št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
281	UPRS Sodba in sklep I U 503/2021-42	23.8.2023	UP00079360	ZEN člen 48, 48/5, 48/6, 51. ZUreP-2 člen 199, 199/3.	parcelacija - javna cesta - preizkus odločbe - evidentiranje urejene meje in parcelacije	Na podlagi drugega odstavka 52. člena ZEN se spremembe v katastru (in s tem posledično v morebitnih povezanih evidencah) evidentirajo (šele) po dokončnosti odločbe in ne v času, ko teče rok za pritožbo. Že zato od pritožnikov ni mogoče zahtevati, da bodo v okviru trditvene podlage natančno navajali, v čem se izvedena parcelacija razlikuje od tiste, načrtovane v razlastitvenem elaboratu in dovoljene z aktom državnega organa, saj bi bilo za to v številnih primerih potrebno geodetsko znanje. Zato tožnika, ki v tožbi podrobneje pojasnita svoj ugovor, da se odmerjena zemljišča ne ujemajo s potekom regulacijske linije iz OPN MOL ID, kar podkrepita z novimi dokazi, tj. izpisom iz Urbinfo, ne navajata novih dejstev, medtem ko navedenega dokazila pred dokončnostjo odločbe zaradi zakonske ureditve nista mogla predložiti.<br/><br/>Toženka se o skladnosti izvedene in evidentirane parcelacije z načrtom parcelacije iz akta državnega organa ni izrekla. Zgolj navedba, da je geodetska uprava preverila, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje, pa ne nudi zadostne podlage za presojo pravilnosti opravljenega preizkusa. Poleg tega se drugostopenjski organ o relevantnih tožnikovih trditvah ni izrekel, ker je napačno štel, da neskladja ne zatrjuje. To pomeni, da organ ni ustrezno obrazložil obstoja enega od kriterijev za vsebinsko utemeljenost zahteve za evidentiranje parcelacije, torej ali je parcelacija izvedena v skladu z aktom državnega organa, zaradi česar odločbe v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.<br/><br/>Ali je parcelacija izvedena tako, kot je dovoljena, mora ugotoviti upravni organ, v tem primeru geodetska uprava, ki je za tako, strokovno ugotovitev, tudi strokovno usposobljena. Zoper tako ugotovljeno dejansko stanje (oziroma razloge, na katerih temelji) pa mora biti strankam zagotovljeno pravno sredstvo.
282	UPRS Sodba III U 252/2019-17	22.8.2023	UP00071219	GZ člen 47, 47/3. ZGO-1B člen 123. ZUP člen 274, 274/2.	gradbeno dovoljenje - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - nadomestna gradnja - gradnja novega objekta	Za predmetno zadevo je ključno, da bi tožnika za pridobitev gradbenega dovoljenja morala izpolnjevati pogoje po prvem odstavku 123. člena ZGO-1B. Ker teh pogojev nista izpolnjevala, je bila odločitev upravnega organa, da jima izda gradbeno dovoljenje, napačna, odločitev toženke pa zakonita in utemeljena iz razlogov, ki jih je navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, in na katere se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje.
283	UPRS Sodba II U 99/2021-14	16.8.2023	UP00068861	ZUP člen 146, 146/1, 146/4, 154, 154/1.	inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - ustna obravnava - ogled - pravica do izjave v postopku	Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem pred izrekom inšpekcijskega ukrepa izreče. V primeru, ko je treba opraviti ogled, je po prvem odstavku 154. člena ZUP ustna obravnava obvezna. Nanjo je treba povabiti stranke in jim dati možnost, da se na obravnavi izrečejo o vseh okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
284	UPRS Sodba I U 1498/2021-13	16.8.2023	UP00074997	ZSZ člen 60, 60/2, 60/4, 60/5. ZGO-1 člen 218, 218/2.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - poslovni prostor - poslovna dejavnost - ločen poslovni prostor - gradbeni objekt	Občina Kranj je smela določiti, da se za površino poslovnega prostora po Odloku o NUSZ šteje tudi tlorisna površina zemljišča, namenjenega poslovni dejavnosti. To, ali je sporna površina funkcionalno povezana s stavbo ... k.o. ..., glede na peti odstavek 60. člena ZSZ/84 in 4. alinejo drugega odstavka 9. člena Odloka o NUSZ ni bistveno, ampak je bistveno, ali gre za zemljišče, namenjeno poslovni dejavnosti.<br/><br/>Niti ZGO-1 in niti GZ nista določala, da je gradbeno inženirski objekt zgolj tisti objekt, ki je temeljen in ga ni mogoče odstraniti brez škode za njegovo bistvo.
285	UPRS Sodba I U 1567/2021-36	9.8.2023	UP00070524	Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 4, 4/6, 7, 7/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.	izdaja gradbenega dovoljenja - nezahteven objekt - gradbeni inženirski objekt - obrazložitev odločbe - bazna postaja, namenjena telekomunikacijskim storitvam - pomanjkljivosti upravne odločbe	Vrhovno sodišče je že v več odločitvah zavzelo stališče, da lahko stranski udeleženec v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi posega v prostor, varuje le svoje neposredne pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javno korist.<br/><br/>Ker se toženka do pravno relevantnih dejstev in v zvezi z njimi predloženih dokazov o tem, da ne gre za postavitev bazne postaje oziroma dostopovnega omrežja, ampak za postavitev hrbteničnega omrežja, ni opredelila, tj. ni pojasnila, iz katerih razlogov jih šteje za neutemeljene, sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti in je podana bistvena kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
286	UPRS Sodba III U 291/2019-12	19.7.2023	UP00069608	GZ-1 člen 30, 30/7, 66, 66/1, 66/1-3, 66/2, 67. ZVKD-1 člen 28, 28/1, 28/3. ZUP člen 133, 133/1, 214.	gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - pravnomočno gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - varstvo kulturne dediščine - varstveni režim - kulturnovarstveno soglasje - mnenje - kulturnovarstveni pogoji - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka - odprava izpodbijanega akta - vrnitev v ponovni postopek	V tej zadevi je Zavod za varstvo kulturne dediščine izdal negativno mnenje, iz katerega izhaja, da je isti organ tožniku za navedeni poseg izdal kulturnovarstvene pogoje. Kateri so ti pogoji, v kulturnovarstvenem mnenju ni navedeno. Obrazložitev kulturnovarstvenega mnenja je skopa, saj kulturnovarstvenih pogojev, na katere se izrecno sklicuje, ne navaja, navaja le tiste pogoje, s katerimi obravnavani poseh ni skladen. Sodišče pa v obravnavani zadevi ne more mimo dejstva, da je tožnik že v upravnem postopku zatrjeval, da mu kulturnovarstveni pogoji nikoli niso bili izdani. Do tega ugovora se ni opredelil niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ, oba upravna organa navajata le, da je pristojni organ vezan na izdano negativno mnenje, čemur pa sodišče ne sledi, saj po določbah GZ organ na izdano mnenje ni vezan. Tako niti iz obrazložitve izpodbijanega akta niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, ali so bili tožniku sploh izdani kulturnovarstveni pogoji, na katere se sklicuje za tožnika sporno kulturnovarstveno mnenje, in kakšna je vsebina teh pogojev. Po presoji sodišča so navedeni razlogi za izdajo zavrnilnega dela izpodbijanega akta pomanjkljivi do te mere, da sodišču v tem delu ne omogočajo preizkusa njegove vsebinske zakonitosti, to je ne omogočajo preizkusa ugotovitve, da poseg ni skladen po predpisih, ki urejajo varstveni režim kulturne krajine, v kateri leži obravnavana nepremičnina.
287	UPRS Sodba II U 46/2023-15	14.7.2023	UP00070239	GZ člen 43, 43/1, 43/1-1.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - občinski prostorski akti	Pri razlagi določb prostorskih aktov občine s področja urejanja prostora je treba upoštevati tudi pravice tretjih – zlasti lastnikov in uporabnikov zemljišč, na katere se z akti s področja urejanja prostora in načrtovanja posegov v prostor z gradnjo posega. Navedeno velja tudi za objekte javne infrastrukture, ki se gradijo v javnem interesu. Za lastnike in uporabnike zemljišč, ki bi jih načrtovani poseg lahko kakorkoli prizadel, je namreč bistvenega pomena, da so z nameravanimi posegi seznanjeni v najzgodnejši fazi načrtovanja – to je že v fazi prostorskega urejanja, ko so še vse možnosti odprte.
288	UPRS Sodba II U 227/2020-21	6.7.2023	UP00068854	ZUP člen 274, 274/1, 274/1-3. ZUreP-2 člen 245, 245/1, 245/2, 247, 247/1.	grajeno javno dobro - status grajenega javnega dobra - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - sklep občinskega sveta	Odločitev o prenehanju statusa javnega dobra se sprejme na podlagi ustreznega sklepa občinskega sveta. Sklepa občinskega sveta, sprejetega pred izdajo odločbe o ugotovitvi statusa grajenega javnega dobra, pa ni mogoče šteti kot dopustno pravno podlago za izdajo odločbe o prenehanju statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena, saj je le-ta z izdajo prvotne odločbe izgubil svojo moč in prenehal pravno učinkovati.
289	UPRS Sodba I U 262/2021-25	4.7.2023	UP00069515	GZ člen 89, 89/1, 89/2. ZUP člen 290, 290/1.	dovolitev izvršbe - sklep o dovolitvi izvršbe - legalizacija - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe	Kar se tiče trditev o neprimernosti inšpekcijskega ukrepa, ne gre prezreti, da te merijo na vsebino inšpekcijske odločbe. Ta je bila predmet upravnega spora, ki se je vodil pod opravilno številko I U 11/2021. To brez dvoma pomeni, da v oziru na izpodbijani sklep niso umestne. Sodno varstvo zoper sklep o dovolitvi izvršbe je namreč omejen na ugovore, ki merijo nanj (na primer: neskladnost izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe, ugovor že izpolnjene obveznosti, ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe, ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen).
290	UPRS Sodba I U 1139/2021-13	4.7.2023	UP00070459	GZ člen 106, 106/2, 106/3. ZUP člen 285, 285/1.	ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršilni postopek - način izvršbe - obrazložitev	Glede na dejstvo, da je izvršba uvrščena v posebno poglavje GZ, kot je v posebno poglavje uvrščen inšpekcijski nadzor, je zakonodajalec postopek izvršbe štel za poseben postopek, kot je tudi uporabil terminologijo v drugem in tretjem odstavku 106. člena GZ. Tudi ob uporabi analogije z določbami ZUP, po katerih je postopek izvršbe poseben postopek, urejen v samostojnem poglavju ZUP, postopka izvršbe ni šteti za nadaljevanje in del postopka inšpekcijskega nadzora.<br/><br/>Upravni organ ni povsem prost pri izbiri načina izvršbe. Omejen je namreč z določbo prvega odstavka 285. člena ZUP, ki v skladu s temeljnim načelom varstva pravic strank (tretji odstavek 7. člena ZUP) nalaga tako izbiro načina in sredstva, ki je za zavezanca najmilejše, a se z njim doseže namen izvršbe. Ob upoštevanju teh dveh kriterijev mora upravni organ navesti razloge, s katerimi obrazloži izbiro načina izvršbe.
291	UPRS Sodba I U 427/2020-25	4.7.2023	UP00072166	ZGO-1 člen 2, 2/1, 218, 218/2. ZSZ člen 60, 60/2, 60/4, 60/5, 61. ZSZ člen 56, 56/1.	nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča - namembnost zemljišč - poslovna dejavnost - podlaga za odmero nadomestila	Med gradbeno-inženirske objekte (po Enotni klasifikaciji vrst objektov (CC SI) s pojasnili, izdani na podlagi vladne uredbe) se uvrščajo objekti prometne infrastrukture, med drugim: cestni priključki in križišča, prometne površine zunaj vozišča, npr. počivališča, parkirišča, itd., kar pomeni, da gre za gradbeno-inženirske objekte, ki jih ZGO-1 uvršča med zazidana stavbna zemljišča. Enako velja glede površin, ki služijo objektu (konkretizacija pojma gradbene parcele), kot npr. dvorišča.<br/><br/>Dostopne oziroma dovozne poti ali parkirišče za stranke niso s poslovnim prostorom funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije, ipd., saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov. Hkrati te površine ustrezajo definiciji zazidanega stavbnega zemljišča, saj gre za površine, ki tvorijo funkcionalno celoto.<br/><br/>Prodaja naftnih derivatov pomeni v primerjavi z drugimi trgovinami drugačno, višjo stopnjo obremenitve, zato višja stopnja nadomestila na zemljiščih, kjer se izvajajo take dejavnosti, ni diskriminatorna.
292	UPRS Sodba I U 384/2020-21	4.7.2023	UP00075977	ZGO-1 člen 218, 218b. ZUreP člen 179, 179/1, 180. ZSZ člen 60, 61.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča	Med gradbeno-inženirske objekte (po Enotni klasifikaciji vrst objektov (CC SI) s pojasnili, izdani na podlagi vladne uredbe) se uvrščajo objekti prometne infrastrukture, med drugim: cestni priključki in križišča, prometne površine zunaj vozišča, npr. počivališča, parkirišča, itd., kar pomeni, da gre za gradbeno-inženirske objekte, ki jih ZGO-1 uvršča med zazidana stavbna zemljišča. Enako velja glede površin, ki služijo objektu (konkretizacija pojma gradbene parcele), kot npr. dvorišča.<br/><br/>Dostopne oziroma dovozne poti ali parkirišče za stranke s poslovnim prostorom niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije, ipd., saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov. Hkrati te površine ustrezajo definiciji zazidanega stavbnega zemljišča, saj gre za površine, ki tvorijo funkcionalno celoto.<br/><br/>MOC je utemeljila opredelitev zemljišč v območje I.A, tako, da se je sodišče lahko prepričalo, da to ne temelji na prosti presoji, temveč na upoštevanih okoliščinah, ki so skladne z namenom NUSZ ter zato razlikovanje med območji (I., I.A, I.B in II.) in iz nje izvedena obremenitev nista arbitrarna, kot to skuša prikazati tožnik. Iz povedanega pa zato tudi ni mogoče slediti tožniku o prevladi načela ekonomičnosti nad načelom pravne države in enakosti pred zakonom.
293	UPRS Sodba I U 1558/2021-12	3.7.2023	UP00072830	ZIN člen 7, 7/3, 24, 24/4. ZGO-1 člen 26, 150. ZUP člen 42, 43, 229.	ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti - stranski udeleženec - pravni interes	Tožnica kot najemnica izkazuje le dejanski, ne pa tudi pravni interes, ter v inšpekcijskem postopku ni imela položaja stranske udeleženke. Takšne opredelitve razmerja tožnice do konkretne upravne zadeve ne spreminjajo niti navedbe, da prepoved uporabe objekta lastniku vpliva tudi na njeno uporabo objekta kot najemnice, niti njena vlaganja v nepremičnino.
294	UPRS Sodba I U 1292/2021-27	29.6.2023	UP00072708	ZSZ člen 61, 61/1. ZGO-1 člen 218, 218/2. URS člen 14, 125.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - določitev območja - neustavnost odloka	Čeprav za nezazidana stavbna zemljišča velja enaka razvrstitev v območja kot za zazidana stavbna zemljišča in so torej razlogi za uvrstitev posameznih naselji v ta območja enaki, razmerja med obremenitvami niso enako razporejena.
295	UPRS Sklep II U 347/2021-31	26.6.2023	UP00068874	ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.	gradbeno dovoljenje - zavrženje pritožbe - stranski udeleženec - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - sprememba lastništva nepremičnine - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke	Ker tožnica ni več lastnica nepremičnin, kar je bila podlaga za priznanje statusa stranske udeleženke v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje pravnega interesa. Tudi če bi sodišče vsebinsko odločalo o tožbi, si namreč tožnica svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj ni več lastnica nepremičnin, na katere bi gradbeno dovoljenje lahko vplivalo.
296	UPRS Sodba I U 1574/2021-32	22.6.2023	UP00069237	ZGO-1 člen 66, 66/3, 66/4.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna oskrba - dostop do javne ceste - soglasje za priključitev	Glede na to, da cestna javna infrastruktura, predvidena v Odloku o ZN, še ni zgrajena, niti načrtovana (kar med strankami ni sporno), in upoštevaje povzeto stališče sodišča, da samooskrba objekta po četrtem odstavku 66. člena ZGO-1 vključuje tudi dostop do javne poti, toženka ni imela podlage za to, da presoja, ali je v PGD predviden samooskrbni način priključitve objekta na javno pot skladen z Odlokom o ZN.
297	UPRS Sodba II U 166/2020-25	21.6.2023	UP00070209	ZAID člen 55.	pooblaščeni inženir - pogoji za opravljanje dejavnosti - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - mirovanje poklicnega naziva pooblaščenega inženirja	Ker tožnik ni predložil dokazil, ki jih določa zakon, je izpodbijana odločba glede izreka vpisa mirovanja poklicnega naziva pooblaščenega inženirja pravilna in zakonita, vendar iz drugih razlogov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi.
298	UPRS Sodba III U 26/2019-29	15.6.2023	UP00069595	ZGO-1 člen 197, 198. GZ člen 118, 150. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 260, 260-9, 267.	gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - sodelovanje v postopku - stranski udeleženec - varstvo pravic stranke - pravni interes - predlog za obnovo postopka - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku	Sodišče dodaja, da mora predlagatelj, ki zatrjuje, da bi moral biti v prejšnjem postopku udeležen kot stranski udeleženec, v predlogu za obnovo postopka navesti dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes, ki je moral obstajati v času vodenja prejšnjega postopka, in zaradi katerega bi v njem moral biti udeležen kot stranski udeleženec. Tožnica je dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes, navedla, priložila oziroma predlagala je tudi dokaze, vendar izpodbijani sklep v tej zvezi navaja le, da se navedbe predlagateljice glede ostalih okoliščin, ki po 198. členu ZGO-1 lahko vplivajo na odločitev v zadevi, ocenjujejo kot pavšalne. Če se upravni organ odloči, da kakšnega dokaza za zatrjevanje dejstva, ki je sicer za odločitev v zadevi pomembno, ne bo izvedel, mora za to navesti utemeljene razloge. Glede na vse navedeno sodišče soglaša s tožbenim očitkom o pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na utemeljitev glede tožničinega pravnega interesa za sodelovanje v postopku, katerega obnovo postopka je predlagala, saj razlogi, zakaj izvedba omenjenih dokazov ni bila izvedena, niso navedeni oziroma obrazloženi. Zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
299	UPRS Sodba III U 271/2019-44	15.6.2023	UP00069590	ZUS-1 člen 2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 279, 279/1, 279/1-6, 279/2.	ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijska odločba - zahteva za izrek ničnosti odločbe - zavrženje zahteve - pravnomočno rešena zadeva	Po presoji sodišča je toženka imela podlago za presojo, da predpostavke v zvezi s predmetno tožnikovo zahtevo za izrek ničnosti odločbe Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo niso izpolnjene in jo je utemeljeno zavrgla ob uporabi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Za sprejeto odločitev o zavrženju tožnikove predmetne zahteve je bistvena ugotovitev, da je bila o takšni predhodni zahtevi tožnika in A. A. že sprejeta zavrnilna odločba z dne 6. 6. 2016, ki je glede na sodbo III U 240/2016 pravnomočna, dejansko stanje (v predmetni zahtevi kot ničnostni razlog zatrjevane okoliščine) in pravna podlaga (za odločitev o ničnosti relevantne določbe ZUP) pa se nista spremenila. Ker je izpodbijani sklep o zavrženju predmetne zahteve za izrek ničnosti pravilen in zakonit, pa navedeno dalje pomeni, da se sodišče v tem upravnem sporu ne more spustiti v vsebinsko obravnavanje predmetne zahteve in o njej sprejeti drugačne, torej vsebinske odločitve ter odločbe z dne 19. 1. 2004 izreči za nično.
300	UPRS Sodba IV U 152/2020-52	14.6.2023	UP00073887	GZ člen 35, 35/4, 43, 43/1, 114.	gradbeno dovoljenje - legalizacija objekta - solastniki - soglasje	Namen predpisanih dokazil za izkazovanje pravice graditi je zagotoviti, da bo gradila zgolj oseba, ki svojo lastninsko ali drugo stvarno pravico dokazuje na način, ki ga zakonodajalec šteje za najbolj zanesljiv dokaz o njeni pravici. Investitor izkaže pravico graditi le na enega od načinov, ki jih določajo 6. točka prvega odstavka 43. člena GZ in 3. točka drugega, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena GZ in ne drugače.