št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
261	UPRS Sodba II U 132/2020-15	22.3.2023	UP00067893	ZGO-1 člen 3. GZ člen 4, 4/1. ZUP člen 214.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - obrazložitev odločbe	Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.
262	UPRS Sodba I U 1629/2022-155	22.3.2023	UP00066664	GZ člen 35, 43, 52, 53, 53/3, 55, 55/1, 57, 57/3,107,107/2. ZVO-1 člen 51, 89, 89/1. ZON člen 64, 97,101,101/7,101c, 101e, 101f, 102,111. ZIUZEOP člen 20, 100č. ZUPUDPP člen 3. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst člen 6, 6/3, 6/4. Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje člen 6, 6/3, 6/4.	gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - presoja sprejemljivosti načrtovanega posega v naravo - javna korist	Presojo „ustreznosti“ oziroma sprejemljivosti vplivov na podlagi PVO mora opraviti pristojni upravni (javni) organ, določen z zakonom (51. člen ZVO-1, v povezavi z 111. členom ZON).To izrecno poudarja tudi SEU. Kritična presoja ne pomeni, da organ sam preverja, ali so številne ugotovitve, ki izhajajo iz PVO oziroma dodatka k PVO, pravilne, saj z znanjem, ki je zbir strokovnih študij, niti ne razpolaga. Kritična presoja pa pomeni, da mora organ presoditi, ali informacije, ki izhajajo iz predloženega PVO in dodatka PVO, omogočajo celovite, natančne in dokončne ugotovitve ter sklepe, ki lahko odstranijo vsak razumen znanstven dvom glede učinkov predvidenih del in ukrepov za omilitev vplivov oziroma izravnavo škode, ali pa iz PVO izhajajo nejasnosti, nedoslednosti, nasprotujoča stališča in nepopolni zaključki, saj v takem primeru svoje presoje oziroma odločitve nanj ne more opreti.<br/><br/>V postopku prevlade javnega interesa je treba presojati vse tiste vplive na okolje in na vse tiste vrste, od katerih je odvisno uresničenje varstvenih ciljev za habitatne tipe in vrste, za katere je Natura 2000 območje določeno, in odločiti o vseh pogojih, pod katerimi je poseg za kvalifikacijske vrste sprejemljiv, kar torej obsega odločanje o vseh tistih vidikih okolja, ki so v posamezni zadevi relevantni.<br/><br/>SEU je vprašanje, ali je presoja po Ptičji direktivi, kar pa velja tudi za presojo po členu 6(3) Habitatne direktive, ustrezna, če ni dokazov ali verodostojnih posodobljenih podatkov o pticah na tem območju, obravnavalo v zadevi C-43/10. Zaključilo je, da ni mogoče šteti, da je presoja primerna, kadar ni dokazov ali verodostojnih in posodobljenih podatkov o pticah na zadevnem PVO.<br/><br/>V obravnavani zadevi PVO in dodatek k PVO ne omogočata nedvoumnih končnih sklepov, da je presoja „ustrezna“, tj. da vplivov gradnje in obratovanje HEMO na kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Krka s pritoki ne bo (z izjemo zvezdogleda, za katerega je ugotovljen bistven vpliv). Tožnica je namreč s konkretnimi ugovori o neustreznih podatkih glede stanja vrst in določanja con zbudila utemeljen dvom v pravilnost teh zaključkov, toženka pa ni (prepričljivo) obrazložila, zakaj jih šteje za neutemeljene, kar je bistvena kršitev določb postopka, saj odločbe ni mogoče preizkusiti. Posledično je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.<br/><br/>Vse vplive, ki lahko škodujejo kvalifikacijskim vrstam (in vrstam, ki vplivajo na doseganje ciljev, zaradi katerih so zaščitene), je treba obravnavati pred odločitvijo o prevladi javnega interesa, v postopku prevlade pa presojati, ali so pravilno ugotovljeni in ali je njihov vpliv pravilno ocenjen, kar pomeni, da je treba v odločbi, izdani v tem postopku, določiti tudi vse v zvezi s tem vplivom relevantne ukrepe. Ker zamuljeno stanje vode očitno vpliva na habitat kvalifikacijskih vrst, tj. na drstišča in njihovo prehranjevanje, vsi ukrepi, ki se sicer nanašajo na stanje voda ali ravnanje z odpadki, kadar vplivajo na kvalifikacijsko vrsto, sodijo v izpodbijano odločbo.<br/><br/>Četudi ZZRS ni mnenjedajalec v tej zadevi, bi se moral do tega, ali je investitor v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja upošteval njegove smernice, izrecno opredeliti. Pomembno namreč je, da so litofilna drstišča načrtovana skladno s temi smernicami in s tem drugače, kot so bila načrtovana na HE T., kjer glede na monitoringe niso funkcionalna, saj ne sme obstajati noben razumen znanstveni dvom, da bodo delovala.
263	UPRS Sodba I U 1406/2021-8	21.3.2023	UP00067984	ZUreP-2 člen 216, 217, 220, 227. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Gospodarska cona Dolenja vas (GC-OPPN-2) - 1. faza (2015) člen 15, 16.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero	Toženka pravilno ni upoštevala Pravilnika pri odmeri komunalnega prispevka tožnici. S tem, ko je prenehal veljati Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mirna Peč (UL RS, št. 47/12), je namreč prenehal veljati tudi Pravilnik, ki je bil sprejet na njegovi podlagi. Pravilnik bi naprej veljal le, če bi bila njegova veljavnost na podlagi novega predpisa - v tem primeru Odloka o programu opremljanja - izrecno podaljšana (npr. do sprejema novega ustreznega podzakonskega predpisa ali za določeno drugo časovno obdobje).<br/><br/>Občine smejo predpisati oprostitve plačila komunalnega prispevka le v primerih, ko gre za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, in ne v primerih, ko gre za plačilo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.<br/><br/>Če bi toženka pri izdaji izpodbijane odločbe kot veljaven predpis upoštevala (tudi) Pravilnik (in na njegovi podlagi priznala tožnici olajšave), bi odločila v nasprotju z 227. členom ZUreP-2, torej v nasprotju z zakonom, in Ustavo.
264	UPRS Sodba I U 178/2021-36	16.3.2023	UP00069839	ZUP člen 87, 100, 100/2. GZ člen 47, 47/1.	gradbeno dovoljenje - pritožba - nepravočasna pritožba - zamuda roka - zamuda pritožbenega roka - fikcija vročitve tek pritožbenega roka	Ker tožnica v 15-dnevnem roku pisanja ni prevzela, je toženka skladno s četrtim odstavkom 87. člena ZUP pravilno štela, da je bilo tožnici to vročeno z dnem preteka tega roka, tj. dne 24. 7. 2020. Okoliščina, da je bilo tožnici samo pisanje v hišnem predalčniku puščeno šele naknadno, tj. dne 27. 7. 2020, na navedeno v ničemer ne vpliva – fikcija vročitve namreč ne nastopi šele s tem, ko je pisanje naslovniku puščeno v predalčniku, pač pa že pred tem.
265	UPRS Sodba I U 606/2021-8	15.3.2023	UP00068752	ZGO-1 člen 152. ZUP člen 9, 96, 96/3.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ugotovitveni zapisnik - vročanje - sprememba naslova za vročanje - vročanje z javnim naznanilom - pravica do izjave - nepravilno vročanje	Ker je prvostopenjski organ vročanje z javnim naznanilom odredil že na podlagi ugotovitve, da tožnica ni sporočila novega naslova in je ta neznan, brez da bi naslov za vročanje predhodno preveril v javnih evidencah, je s tem kršil tretji odstavek 96. člena ZUP. Nepravilna vročitev ugotovitvenega zapisnika je imela za posledico, da se tožnica ni mogla izjaviti o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji izpodbijana odločba. Tožnici je bila v postopku tako kršena pravica do izjave iz 9. člena ZUP.
266	UPRS Sodba I U 977/2021-18	14.3.2023	UP00066166	GZ člen 117.	legalizacija - objekt daljšega obstoja - sprememba obsega objekta daljšega obstoja	Organ mora pogoj enakega obsega presojati glede na objekt, za katerega se predlaga legalizacija. Sporni objekt se je namreč po letu 1998 zaradi odstranitve prizidka zmanjšal, namen zakona pa ni bil preprečiti legalizacijo v primerih zmanjševanja, pač pa povečevanja gabaritov objekta po letu 1998. Tako je nerelevantno, ali je bil nadstrešek samostojen objekt ali del osnovnega objekta.<br/><br/>Organ je zavrnitev izdaje dovoljenja zaradi podrtega stropa pravilno vezal še na vsebinski pogoj, da mora biti objekt v stanju, ki dovoljuje njegovo uporabo.
267	UPRS Sodba I U 2003/2020-19	14.3.2023	UP00068169	GZ člen 5, 5/1, 8, 8/2. ZUP člen 6.	neizčrpanost pritožbe - tožbene novote - enostaven objekt - stvarna pristojnost - načelo zakonitosti	Ker tožnica ni uspela izpodbiti v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja glede velikosti objekta (12 x 3m) ter opredelitve njegove razvrstitve glede na zahtevnost gradnje (enostaven objekt po Uredbi) in dovoljevanje gradnje (po prvem odstavku 5. člena GZ za enostaven objekt gradbeno dovoljenje ni potrebno), je iz navedenega treba izhajati pri presoji tožbenega ugovora, da je izpodbijano odločbo, ki jo je izdal inšpektor medobčinske inšpekcije, izdal nepristojni organ. To pa pomeni, da so glede na določbo drugega odstavka 8. člena GZ za inšpekcijski nadzor nad njegovo gradnjo (kot objekta, za katerega gradbeno dovoljenje ni predpisano) v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, v okviru izvirne pristojnosti občine pristojni občinski inšpektorji ali skupni občinski inšpektorji, ki delujejo v okviru skupne občinske uprave, na katere območju se objekt izvaja ali na katerem je objekt zgrajen.<br/><br/>Kolikor pa tožnica tožbene ugovore podaja tudi v smeri, da je do spremembe površine in/ali namembnosti spornega objekta prišlo po izdaji izpodbijane odločbe, pa sodišče takšne navedbe presoja kot pravno nerelevatne. Enako tudi toženkine navedbe, podane v smeri, da od začetka leta 2021 površina spornega objekta znaša več kot 40 m2. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) je namreč za odločitev pravno pomembno pravno in dejansko stanje v času izdaje odločbe prvostopenjskega organa. Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe prvostopenjskega organa ne morejo vplivati.
268	UPRS Sodba I U 1012/2020-20	14.3.2023	UP00068167	ZGO-1 člen 218b, 218b/4.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje	Ne drži, da bi morala Finančna uprava RS preveriti ali so „ustrezne kapacitete, na osnovi katerih bi bile možnosti priključitve navedenega zemljišča na javno komunalno infrastrukturo, dostopne tožeči stranki pod enakimi pogoji brez nesorazmerno velikih stroškov komunalnega opremljanja“. Poskrbljeno mora biti za možnost izvedbe priključkov na javno komunalno infrastrukturo. Z drugimi besedami, bližina stavbe in zemljišča, ki imajo priključke na javno komunalno opremo, pomeni, da je priključitev na našteto infrastrukturo uresničljiva.
269	UPRS Sodba I U 1372/2021-9	9.3.2023	UP00066169	ZGO-1 člen 146, 146/3, 158, 158/3. ZUP člen 147, 147/1, 236, 236/2.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odklop elektrike - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - izvršljivost odločbe - predhodno vprašanje - prekinitev postopka	Odločba po tretjem odstavku 158. člena ZVO-1 ne pomeni samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč pomeni njena izdaja izvrševanje inšpekcijskega ukrepa, (v tem primeru izrečenega) z dokončno, ne pa (še) pravnomočno odločbo inšpektorata.
270	UPRS Sodba I U 482/2021-20	1.3.2023	UP00071764	ZSZ člen 60, 60/1, 60/2. ZGO-1 člen 218c. ZDavP-2 člen 404.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vodenje evidence - podlaga za odmero nadomestila - davčni postopek - prosta presoja dokazov	Davčni organ je tisti, ki skladno z ZDavP-2 vodi davčni in s tem tudi ugotovitveni postopek odmere NUSZ. Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo eno od podlag za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje tej evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov.
271	UPRS Sodba II U 88/2020-24	1.3.2023	UP00067331	ZUreP-2 člen 217, 217/1, 218, 218/1, 218/3, 220, 220/2.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - pravna podlaga za odmero - nesprejetje podzakonskih predpisov	Iz določbe 218. člena ZUreP-2 izhaja, da mora občina za primer odmere komunalnega prispevka zaradi obremenitve obstoječe komunalne opreme sprejeti odlok in v njem določiti podlage za njegovo odmero. Vsebino takšnega odloka predpisuje 21. člen Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uredba o programu opremljanja, ki velja od dne 30. 3. 2019). Iz izpodbijane odločbe pa nasprotno ne izhaja, da bi tožena stranka tak odlok sprejela in na tej podlagi opravila odmero v obravnavanem primeru, saj je tožena stranka komunalni prispevek odmerila na podlagi odloka, sprejetega na podlagi prej veljavnega 79. in 80. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ki pa glede na določbo 218. člena ZUreP-2 ne predstavlja ustrezne podlage za odmero komunalnega prispevka v konkretnem primeru.
272	UPRS Sodba I U 1974/2020-40	24.2.2023	UP00071790	Uredba o prostorskem redu Slovenije (2004) člen 5, 5-11, 89, 89/1, 89/2, 89/4. GZ člen 39, 39/5, 43, 43/1, 43/1-6. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB2) (2009) člen 6, 6/5, 6/2, 6/3, 6/9, 9, 9/1, 11, 11/1, 17, 32b.	izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradbena meja - mnenje občine - samostojen objekt - pravica graditi	Za tožbeno stališče, da regulacijska linija ne more biti všteta v skupno površino gradbene parcele, ker ni namenjena za gradnjo, ni podlage ne v zakonu ne v Odloku o PUP. Odlok o PUP primerjave ne omejuje glede na vrsto objekta ali območje urejanja, temveč se osredotoča na primerjavo nameravane gradnje s sosednjimi objekti oziroma s podobo (celotnega) naselja. Določba 17. člena Odloka o PUP ne daje podlage za primerjavo nameravane gradnje zgolj z objekti v isti ureditveni enoti oziroma istem območju namenskih rab, ampak se tam določeni okviri za primerjavo nanašajo na naselje, zaselek oziroma sosednje objekte. Prostorski red daje pojmu gradbene meje vsebino, ki se izrecno nanaša na oblikovanje podobe naselja, kar smiselno izključuje vpliv te regulacijske črte na podzemne etaže objektov. Organ v obravnavanem primeru na mnenja občine ni vezan, saj zakon kaj takega izrecno ne določa. Pri presoji izpolnjevanja pogoja iz 6. točke prvega odstavka 43. člena GZ upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja upošteva vpis lastninske pravice na relevantnih nepremičninah oziroma se omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero od v zakonu naštetih dokazil po 3. točki drugega odstavka 35. člena GZ, če v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah, na katerih se bo izvajala gradnja.
273	UPRS Sodba I U 1248/2021-25	23.2.2023	UP00067091	ZCes-1 člen 97, 97/2. ZUreP-2 člen 20. ZUS-1 člen 20, 20/1, 20/3, 28, 28/1, 31, 52.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - soglasje upravljalca javne ceste - nova dejstva in dokazi - nadomestna gradnja - tožbena novota - prekluzija	Tožnik je v tožbi razložil, zakaj toži, tj. zakaj šteje, da je akt nezakonit. Zato ni bilo zakonske podlage, da bi ga sodišče pozivalo, naj navaja še druga dejstva, tj., da soglasje upravljavca ceste ni bilo potrebno zaradi postavitve objekta v času, ko ceste ni bilo, oziroma druge okoliščine, zaradi katerih sedaj tožnik meni, da izpodbijani akt ni zakonit ali celo, da naj ugovarja procesne kršitve in zmotno uporabo predpisa. Če bi sodišče to storilo, bi prekoračilo zakonska pooblastila in s tem ravnalo v očitnem nasprotju s temeljno zahtevo o njegovi nepristranskosti v postopku.
274	UPRS Sodba I U 136/2021-25	23.2.2023	UP00067089	GZ člen 117, 117/2, 117/2-1. SZ-1 člen 3, 3/3. SPZ člen 67, 67/5.	gradbeno dovoljenje - legalizacija - objekt daljšega obstoja - dvojček - nadzidava objekta - pravica graditi - poseg v skupne dele - soglasje lastnika sosednjega zemljišča	Pravno odločilno je, da je stena, po kateri poteka parcelna meja, zgrajena kot skupna stena k objektoma tožnikov in stranke z interesom. V tak skupen konstrukcijski element, ki sega na obe zemljiški parceli, zato že po naravi stvari ni mogoče posegati brez soglasja lastnika sosednje parcele.
275	UPRS Sodba II U 111/2020-28	22.2.2023	UP00064606	ZUreP-2 člen 156, 217, 218.	komunalni prispevek - pogoji za odmero komunalnega prispevka	Toženka komunalnega prispevka ni upravičena odmeriti, če v izgradnjo komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni vložila nobenih sredstev, ampak je opremo zgolj prevzela v upravljanje.
276	UPRS Sodba II U 147/2020-15	22.2.2023	UP00068024	ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.	gradbeno dovoljenje - legalizacija objekta - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka	Obrazložitev izpodbijane odločbe nima razlogov o ugotovljenem dejanskem stanju, niti razlogov o tem, kateri dokazi so bili odločilni za sprejetje odločitve, prav tako tudi nima razlogov, zakaj je dejansko stanje narekovalo takšno odločitev, čeprav bi bilo to za presojo njene zakonitosti, nujno ter gre za bistveno pomanjkljivost odločbe.
277	UPRS Sodba IV U 53/2019-39	22.2.2023	UP00082740	ZGO-1 člen 4, 4/3, 4/4, 4/5.	nepovratna sredstva - javni razpis - namembnost objekta - nezahteven objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom - javna korist - dejansko stanje - kršitev določb postopka - uporaba materialnega prava	Ker se torej izpolnjevanje pogojev, ki se nanašajo na izvedbo investicije, preverja v t.i. drugi fazi, ko je vložnea zahteva za izplačilo sredstev, toženka pogja, ali je gradbeno dovoljenje, opredeljeno v DIIP-u (iz oktobra 2011), pravilno in skladno s prostorskimi akti v postopku izdaje odločbe o pravici do sredstev (tj. prvi fazi postopka), ni bila dolžna preverjati. Toženka je med administrstivno obravnavo zahtevka za izplačilo projekta utemeljeno presojala zahtevku za izplačilo sredstev priloženo gradbeno dovoljenje, in njegova skladnost s cilji projetka iz NIP in DIIP.<br/><br/>Zavrnitev strankinega zahtevka za izplačilo sredstev temelji na ugotovitvi, da gradbeno dovoljenje za zgrajeni objekt zahteva spremembo namembnosti (ki bo skladna s prijavljenimi projekti). Ker se kozolec uporablja v nasprotju z veljavnim gradbenim dovoljenjem, se posledično uporablja v nasprotju z veljavnimi predpisi, kar posledično pomeni, da stranka z zahtevo za izplačilo sredstev ne more biti uspešna.
278	UPRS Sodba I U 1071/2017-30	21.2.2023	UP00066175	ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZUS-1 člen 5, 5/4.	gradbeno dovoljenje - dopolnilna gradnja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje občinskega odloka - prostorski akti - ista upravna zadeva	155. člen Odloka o OPN Bled ni posamični akt po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1, saj neposredno na podlagi OPN gradnja ni mogoča, pri čemer niti okoliščina, da so v OPN navedene parcelne številke, ne pomeni, da predpis ureja posamična razmerja, saj je s tem zgolj določeno območje, na katerem veljajo konkretni prostorski izvedbeni pogoji.<br/><br/>Vloga stranke z interesom za izdajo gradbenega dovoljenja je bila vložena na podlagi Odloka o OPN Bled, medtem ko je bila prejšnja vloga stranke z interesom vložena in obravnavana na podlagi Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Odlok o PUP). Na drugačno presojo ne more vplivati zatrjevanje tožnice, da gre še vedno za enak objekt, zgrajen na istem zemljišču, katerega namembnost ne bi smela biti spremenjena na način, kot je bila, in je bil zato Odlok o PUP razveljavljen iz tega razloga. Še vedno gre namreč za drugo pravno podlago - Odlok o OPN Bled.
279	UPRS Sodba I U 624/2021-32	21.2.2023	UP00066211	ZEN člen 29.	evidentiranje urejenega dela meje - katastrska meja - spor o poteku meje - določitev mej - lastništvo zemljišč	Res se parcela št. 916/1 (oziroma novo nastala parcela št. 914/4) s parcelo št. 915/2 stika v zemljiško katastrski točki 5050, vendar ta točka ni bila določena v postopku izpodbijane odločbe, pač pa v postopku IDPOS 6311 v letu 2014, ki pa ni predmet presoje v predmetnem upravnem sporu.<br/><br/>Tožnica zatrjuje, da je zemljiško katastrska točka 6198 (določena v postopku izpodbijane odločbe) postavljena na njenem svetu, kar iz katastrskih podatkov (grafičnega prikaza) ne izhaja. Kolikor tožnica z ugovorom kaže na neurejena lastninska razmerja z lastniki sosednjih parcel, bo morala to urediti v civilnih postopkih (nepravdni postopek sodne ureditve meje, ki ga je že sprožila ali v pravdnem postopku – lastninski tožbi), ne more pa biti predmet urejanja lastninskih razmerij postopek urejanja meje, oziroma parcelacije.
280	UPRS Sodba III U 12/2019-29	20.2.2023	UP00066316	ZUreP-2 člen 149, 149/1, 156, 156/1, 156/2, 217, 217/1, 217/2, 217/3, 217/4, 220, 220/1. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Nova Gorica (2014) člen 5.	komunalni prispevek - obračun komunalnega prispevka - obračunsko območje komunalne opreme - javna komunalna infrastruktura - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - komunalni priključki	Za odločitev o odmeri komunalnega prispevka je pomembno, ali ima zavezanec možnost priključitve na javno komunalno opremo, pri čemer je Upravno sodišče že zavzelo stališče, da ceste niso vrsta komunalne opreme, za uporabo katere bi bilo treba izvesti priključek za odjem (kot npr. pri vodovodu ali kanalizaciji), zato za odmero ni relevantno, ali javna pot (cesta) sega vse do zavezančevega zemljišča. Pomembno je, da ima zavezanec iz tega obračunskega območja dostop do javne ceste, ki se nahaja v istem obračunskem območju, in jo torej lahko uporablja, čeprav do nje dostopa po zemljišču v zasebni lasti (bodisi po lastnem zemljišču, bodisi po služnostni poti preko tujega privatnega zemljišča ali preko poti oziroma koridorja, ki ga vzpostavi zavezanec sam).