št. |
Opravilna št. |
Datum odločbe |
Oznaka |
Pravna podlaga |
Institut |
Jedro |
281
|
UPRS Sodba I U 1096/2020-14
|
3.5.2023
|
UP00070032
|
GZ člen 117. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
|
legalizacija - objekt daljšega obstoja - ponovna vloga - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - ista upravna zadeva
|
Vsebinsko odločanje o zahtevi stranke z interesom za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja ne predstavlja v tožbi zatrjevane procesne kršitve, da je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno. Čeprav si je stranka z interesom v obeh postopkih prizadevala za legalizacijo istega objekta, sta bila s strani stranke z interesom postavljena dva različna zahtevka na dveh različnih pravnih podlagah, ki ju je bilo treba samostojno vsebinsko presojati.<br/><br/>Ni logično in bi bilo v nasprotju z namenom 117. člena GZ, da bi zakonodajalec možnost legalizacije objektov daljšega obstoja predvidel le v primeru, ko vlagatelj ne bi že predhodno vložil zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in si prizadeval za legalizacijo objekta na drugi pravni podlagi, npr. v rednem postopku za pridobitev ustreznega dovoljenja za poseg v prostor. Če je legalizacija na podlagi 117. člena GZ možna za lastnike objektov, ki so bili predhodno popolnoma pasivni, potem je možna tudi za tiste, ki so si pred sprejetjem GZ prizadevali za pridobitev gradbenega dovoljenja na drugih pravnih podlagah. Temu nasprotno stališče bi pomenilo, da lastniki, ki so si prehodno prizadevali za legalizacijo objektov, pa pri tem niso bili uspešni, ker so bili objekti zgrajeni v nasprotju z veljavnimi prostorskimi predpisi, na podlagi 117. člena GZ ne bi mogli pridobiti dovoljenja za objekt daljšega obstoja, ki daje „odpustek“ lastnikom ravno v tem pogledu. Takega cilja pa zakonodajalec s sprejetjem 117. člena GZ nedvomno ni zasledoval.
|
282
|
UPRS Sodba I U 303/2021-18
|
26.4.2023
|
UP00068549
|
GZ člen 89, 89/2.
|
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev nelegalne gradnje - sklep o dovolitvi izvršbe - možnost legalizacije objekta
|
Sodišče se v tej sodbi ne opredeljuje do tožbenih navedb o postopku lokacijske preveritve ter v zvezi s tem zatrjevane možnosti legalizacije, saj te okoliščine za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe niso pravno pomembne.
|
283
|
UPRS Sodba II U 325/2020-14
|
25.4.2023
|
UP00068401
|
ZUP člen 214.
|
gradbeno dovoljenje - pravica graditi - občinska javna cesta - obrazložitev odločbe
|
Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.
|
284
|
UPRS Sodba I U 1556/2021-
|
19.4.2023
|
UP00070033
|
ZVKD-1 člen 29, 29/11, 28, 115. ZUP člen 140, 140/1, 214, 214/1.
|
kulturnovarstveno soglasje - pogoji za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - obrazloženost odločbe - navedba dokazov
|
Inšpekcijski postopek in postopek za izdajo kulturnovarstvenih pogojev sta dva samostojna upravna postopka vodena na različni pravni podlagi, tožnik pa mora v vsakem od teh postopkov dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno.
|
285
|
UPRS Sodba I U 763/2021-10
|
17.4.2023
|
UP00067959
|
ZGO-1 člen 2, 2/1, 152, 153, 158.
|
gradbeno dovoljenje - inšpekcijski postopek - neskladna gradnja
|
Prvostopenjski organ je (na drugačni pravni podlagi kot v prvotnem postopku) zaključil, da obravnavana gradnja predstavlja neskladno gradnjo. S tako ugotovljenimi dejstvi in naziranji ter pravnimi vidiki zadeve upravni organ tožnice pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanil in ji glede tega ni dal možnosti izjave. V zvezi z navedenim je zmotno naziranje upravnih organov, ki sta (očitno) štela, da se je tožnica glede navedenih dejstev in okoliščin izjavila že v pritožbi zoper prvotno odločbo. Pravice stranke do izjave v (ponovnem) postopku namreč že po naravi stvari ni mogoče šteti za izčrpano zaradi navedb, podanih v pravnih sredstvih (zoper odločbo v prvotnem postopku).<br/><br/>V zvezi s pravico do izjave mora biti zagotovljeno tudi, da stranka ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in da ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla. V položaju, ko se je tožnica v pritožbi zoper prvotno odločbo opredeljevala do ugotovitev in naziranja prvostopenjskega organa, da gre pri obravnavani gradnji za nelegalno gradnjo, organ pa je svoje ugotovitve in naziranje kasneje spremenil in štel, da gre za neskladno gradnjo, v pritožbi podana stališča tožnice nikakor niso mogla biti podana skladno z navedenimi zahtevami, pravice do izjave v okviru ponovnega postopka pa na njihovi podlagi tožnici upravna organa ne bi smela odreči.
|
286
|
UPRS Sodba I U 1543/2021-17
|
13.4.2023
|
UP00067973
|
ZGO-1 člen 2, 2/1, 3, 152, 158, 158/1. GZ člen 3, 3/1.
|
gradbeno dovoljenje - inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja
|
V obravnavanem primeru ne gre za obnovo oziroma vzdrževanje objektov oziroma za rekonstrukcijo, temveč za nelegalno gradnjo - nadzidavo.<br/><br/>V primeru, ko je bila odstranjena in nadomeščena večina konstrukcijskih elementov objekta, ne gre več za rekonstrukcijo, temveč za novogradnjo.<br/><br/>Obnove kot definicije ZGO-1 ni poznal, vendar pa glede na definicijo vzdrževalnih del (kamor bi lahko sodila obnova v smislu, kot jo zatrjuje tožnik), tudi ni mogoče govoriti o vzdrževalnih delih na objektih.<br/><br/>Tožnik bi moral tudi v primeru, če bi šlo za rekonstrukcijo objektov, za ta dela pridobiti gradbeno dovoljenje.
|
287
|
UPRS Sodba I U 1360/2021-10
|
13.4.2023
|
UP00068556
|
Disciplinski pravilnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (2018) člen 37, 37/3.
|
disciplinski postopek - disciplinski ukrep - disciplinski ukrep zaps - izrek opomina - preiskava - prekluzivni rok - zastaranje - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zadržanje zastaranja
|
Toženka je torej, ko je štela, da je rok, v katerem mora biti preiskava zaključena, instrukcijski, zmotno uporabila predpis. Zato relevantnega dejanskega stanja, tj. kdaj je disciplinski tožilec prejel prijavo in kdaj je iztekel rok, v katerem lahko disciplinski tožilec še vloži disciplinsko obtožbo (tj. 6 mesecev) ni ugotavljala.
|
288
|
UPRS Sodba I U 185/2021-81
|
13.4.2023
|
UP00070503
|
GZ člen 79, 79/1.
|
ukrep gradbenega inšpektorja - zavezanec - prizidek
|
Prizidek je treba šteti za del stavbe.
|
289
|
UPRS Sodba I U 623/2021-18
|
12.4.2023
|
UP00070501
|
GZ člen 89, 89/1. ZUP člen 285, 285/1, 296.
|
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba s prisilitvijo - načelo najmilejšega ukrepa
|
Inšpekcijski organ ni prost pri izbiri načina izvršbe, vendar to ne pomeni, da mora vedno najprej določiti izvršbo po drugi osebi. Prvi odstavek 285. člena ZUP namreč v skladu s temeljnim načelom varstva pravic strank (tretji odstavek 7. člena ZUP) nalaga tako izbiro načina in sredstva, ki je za zavezanca najmilejše, a se z njim doseže namen izvršbe.
|
290
|
UPRS Sodba II U 214/2020-15
|
12.4.2023
|
UP00067540
|
ZGO-1 člen 218b, 218b/5.
|
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - izkoriščanje mineralnih snovi
|
Šele, če je v posameznem primeru ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji po petem odstavku 218.b člena ZGO-1, se zemljišče, namenjeno izkoriščanju mineralnih surovin, lahko šteje za nezazidano stavbno zemljišče, kar pomeni, da se lahko zanj odmeri nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
|
291
|
UPRS Sodba I U 212/2021-11
|
6.4.2023
|
UP00067428
|
ZUP člen 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-5, 214/1-6, 237, 237/2, 237/2-7. ZUreP-2 člen 222, 222/3.
|
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo - rok za izdajo odmerne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
|
Razlogi za sprejeto odločitev morajo biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. To pomeni, da bi toženka morala že v upravnem postopku, in sicer vsaj na drugi stopnji, odgovoriti tudi na vse pravno pomembne strankine ugovore, postavljene v upravnem postopku, vključno v pritožbi, saj se na ta način zagotavljajo ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. ter 25. člena Ustave. Z odgovorom na tožbo zato ni mogoče dopolnjevat iz razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani (oziroma v tem primeru vsaj drugostopenjski akt), saj bi bila sicer tožniku odvzeta pravica do učinkovitega sodnega varstva.
|
292
|
UPRS Sodba I U 791/2020-12
|
6.4.2023
|
UP00068557
|
GZ člen 43, 43/3, 114.
|
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - rekonstrukcija - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmik objekta od parcelne meje - oblika
|
Po presoji sodišča je 43. člen GZ treba razlagati tako, da če obstoječi objekt sicer ni v skladu s prostorskim aktom, veljavnim v času posega ali v času izdaje odločbe in zato njegova legalizacija ne bi bila mogoča, je objekt mogoče legalizirati pod pogojem, da se z istočasno obravnavano zahtevo za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali prizidavo oziroma z izdanim gradbenim dovoljenjem s takim posegom objekt uskladi z zahtevami prostorskega akta, seveda pod pogojem, da so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. V takem primeru je nujno, da sta zahtevi za legalizacijo in izdajo gradbenega dovoljenja obravnavani istočasno in da je o obeh izdana ena odločba. Če investitor takšne odločbe ne izvrši, je namreč njegova gradnja še vedno nelegalna in inšpekcijskemu organu omogoča izrek ustreznega inšpekcijskega ukrepa.
|
293
|
UPRS Sodba II U 90/2020-20
|
4.4.2023
|
UP00067481
|
ZAID člen 5, 55, 55/2.
|
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - mirovanje poklicnega naziva pooblaščenega inženirja - pooblaščeni inženir - predložitev dokazil
|
Tožnik bi moral skladno z določili ZAID, ki je pričel veljati 1. 6. 2018, do dne 1. 12. 2018 predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog (iz 3. točke 5. člena ZAID) in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena ZAID. Drugi odstavek 55. člena ZAID namreč določa, da mora posameznik, ki je vpisan v Inženirsko zbornico Slovenije, najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe ZAID predložiti navedena dokazila. V kolikor posameznik v navedenem roku dokazil ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik.
|
294
|
UPRS Sodba II U 352/2020-19
|
4.4.2023
|
UP00075047
|
GZ člen 106, 106/1. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
|
nepovratna finančna spodbuda - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada - rekonstrukcija objekta - ugoditev tožbi - bistvena kršitev določb upravnega postopka
|
Sodišče ne sledi toženki, da gre pri delih na stavbi, tj. da je bil izveden poseg v nosilno konstrukcijo objekta, s tem ko so se na predmetni stavbi za 10 do 15 cm dvignili špirovci oz. da so bila na stavbi v novejšem času izvedena rekonstrukcijska dela, za rekonstrukcijo. Toženec ni izkazal, da bi bile zmotne strokovne ugotovitve iz mnenja, ki jih je v zvezi z izvedenimi deli predložil tožnik, zato je po mnenju sodišča preuranjeno odločil, da bi za izvedena dela tožnik potreboval gradbeno dovoljenje, ker naj bi posegel v celotno nosilno konstrukcijo obstoječe stavbe - in naj bi šlo za rekonstrukcijo po ZGO-1.
|
295
|
UPRS Sodba I U 316/2021-47
|
3.4.2023
|
UP00071741
|
ZEN člen 26, 26/1, 26/2, 28, 28/1, 28/2, 29, 32, 39, 39/5.
|
mejna obravnava - zapisnik o mejni obravnavi - urejena meja - evidentiranje urejene meje in parcelacije - zahteva za evidentiranje urejene meje
|
Sodišče ne najde razloga, da bi sledilo trditvi tožnice o drugačnem poteku mejne obravnave, kot izhaja iz zapisnika, posebej upoštevajoč, da tožnica za svoje navedbe ni predložila ali predlagala nobenega (dopustnega) dokaza. Na podlagi petega odstavka 31. člena ZEN se šteje, da je tožnica s tem, ko se s predlagano mejo ni strinjala, svoje meje pa ni pokazala, četudi je bila opozorjena na posledice take opustitve, s predlagano mejo soglašala.
|
296
|
UPRS Sodba I U 1376/2021-16
|
31.3.2023
|
UP00067426
|
ZUreP-2 člen 20, 20/5. GZ člen 3, 3/1, 3/1-23, 43. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Straža (2012) člen 60, 60/3.
|
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nadomestna gradnja - skladnost projekta s prostorskim aktom - namenska raba zemljišč - novogradnja - novo zgrajeni objekt - razlaga predpisa - exceptio illegalis
|
V tretjem odstavku 60. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Straža je pojem novogradnja treba razlagati tako, da se ne nanaša zgolj na prizidavo in nadzidavo ampak zajema vse, kar po zakonu zajema pojem novogradnja, torej tudi izgradnjo novega objekta. Besedi nadzidava in prizidava, ki sta dodani v oklepaju sta tako lahko zgolj pojasnjevalne narave, tj. poudarjeno je, da novogradnja ne pomeni zgolj gradnje novega objekta, ampak tudi prizidavo in nadzidavo starega. Vsaka drugačna razlaga bi pomenila, da je Odlok o OPN v nasprotju z zakonom in ga sodišče ne bi smelo uporabiti.
|
297
|
UPRS Sodba I U 1136/2020-35
|
30.3.2023
|
UP00068037
|
ZPP člen 7, 7/1, 212. GZ člen 36, 36/1, 36/2. ZUP člen 43, 43/2.
|
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes - izkazovanje pravnega interesa - trditveno breme
|
Tožeča stranka je povsem pavšalno vztrajala, da bo prizadeta v svojih pravicah in koristih. Navedbe o tem, da je dom za ostarele tujek v okolju; da se bodo bivanjske razmere bistveno poslabšale; da bo vrednost njenih nepremičnin padla; da se bo hrup, promet, onesnaženje, emisije in število obiskovalcev povečalo; da bo večja obremenitev javne infrastrukture in o izgubi zelenih površin, so povsem splošne narave. Tožeča stranka ni nikjer pojasnila, kako naj bi se spremenila kvaliteta zraka, raven hrupa, obremenjenost prometnic in infrastrukture. Še drugače, kakršnekoli trditve v opisanih smereh so izostale. Tako ni zadostila trditvenemu bremenu (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Naslovno sodišče zato na tem mestu le pripominja, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ko je spremenilo stališče glede načina izkazovanja pravnega interesa za sodelovanje (sicer v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja), dejalo, da zanj ne zadostuje zgolj zatrjevanje njegovega obstoja.
|
298
|
UPRS Sodba I U 1133/2021-18
|
29.3.2023
|
UP00068575
|
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.1., 2/1-7.2., 2/1-12.1.
|
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - dozidava objekta - rekonstrukcija objekta - neskladna gradnja - dokazovanje z izvedencem
|
Inšpekcijske postopke s področja nedovoljenih gradenj vodi oseba, ki razpolaga s strokovnim znanjem s področja graditve objektov, zato do postavitve izvedenca v teh postopkih praviloma sploh ne more priti, saj se dokazovanje z izvedencem opravi le, če je za ugotovitev kakšnega pravno pomembnega dejstva potrebno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga.<br/><br/>Za neskladno gradnjo bi šlo, če bi se dozidava in rekonstrukcija objekta, izvajala v nasprotju s pogoji gradbenega dovoljenja. V obravnavani zadevi gradnja ni bila izvršena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, ampak gradbeno dovoljenje za naknadno izvršene gradbene posege (dozidavo in rekonstrukcijo) ni bilo izdano.
|
299
|
UPRS Sodba I U 1257/2021-19
|
29.3.2023
|
UP00067140
|
ZSZ člen 59, 60, 61. ZGO-1 člen 218, 218/2. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mesta Ljubljane člen 14.
|
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pogoji za odmero nadomestila - merila za odmero nadomestila - zazidano stavbno zemljišče - namembnost zemljišča - dejanska uporaba nepremičnine
|
Za nastanek obveznosti plačila NUSZ za zazidano stavbno zemljišče ni pomembno, ali se objekt uporablja ali ne, saj se lahko odmeri tudi za nepremičnine, ki se šele gradijo. Prav tako neuporaba in niti nezmožnost uporabe ni razlog, zaradi katerega bi bila možna oprostitev plačila NUSZ po 59. členu ZSZ in 14. členu Odloka o NUSZ.<br/><br/>Iz Odloka o NUSZ ne izhaja, da bi bilo tako stanje nepremičnine (nezasedenost) posebej ovrednoteno oziroma upoštevno, kar pomeni, da se pri odmeri NUSZ upošteva v prostorskem aktu predvidena namembnost.
|
300
|
UPRS Sodba I U 800/2020-39
|
28.3.2023
|
UP00068078
|
GZ člen 68, 68/2. Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (2018) člen 25, 25/1.
|
uporabno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - projektna dokumentacija
|
Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja so morale biti (med drugim) priložene tako izjave projektanta, nadzornika in izvajalca, da so dela dokončana, skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem in da so izpolnjene predpisane bistvene zahteve (prva alineja drugega odstavka 68. člena GZ), kot tudi dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja z označenimi odstopanji od dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (druga alineja drugega odstavka 68. člena GZ). V primeru, da ni prišlo do odstopanj od projektne dokumentacije za pridobitev mnenj ter gradbenega dovoljenja in od projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, so se za načrte projektne dokumentacije izvedenih del šteli načrti projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (prvi odstavek 25. člena Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov).<br/><br/>Stališče tožeče stranke, da je zadoščala že navedba načrtov projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, ni pravilno.
|