št. Opravilna št. Datum odločbe Oznaka Pravna podlaga Institut Jedro
261 UPRS Sodba IV U 79/2020-24 3.10.2023 UP00072546 GZ člen 82, 82/1. inšpekcijski ukrep - gradbeništvo in urbanizem - gradbeno dovoljenje Ukrep odstranitve nelegalnega objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja je bil predpisan že v času, ko je stranka izvedla gradnjo (brez gradbenega dovoljenja) in se je tako mogla in morala zavedati posledic svojega ravnanja.
262 UPRS Sodba I U 1354/2021-19 3.10.2023 UP00073631 ZGO-1 člen 218, 218/2, 218b, 218b/3. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pravna podlaga - nezazidano stavbno zemljišče - komunalna opremljenost Ne glede na prenehanje veljavnosti ZUreP-1 in ZGO-1 (in uveljavitve ZUreP-2 ter GZ), je (glede na določitev načina izvršitve ustavne odločbe, tj. do sprejema ustrezne zakonske ureditve) treba v postopkih za odmero NUSZ kot materialnopravno podlago uporabljati VI. poglavje ZSZ/84 ter citirane določbe ZGO-1, ki opredeljujejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.<br/><br/>Drugi odstavek 218. člena ZGO-1 daje jasno podlago za to, da se kot nezazidano stavbno zemljišče vrednoti tisti del stavbnega zemljišča, ki ni gradbena parcela, vse to pa le ob predpostavki, da ta preostali del zemljišča izpolnjuje tudi druge pogoje iz 218. in 218. b člena ZGO-1. Pri tem pa ob jasni določbi drugega odstavka 218. člena ZGO-1 določbe druge alineje prvega odstavka 218. b člena ZGO-1 ni mogoče razumeti drugače kot pojasnjeno, to je, da se kot nezazidano stavbno zemljišče lahko šteje tudi le del stavbnega zemljišča. Nenazadnje to jasno izhaja iz besedila tretjega odstavka 218. b člena ZGO-1.
263 UPRS Sodba I U 1377/2021-22 28.9.2023 UP00077480 ZUreP-2 člen 200, 200/1, 201, 201/1, 201/2, 201/5, 203. razlastitev - postopek razlastitve - pripravljalna dela - pogoji za razlastitev - javna korist Po ZUreP-2 konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dovolitvi pripravljalnih del ne presoja, saj se ta presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi.<br/><br/>Ugotovitev obstoja (abstraktne) javne koristi za razlastitev ne predstavlja zahtevka ali predmeta postopka, o katerem bi bilo mogoče odločiti v izreku odločbe, pač pa zgolj dejansko podlago za odločanje o zahtevku za dovolitev pripravljalnih del, katere izpolnjenost mora upravni organ ugotoviti in utemeljiti v obrazložitvi odločbe. Prvostopenjski organ je s tem, ko je o obstoju javne koristi za razlastitev odločil v izreku izpodbijane odločbe, storil kršitev pravil postopka.
264 UPRS Sodba III U 73/2020-9 28.9.2023 UP00071224 ZSZ člen 58, 62. ZGO-1 člen 218, 218b. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - uporaba materialnega prava - poslovni prostor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - vrnitev upravne zadeve v ponovno odločanje Tožeča stranka ugovarja, da bi morala tožena stranka pri odločanju uporabiti le določbe ZSZ/84 in Odloka, ne pa tudi določb ZGO-1. Pri presoji o tem se je sodišče oprlo tudi na sodno prakso, ki se je oblikovala v zvezi s tem vprašanjem v primerljivih zadevah (npr. v sodbah I U 178/2020, I U 201/2020, I U 202/2020, I U 946/2020, II U 214/2020, in drugih). Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti ZDavNepr z odločbo U-I-313/13-86 z 21. 3. 2014 med drugim odločilo, da se ZDavNepr razveljavi (1. točka izreka), določilo pa je tudi način izvrševanja te odločbe, in sicer da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena ZDavNepr (3. točka izreka), med katerimi so našteti tudi prva in tretja alineja 41. člena ter določbe VI. poglavja ZSZ/84, občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84, ter 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d člen ZGO-1. Ne glede na prenehanje veljavnosti ZUreP-1 in ZGO-1 je, glede na določitev načina izvršitve citirane ustavne odločbe, tj. do sprejema ustrezne zakonske ureditve, torej treba v postopkih za odmero NUSZ kot materialnopravno podlago uporabljati VI. poglavje ZSZ/84 ter citirane določbe ZGO-1, ki opredeljujejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.<br/><br/>Po presoji sodišča dajejo citirane določbe VI. poglavja ZSZ/84 ter 218. in 218.b člena ZGO-1 odgovor na vprašanje, ali je mogoče za poslovne površine šteti tudi površine zemljišč, ki niso neposredno oziroma v najožjem pomenu namenjene opravljanju poslovne dejavnosti. Zgolj s trditvijo o tem, da so vse parcele zaključena ograjena celota poslovnega kompleksa, da je bilo za ta kompleks izdano gradbeno dovoljenje in da se na spornih delih nahajajo utrjene površine za skladiščenje avtomobilov in kontejnerjev za oddajo v poslovne namene, površine za manipulacijo z avtomobili in zunanji razstavni prostor za prodajo, sodišče ne more preizkusiti ugovora tožeče stranke o nepravilni odmeri velikosti zunanjih poslovnih površin (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 946/2020 v primerljivi zadevi, smiselno enako npr. tudi v zadevah I U 201/2020, I U 202/2020, in drugih), oziroma ugovora, da se del teh površin ne uporablja kot gradbeno inženirski objekt, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
265 UPRS Sodba I U 1369/2021-12 27.9.2023 UP00073602 GZ člen 82. ZUP člen 6. inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalen objekt - gradnja brez gradbenega dovoljenja - pravna podlaga - načelo zakonitosti - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje Do tožnikovih navedb o tem, kdaj sta bila nadstreška postavljena, se upravni organ v izpodbijani odločbi ni vsebinsko opredelil, niti ni tega v pritožbeni odločbi storil drugostopenjski organ. Očitno je sicer, da sta oba štela, da sta bila nadstreška postavljena v času veljavnosti GZ, saj sta se oprla le na ta zakon, nista pa pojasnila, zakaj tako menita kljub spremenjenim tožnikovim trditvam. Sodišče zato glede časa gradnje izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti. Prav tako sodišče na podlagi listin v upravnem spisu ni moglo samo ugotoviti, kdaj je bila izvedena obravnavana gradnja nadstreškov, saj za to v njem ni zadostnih podatkov. To pomeni, da je dejansko stanje v tem pogledu nepopolno ugotovljeno.<br/><br/>Pri presoji nelegalnosti gradnje je bil inšpektor dolžan upoštevati tako predpise, ki so veljali v času gradnje, kakor tudi predpise, ki so veljali v času izdaje odločbe. Povedano drugače: preizkusiti je moral, ali je tožnik takrat, ko je nadstreška postavil, to lahko storil brez gradbenega dovoljenja, in ali bi to lahko brez gradbenega dovoljenja storil v času izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe, to je, ali je objekt ob odločanju še vedno nelegalen.
266 UPRS Sklep IV U 51/2020-17 27.9.2023 UP00079082 ZUS-1 člen 16, 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 43, 142, 229. stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke v upravnem sporu - zavrženje tožbe Položaj stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku.<br/><br/>Tožeča stranka je v upravnem postopku vložila zahtevo za vstop v postopek kot stranska udeleženka in je tožena stranka njeno zahtevo zavrnila. Zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za vstop v postopek je vložila tožbo v upravnem sporu, ki je bila s sodbo zavrnjena. O udeležbi tožeče stranke v upravnem postopku je torej odločeno z dokončno in pravnomočno odločbo. To pomeni, da v tem upravnem sporu ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe.
267 UPRS Sodba I U 779/2021-28 21.9.2023 UP00071399 ZUreP-2 člen 221, 221/2. komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina parcele Pravilo četrtega odstavka 10. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Medvode je res subsidiarne narave, torej pride v poštev šele, ko tožena stranka ne uspe pridobiti površine parcele. Toda tožeča stranka je prezrla, da ne iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in Odloka (prvi odstavek 10. člena Odloka), ne iz prostorskega akta in Odloka (drugi odstavek 10. člena Odloka) tega podatka ni mogoče razbrati. Tožena stranka tudi iz predložnih listin površine parcele v pomenu prvega odstavka 4. člena Odloka ni mogla ugotoviti. Odločba Oddelka za družbene službe in splošne zadeve skupščine občine Ljubljana - Šiška številka 3/3-464-32/68 z dne 10. 10. 1968 vsebuje le informacijo o površini zemljišč, ki so se izročila v posest in uporabo za oddajo za gradnjo. Te površine, ki pri nekaterih lastnikih znašajo čez 3.000 m², niso parcele po prvem odstavku 4. člena Odloka. To so le nepremičnine, ki so bile odvzete; niso določena zemljišča, na katerih je predviden posamezen objekt in njemu služeče površine. Navsezadnje ni verjetno, da bi parcela po prvem odstavku 4. člena Odloka, torej stavbišče s služečim zemljiščem za gradnjo družinske hiše, znašala preko 3.000 m².
268 UPRS Sodba I U 54/2021-15 21.9.2023 UP00070605 ZPDZC-1 člen 18, 18/1, 19. GZ člen 14. inšpekcijski postopek - delo na črno - zaposlovanje na črno - prepoved opravljanja dela V obseg odgovornosti vodje gradnje za varnost in zdravja pri delu in tudi samega vodenja gradbišča sodi tudi nazdor nad tem, katere osebe se na gradbišču nahajajo, zato tožnik nima prav, ko v tožbi zatrjuje, da te odgovornosti nima (preko odgovornosti vodje del oziroma gradnje) in da ni mogel nadzorovati oseb, ki so bile na njegovem gradbišču. Posledično so vse okoliščine in dokazni predlogi v zvezi z razlogi, zaradi katerih naj bi bil delavec na gradbišču in tam tudi delal, pravno nerelevantne, odločitev prvostopenjskega organa pa zakonita in pravilna.
269 UPRS Sodba I U 1588/2021-16 21.9.2023 UP00077464 ZUP člen 282, 290, 290/1. ZGO-1 člen 156a. ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - odlog izvršbe Vložitev zahteve za odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1 je treba šteti za pravno sredstvo, ki je neločljivo povezano z izdajo odločbe na podlagi 152. člena ZGO-1. Morebitno vložitev tega pravnega sredstva je zato po presoji sodišča treba obravnavati kot nadaljevanje postopka, začetega na podlagi ZGO-1, torej v smislu prehodne določbe pravega odstavka 106. člena GZ2 in o njej odločiti z uporabo 156.a člena ZGO-1 na način, kot ga je določilo Ustavno sodišče v zadevi U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017.
270 UPRS Sodba IV U 43/2020-15 15.9.2023 UP00079131 ZUP člen 43, 43/1, 43/2. GZ člen 36, 36/2. vstop stranke v postopek - zavrnitev zahteve - stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - tožbene novote - prekluzija dejstev - glavna obravnava - materialno procesno vodstvo - zavrnitev tožbe Tožnikove nepremičnine ne ležijo v območju gradnje. Tožnik ni mejaš investitorjevega gradbenega posega. Tožnik torej ni utemeljil svoje udeležbe v upravnem postopku po 1. ali 2. alineji drugega odstavka 36. člena GZ. Prav tako ni utemeljil vpliva nameravane gradnje na njegove pravice ali pravne koristi oz. na nepremičnino. Brez konkretnih navedb o vplivu nameravane gradnje pa ni izkazan pravni interes za udeležbo v tujem upravnem postopku. Sodišče je opravilo narok za glavno obravnavo tudi iz razloga, da bi v okviru materialno procesnega vodstva tožnika spodbudilo k pojasnilu, zakaj teh dejstev ni navedel že v upravnem postopku.
271 UPRS Sklep I U 969/2023-13 14.9.2023 UP00071557 ZUP člen 281, 281/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. gradbeno dovoljenje - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo - zavrženje tožbe V obravnavanem primeru je bilo z izpodbijano odločbo, izdano po nadzorstveni pravici, razveljavljeno gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da to ne obstaja več (drugi odstavek 281. člena ZUP). To pomeni, da o tožnikovi zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja še ni bilo odločeno. Prvostopenjski upravni organ, ki je pristojen za odločanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, bo moral o tožnikovem zahtevku odločati ponovno in izdati novo odločbo. To pa pomeni, da z izpodbijano odločbo postopek v tej zadevi ni bil končan. Takšno je tudi stališče ustaljene sodne prakse.<br/><br/>Ker bo torej moral prvostopenjski upravni organ o zahtevi ponovno odločati, bo tožnik v tem postopku lahko uveljavljal ugovore, ki jih navaja v tožbi. Zoper ponovno odločitev prvostopenjskega organa bo imel pravico do pritožbe in ko bo odločeno o njej, ob izpolnjevanju pogojev iz ZUS-1, tudi pravico do tožbe v upravnem sporu. Sodno varstvo bo torej tožniku ob izpolnitvi prej navedenih pogojev zagotovljeno zoper novo odločitev o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.
272 UPRS Sodba I U 1322/2021-23 12.9.2023 UP00077482 ZGO-1 člen 2, 3, 3a, 8, 152. inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - manj zahteven objekt Obravnavani kontejner gre šteti za objekt. Slednji je s tlemi namreč povezan vsaj s priključkom na greznico ter priključkom na javno električno omrežje, brez škode za njegovo bistvo pa ga ni mogoče premakniti ali odstraniti. Pri predmetnem objektu ne gre zgolj za začasno ali naključno postavljen objekt, pač pa je namenskost in funkcija objekta v konkretnem primeru usmerjena h konkretnemu zemljišču, v katerega je vgrajena tudi greznica in električna inštalacija, s katero je objekt povezan.
273 UPRS Sodba I U 1742/2021-22 5.9.2023 UP00074993 ZCes-1 člen 12. ZUreP-2 člen 192, 192/2, 192/3. razlastitev - javna cesta - posegi v lastninsko pravico - nujnost in sorazmernost razlastitve - izvedensko mnenje Zaključek, da ukrep, tj., zožitev projektirane širine pločnika glede na razpoložljivi prostor ni priporočljiv, je po presoji sodišča neargumentiran, zato izvid in mnenje nista jasna in popolna, saj ne dajeta odgovora na vprašanje, zakaj ta ukrep ni priporočljiv. Toženka tako v izpodbijani odločbi ni konkretno odgovorila na tožnikove ugovore, da je navedeno cesto mogoče rekonstruirati v manjših dimenzijah.
274 UPRS Sodba I U 1691/2021-7 1.9.2023 UP00074995 GZ člen 92. nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo zemljišča - nelegalna gradnja - nedovoljena gradnja - izdaja gradbenega dovoljenja - ustavitev postopka Podlage za izdajo odločbe o obveznosti plačila predmetnega nadomestila po uradni dolžnosti ni mogla predstavljati ugotovitev iz postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, da se tožnikova zahteva nanaša na nedovoljen objekt, saj se je ta postopek še pred izdajo izpodbijane prvostopenjske odločbe ustavil (in torej ni več tekel).
275 UPRS Sodba I U 611/2021-8 1.9.2023 UP00072315 ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. GZ člen 3, 4, 4/1, 5. ukrep inšpektorja - gradbeni inšpektor - ustavitev gradnje - neobrazložena odločba Tožnik v tožbi navaja, da je lastnik objekta na parc. št. 583/45 k. o. ... ter da nepremičnina s parc. št. *367 in 583/44 ne obstaja. Tudi drugostopenjski organ v svoji odločbi navaja, da je pravilna nova številka parcele 583/45, vendar ne obrazloži, s čem utemeljuje ugotovitev tega dejstva, ne sklicuje se na kakšno listino upravnega spisa ali drug dokaz, in prvostopenjsko odločbo, ki se glasi na parc. št. *367 in 583/44, potrdi kot pravilno in zakonito, pri čemer se tudi ne opredeli do vprašanja njene izvršljivosti. Glede na to preizkus materialne zakonitosti odločbe ni mogoč, saj dejansko stanje v materialnopravno bistvenih točkah ni v zadostni meri obrazloženo. S tako pomanjkljivo obrazložitvijo odločbe pa je organ zagrešil absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.<br/><br/>Organa sta gradnjo pravilno obravnavala kot samostojno, vendar pri tem nista obrazložila, zakaj sta jo opredeljevala kot nelegalno, saj sta se le nedoločno sklicevala na prvi odstavek 4. člena GZ in 5. člen tega zakona, pri čemer nista navedla, upoštevaje določbe 3. člena GZ, katere so tiste karakteristike gradnje, zaradi katerih štejeta, da gre za enega od gradbenih posegov iz prvega odstavka 4. člena GZ, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, in za kateri poseg naj bi šlo, ter tudi nista navedla razlogov, glede na katere sta se opredelila, da ne gre za primere iz 5. člena GZ, v katerih ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Bistvena pravno relevantna dejstva v odločbi tako niso navedena, zato se materialne zakonitosti odločbe tudi glede na to ne da preizkusiti ter gre tako za nadaljnjo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
276 UPRS Sodba I U 1794/2021-14 31.8.2023 UP00070469 ZEN člen 49, 49/1, 49/4. zemljiški kataster - ureditev meje - parcelacija Iz obrazložitve ni mogoče jasno razbrati, kako neurejena meja s sosednjo parcelo 128/1 (last tožnikov) ne vpliva na parcelacijo parcele 701, oziroma povedano drugače: ni jasno, kako parcelacija in nastanek parcel 702/1 in 702/2 ne vplivata na zemljiškokatastrsko točko št. 1227, še zlasti upoštevajoč tožbene navedbe o posegu geodeta v parcelo 128/1 z novonastalimi parcelami 702/1 in 702/2.
277 UPRS Sodba II U 249/2020-11 29.8.2023 UP00071142 GZ člen 1, 79, 82, 93. ZGO člen 1. ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - gradnja brez gradbenega dovoljenja - grozeča škoda Tožnika kot kupca in zemljiškoknjižna solastnika nepremičnine kot pravna naslednika investitorja objekta, zgrajenega brez gradbenega dovoljenja, veljata za inšpekcijska zavezanca in pravno odgovarjata tudi za morebitne nezakonite posege svojega pravnega prednika.<br/><br/>Do vprašanja nujnosti postavitve objekta z vidika zagotavljanja varnosti in preprečitve škode, ki grozi oziroma je grozila zaradi morebitnega plazenja zemljine, se inšpekcijski organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni opredelil, čeprav je ta okoliščina po predpisih, veljavnih tako v času gradnje kot tudi v času izdaje izpodbijane odločbe pomembna pri presoji, ali se za objekt sploh uporabljajo določbe gradbene zakonodaje, ki določajo pogoje za graditev objektov in urejajo druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov.
278 UPRS Sodba II U 384/2020 25.8.2023 UP00079123 ZUreP-2 člen 225, 225/2, 297, 297/2. komunalni prispevek - vračilo komunalnega prispevka - prekluzija dokazov - predpis, veljaven v času odločanja - rok za ugovor o nepristojnosti - ugovor o nepristojnosti - uveljavljanje bistvenih kršitev postopka Pravilno je stališče toženke, da je zahteva tožnice za vračilo komunalnega prispevka vložena prepozno, to je več kot pet let po prenehanju veljavnosti gradbenega dovoljenja, zato bi bila odločitev toženke, da se zahtevek zavrne (in ne zavrže, saj gre za vsebinsko presojo utemeljenosti zahteve za vračilo komunalnega prispevka), utemeljena že iz tega razloga.<br/><br/>Ker pa je tožnica vsaj v delu objekta izvajala manjša gradbena dela, zaobsežena v gradbenem dovoljenju, je s tem z začetkom gradnje upravičenje do gradnje konzumirano, zato vračilo komunalnega prispevka ni več mogoče in je zato pravilno zahtevek tožnice (tudi iz tega razloga) zavrnila.
279 UPRS Sodba I U 862/2020-82 25.8.2023 UP00075156 URS člen 69. ZUreP-2 člen 192, 192/2, 199, 199/2, 199/2-3, 200, 200/1, 203. razlastitev - javna korist - konkretna pravna korist - načelo sorazmernosti - trditveno in dokazno breme - ogled Pravna teorija in sodna praksa ločita tako imenovano abstraktno javno korist (ki se predpiše z zakonom in je predpostavka za sprožitev razlastitvenega postopka; gre za tako imenovane razlastitvene namene) in konkretno javno korist (ki jo upravni organ ugotovi v vsakem primeru posebej). Zahteva po obstoju javne koristi obsega tehtanje obeh.<br/><br/>ZUreP-2 ne vsebuje izrecne zahteve po ugotavljanju (abstraktne) javne koristi za uvedbo razlastitvenega postopka (prvi odstavek 100. člena ZUreP-1). Vseeno pa naslovno sodišče ne dvomi, da mora biti ta podana za uvedbo postopka in izvedbo pripravljalnih del. Z drugimi besedami, upravna enota lahko dovoli pripravljalna dela le, če je abstraktna javna korist izkazana. Konkretna javna korist pa je, tako kot po ZUreP-1, predmet odločitve o razlastitvi. Golo dejstvo, da je izdala odločbo za pripravljalna dela, še ne pomeni, da je dokončno presodila obstoj konkretne javne koristi.<br/><br/>Zahtevo za razlastitev vloži razlastitveni upravičenec, ki ji mora med ostalim priložiti razlastitveni elaborat z utemeljitvijo javne koristi in obrazložitvijo njene pravne podlage (tretja alineja drugega odstavka 199. člena ZUreP-2). Razlastitveni upravičenec je tisti, ki mora javno korist utemeljiti; na njegovi ramenih sloni trditveno in dokazno breme.
280 UPRS Sodba III U 192/2019-25 23.8.2023 UP00071228 ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265, 267. gradbeno dovoljenje - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka - prekluziven rok - trditveno in dokazno breme - dokazni standard verjetnosti - nedokazane trditve - prepozno vložen predlog za obnovo postopka Tožnica je predlog za obnovo postopka vložila iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, saj meni, da bi morala biti stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z dne 8. 10. 2018. Po 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP lahko stranka obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP predlaga v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Stranka mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku (265. člen ZUP). Novejša teorija in sodna praksa (glej sodbi tega sodišča, št. I U 1035/2020-8 z dne 16. 12. 2023 in II U 372/2019 z dne 31. 1. 2023) zavzemata stališče, da mora predlagatelj v predlogu za obnovo postopka z verjetnostjo izkazati tako okoliščine, na katere opira predlog, kot tudi okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku. V primeru, ko pravočasnost, ki jo predlagatelj zatrjuje, postane sporna, lahko prepričanje o (ne)pravočasnosti temelji le na presoji izvedenih dokazov, tako tistih, s katerimi predlagatelj izkazuje pravočasnost predloga, kot tistih, iz katerih izhaja nasprotno (primerjaj sodbi tega sodišča v zadevah II U 245/2015 in I U 969/2019). Tožnica svoje trditve, da se je z gradbenim dovoljenjem seznanila šele 27. 2. 2019, ni z ničemer dokazovala. Njene navedbe, da so zaposleni elektronsko pošto pregledali šele naslednjega dne, tako pomenijo zgolj golo trditev, ki ne more biti podlaga za sklep, da je tožnica predlog vložila v zakonskem roku. Zato je tudi po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da je bil predmetni predlog za obnovo postopka vložen prepozno, to je po poteku subjektivnega roka iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP.