št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
241	UPRS Sodba II U 249/2020-11	29.8.2023	UP00071142	GZ člen 1, 79, 82, 93. ZGO člen 1.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - gradnja brez gradbenega dovoljenja - grozeča škoda	Tožnika kot kupca in zemljiškoknjižna solastnika nepremičnine kot pravna naslednika investitorja objekta, zgrajenega brez gradbenega dovoljenja, veljata za inšpekcijska zavezanca in pravno odgovarjata tudi za morebitne nezakonite posege svojega pravnega prednika.<br/><br/>Do vprašanja nujnosti postavitve objekta z vidika zagotavljanja varnosti in preprečitve škode, ki grozi oziroma je grozila zaradi morebitnega plazenja zemljine, se inšpekcijski organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni opredelil, čeprav je ta okoliščina po predpisih, veljavnih tako v času gradnje kot tudi v času izdaje izpodbijane odločbe pomembna pri presoji, ali se za objekt sploh uporabljajo določbe gradbene zakonodaje, ki določajo pogoje za graditev objektov in urejajo druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov.
242	UPRS Sodba II U 384/2020	25.8.2023	UP00079123	ZUreP-2 člen 225, 225/2, 297, 297/2.	komunalni prispevek - vračilo komunalnega prispevka - prekluzija dokazov - predpis, veljaven v času odločanja - rok za ugovor o nepristojnosti - ugovor o nepristojnosti - uveljavljanje bistvenih kršitev postopka	Pravilno je stališče toženke, da je zahteva tožnice za vračilo komunalnega prispevka vložena prepozno, to je več kot pet let po prenehanju veljavnosti gradbenega dovoljenja, zato bi bila odločitev toženke, da se zahtevek zavrne (in ne zavrže, saj gre za vsebinsko presojo utemeljenosti zahteve za vračilo komunalnega prispevka), utemeljena že iz tega razloga.<br/><br/>Ker pa je tožnica vsaj v delu objekta izvajala manjša gradbena dela, zaobsežena v gradbenem dovoljenju, je s tem z začetkom gradnje upravičenje do gradnje konzumirano, zato vračilo komunalnega prispevka ni več mogoče in je zato pravilno zahtevek tožnice (tudi iz tega razloga) zavrnila.
243	UPRS Sodba I U 862/2020-82	25.8.2023	UP00075156	URS člen 69. ZUreP-2 člen 192, 192/2, 199, 199/2, 199/2-3, 200, 200/1, 203.	razlastitev - javna korist - konkretna pravna korist - načelo sorazmernosti - trditveno in dokazno breme - ogled	Pravna teorija in sodna praksa ločita tako imenovano abstraktno javno korist (ki se predpiše z zakonom in je predpostavka za sprožitev razlastitvenega postopka; gre za tako imenovane razlastitvene namene) in konkretno javno korist (ki jo upravni organ ugotovi v vsakem primeru posebej). Zahteva po obstoju javne koristi obsega tehtanje obeh.<br/><br/>ZUreP-2 ne vsebuje izrecne zahteve po ugotavljanju (abstraktne) javne koristi za uvedbo razlastitvenega postopka (prvi odstavek 100. člena ZUreP-1). Vseeno pa naslovno sodišče ne dvomi, da mora biti ta podana za uvedbo postopka in izvedbo pripravljalnih del. Z drugimi besedami, upravna enota lahko dovoli pripravljalna dela le, če je abstraktna javna korist izkazana. Konkretna javna korist pa je, tako kot po ZUreP-1, predmet odločitve o razlastitvi. Golo dejstvo, da je izdala odločbo za pripravljalna dela, še ne pomeni, da je dokončno presodila obstoj konkretne javne koristi.<br/><br/>Zahtevo za razlastitev vloži razlastitveni upravičenec, ki ji mora med ostalim priložiti razlastitveni elaborat z utemeljitvijo javne koristi in obrazložitvijo njene pravne podlage (tretja alineja drugega odstavka 199. člena ZUreP-2). Razlastitveni upravičenec je tisti, ki mora javno korist utemeljiti; na njegovi ramenih sloni trditveno in dokazno breme.
244	UPRS Sodba III U 192/2019-25	23.8.2023	UP00071228	ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265, 267.	gradbeno dovoljenje - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka - prekluziven rok - trditveno in dokazno breme - dokazni standard verjetnosti - nedokazane trditve - prepozno vložen predlog za obnovo postopka	Tožnica je predlog za obnovo postopka vložila iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, saj meni, da bi morala biti stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z dne 8. 10. 2018. Po 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP lahko stranka obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP predlaga v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Stranka mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku (265. člen ZUP). Novejša teorija in sodna praksa (glej sodbi tega sodišča, št. I U 1035/2020-8 z dne 16. 12. 2023 in II U 372/2019 z dne 31. 1. 2023) zavzemata stališče, da mora predlagatelj v predlogu za obnovo postopka z verjetnostjo izkazati tako okoliščine, na katere opira predlog, kot tudi okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku. V primeru, ko pravočasnost, ki jo predlagatelj zatrjuje, postane sporna, lahko prepričanje o (ne)pravočasnosti temelji le na presoji izvedenih dokazov, tako tistih, s katerimi predlagatelj izkazuje pravočasnost predloga, kot tistih, iz katerih izhaja nasprotno (primerjaj sodbi tega sodišča v zadevah II U 245/2015 in I U 969/2019). Tožnica svoje trditve, da se je z gradbenim dovoljenjem seznanila šele 27. 2. 2019, ni z ničemer dokazovala. Njene navedbe, da so zaposleni elektronsko pošto pregledali šele naslednjega dne, tako pomenijo zgolj golo trditev, ki ne more biti podlaga za sklep, da je tožnica predlog vložila v zakonskem roku. Zato je tudi po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da je bil predmetni predlog za obnovo postopka vložen prepozno, to je po poteku subjektivnega roka iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP.
245	UPRS Sodba in sklep I U 503/2021-42	23.8.2023	UP00079360	ZEN člen 48, 48/5, 48/6, 51. ZUreP-2 člen 199, 199/3.	parcelacija - javna cesta - preizkus odločbe - evidentiranje urejene meje in parcelacije	Na podlagi drugega odstavka 52. člena ZEN se spremembe v katastru (in s tem posledično v morebitnih povezanih evidencah) evidentirajo (šele) po dokončnosti odločbe in ne v času, ko teče rok za pritožbo. Že zato od pritožnikov ni mogoče zahtevati, da bodo v okviru trditvene podlage natančno navajali, v čem se izvedena parcelacija razlikuje od tiste, načrtovane v razlastitvenem elaboratu in dovoljene z aktom državnega organa, saj bi bilo za to v številnih primerih potrebno geodetsko znanje. Zato tožnika, ki v tožbi podrobneje pojasnita svoj ugovor, da se odmerjena zemljišča ne ujemajo s potekom regulacijske linije iz OPN MOL ID, kar podkrepita z novimi dokazi, tj. izpisom iz Urbinfo, ne navajata novih dejstev, medtem ko navedenega dokazila pred dokončnostjo odločbe zaradi zakonske ureditve nista mogla predložiti.<br/><br/>Toženka se o skladnosti izvedene in evidentirane parcelacije z načrtom parcelacije iz akta državnega organa ni izrekla. Zgolj navedba, da je geodetska uprava preverila, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje, pa ne nudi zadostne podlage za presojo pravilnosti opravljenega preizkusa. Poleg tega se drugostopenjski organ o relevantnih tožnikovih trditvah ni izrekel, ker je napačno štel, da neskladja ne zatrjuje. To pomeni, da organ ni ustrezno obrazložil obstoja enega od kriterijev za vsebinsko utemeljenost zahteve za evidentiranje parcelacije, torej ali je parcelacija izvedena v skladu z aktom državnega organa, zaradi česar odločbe v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.<br/><br/>Ali je parcelacija izvedena tako, kot je dovoljena, mora ugotoviti upravni organ, v tem primeru geodetska uprava, ki je za tako, strokovno ugotovitev, tudi strokovno usposobljena. Zoper tako ugotovljeno dejansko stanje (oziroma razloge, na katerih temelji) pa mora biti strankam zagotovljeno pravno sredstvo.
246	UPRS Sodba III U 252/2019-17	22.8.2023	UP00071219	GZ člen 47, 47/3. ZGO-1B člen 123. ZUP člen 274, 274/2.	gradbeno dovoljenje - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - nadomestna gradnja - gradnja novega objekta	Za predmetno zadevo je ključno, da bi tožnika za pridobitev gradbenega dovoljenja morala izpolnjevati pogoje po prvem odstavku 123. člena ZGO-1B. Ker teh pogojev nista izpolnjevala, je bila odločitev upravnega organa, da jima izda gradbeno dovoljenje, napačna, odločitev toženke pa zakonita in utemeljena iz razlogov, ki jih je navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, in na katere se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje.
247	UPRS Sodba II U 99/2021-14	16.8.2023	UP00068861	ZUP člen 146, 146/1, 146/4, 154, 154/1.	inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - ustna obravnava - ogled - pravica do izjave v postopku	Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem pred izrekom inšpekcijskega ukrepa izreče. V primeru, ko je treba opraviti ogled, je po prvem odstavku 154. člena ZUP ustna obravnava obvezna. Nanjo je treba povabiti stranke in jim dati možnost, da se na obravnavi izrečejo o vseh okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
248	UPRS Sodba I U 1498/2021-13	16.8.2023	UP00074997	ZSZ člen 60, 60/2, 60/4, 60/5. ZGO-1 člen 218, 218/2.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - poslovni prostor - poslovna dejavnost - ločen poslovni prostor - gradbeni objekt	Občina Kranj je smela določiti, da se za površino poslovnega prostora po Odloku o NUSZ šteje tudi tlorisna površina zemljišča, namenjenega poslovni dejavnosti. To, ali je sporna površina funkcionalno povezana s stavbo ... k.o. ..., glede na peti odstavek 60. člena ZSZ/84 in 4. alinejo drugega odstavka 9. člena Odloka o NUSZ ni bistveno, ampak je bistveno, ali gre za zemljišče, namenjeno poslovni dejavnosti.<br/><br/>Niti ZGO-1 in niti GZ nista določala, da je gradbeno inženirski objekt zgolj tisti objekt, ki je temeljen in ga ni mogoče odstraniti brez škode za njegovo bistvo.
249	UPRS Sodba I U 1567/2021-36	9.8.2023	UP00070524	Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 4, 4/6, 7, 7/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.	izdaja gradbenega dovoljenja - nezahteven objekt - gradbeni inženirski objekt - obrazložitev odločbe - bazna postaja, namenjena telekomunikacijskim storitvam - pomanjkljivosti upravne odločbe	Vrhovno sodišče je že v več odločitvah zavzelo stališče, da lahko stranski udeleženec v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi posega v prostor, varuje le svoje neposredne pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javno korist.<br/><br/>Ker se toženka do pravno relevantnih dejstev in v zvezi z njimi predloženih dokazov o tem, da ne gre za postavitev bazne postaje oziroma dostopovnega omrežja, ampak za postavitev hrbteničnega omrežja, ni opredelila, tj. ni pojasnila, iz katerih razlogov jih šteje za neutemeljene, sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti in je podana bistvena kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
250	UPRS Sodba III U 291/2019-12	19.7.2023	UP00069608	GZ-1 člen 30, 30/7, 66, 66/1, 66/1-3, 66/2, 67. ZVKD-1 člen 28, 28/1, 28/3. ZUP člen 133, 133/1, 214.	gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - pravnomočno gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - varstvo kulturne dediščine - varstveni režim - kulturnovarstveno soglasje - mnenje - kulturnovarstveni pogoji - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka - odprava izpodbijanega akta - vrnitev v ponovni postopek	V tej zadevi je Zavod za varstvo kulturne dediščine izdal negativno mnenje, iz katerega izhaja, da je isti organ tožniku za navedeni poseg izdal kulturnovarstvene pogoje. Kateri so ti pogoji, v kulturnovarstvenem mnenju ni navedeno. Obrazložitev kulturnovarstvenega mnenja je skopa, saj kulturnovarstvenih pogojev, na katere se izrecno sklicuje, ne navaja, navaja le tiste pogoje, s katerimi obravnavani poseh ni skladen. Sodišče pa v obravnavani zadevi ne more mimo dejstva, da je tožnik že v upravnem postopku zatrjeval, da mu kulturnovarstveni pogoji nikoli niso bili izdani. Do tega ugovora se ni opredelil niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ, oba upravna organa navajata le, da je pristojni organ vezan na izdano negativno mnenje, čemur pa sodišče ne sledi, saj po določbah GZ organ na izdano mnenje ni vezan. Tako niti iz obrazložitve izpodbijanega akta niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, ali so bili tožniku sploh izdani kulturnovarstveni pogoji, na katere se sklicuje za tožnika sporno kulturnovarstveno mnenje, in kakšna je vsebina teh pogojev. Po presoji sodišča so navedeni razlogi za izdajo zavrnilnega dela izpodbijanega akta pomanjkljivi do te mere, da sodišču v tem delu ne omogočajo preizkusa njegove vsebinske zakonitosti, to je ne omogočajo preizkusa ugotovitve, da poseg ni skladen po predpisih, ki urejajo varstveni režim kulturne krajine, v kateri leži obravnavana nepremičnina.
251	UPRS Sodba II U 46/2023-15	14.7.2023	UP00070239	GZ člen 43, 43/1, 43/1-1.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - občinski prostorski akti	Pri razlagi določb prostorskih aktov občine s področja urejanja prostora je treba upoštevati tudi pravice tretjih – zlasti lastnikov in uporabnikov zemljišč, na katere se z akti s področja urejanja prostora in načrtovanja posegov v prostor z gradnjo posega. Navedeno velja tudi za objekte javne infrastrukture, ki se gradijo v javnem interesu. Za lastnike in uporabnike zemljišč, ki bi jih načrtovani poseg lahko kakorkoli prizadel, je namreč bistvenega pomena, da so z nameravanimi posegi seznanjeni v najzgodnejši fazi načrtovanja – to je že v fazi prostorskega urejanja, ko so še vse možnosti odprte.
252	UPRS Sodba II U 227/2020-21	6.7.2023	UP00068854	ZUP člen 274, 274/1, 274/1-3. ZUreP-2 člen 245, 245/1, 245/2, 247, 247/1.	grajeno javno dobro - status grajenega javnega dobra - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - sklep občinskega sveta	Odločitev o prenehanju statusa javnega dobra se sprejme na podlagi ustreznega sklepa občinskega sveta. Sklepa občinskega sveta, sprejetega pred izdajo odločbe o ugotovitvi statusa grajenega javnega dobra, pa ni mogoče šteti kot dopustno pravno podlago za izdajo odločbe o prenehanju statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena, saj je le-ta z izdajo prvotne odločbe izgubil svojo moč in prenehal pravno učinkovati.
253	UPRS Sodba I U 262/2021-25	4.7.2023	UP00069515	GZ člen 89, 89/1, 89/2. ZUP člen 290, 290/1.	dovolitev izvršbe - sklep o dovolitvi izvršbe - legalizacija - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe	Kar se tiče trditev o neprimernosti inšpekcijskega ukrepa, ne gre prezreti, da te merijo na vsebino inšpekcijske odločbe. Ta je bila predmet upravnega spora, ki se je vodil pod opravilno številko I U 11/2021. To brez dvoma pomeni, da v oziru na izpodbijani sklep niso umestne. Sodno varstvo zoper sklep o dovolitvi izvršbe je namreč omejen na ugovore, ki merijo nanj (na primer: neskladnost izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe, ugovor že izpolnjene obveznosti, ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe, ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen).
254	UPRS Sodba I U 1139/2021-13	4.7.2023	UP00070459	GZ člen 106, 106/2, 106/3. ZUP člen 285, 285/1.	ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršilni postopek - način izvršbe - obrazložitev	Glede na dejstvo, da je izvršba uvrščena v posebno poglavje GZ, kot je v posebno poglavje uvrščen inšpekcijski nadzor, je zakonodajalec postopek izvršbe štel za poseben postopek, kot je tudi uporabil terminologijo v drugem in tretjem odstavku 106. člena GZ. Tudi ob uporabi analogije z določbami ZUP, po katerih je postopek izvršbe poseben postopek, urejen v samostojnem poglavju ZUP, postopka izvršbe ni šteti za nadaljevanje in del postopka inšpekcijskega nadzora.<br/><br/>Upravni organ ni povsem prost pri izbiri načina izvršbe. Omejen je namreč z določbo prvega odstavka 285. člena ZUP, ki v skladu s temeljnim načelom varstva pravic strank (tretji odstavek 7. člena ZUP) nalaga tako izbiro načina in sredstva, ki je za zavezanca najmilejše, a se z njim doseže namen izvršbe. Ob upoštevanju teh dveh kriterijev mora upravni organ navesti razloge, s katerimi obrazloži izbiro načina izvršbe.
255	UPRS Sodba I U 427/2020-25	4.7.2023	UP00072166	ZGO-1 člen 2, 2/1, 218, 218/2. ZSZ člen 60, 60/2, 60/4, 60/5, 61. ZSZ člen 56, 56/1.	nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča - namembnost zemljišč - poslovna dejavnost - podlaga za odmero nadomestila	Med gradbeno-inženirske objekte (po Enotni klasifikaciji vrst objektov (CC SI) s pojasnili, izdani na podlagi vladne uredbe) se uvrščajo objekti prometne infrastrukture, med drugim: cestni priključki in križišča, prometne površine zunaj vozišča, npr. počivališča, parkirišča, itd., kar pomeni, da gre za gradbeno-inženirske objekte, ki jih ZGO-1 uvršča med zazidana stavbna zemljišča. Enako velja glede površin, ki služijo objektu (konkretizacija pojma gradbene parcele), kot npr. dvorišča.<br/><br/>Dostopne oziroma dovozne poti ali parkirišče za stranke niso s poslovnim prostorom funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije, ipd., saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov. Hkrati te površine ustrezajo definiciji zazidanega stavbnega zemljišča, saj gre za površine, ki tvorijo funkcionalno celoto.<br/><br/>Prodaja naftnih derivatov pomeni v primerjavi z drugimi trgovinami drugačno, višjo stopnjo obremenitve, zato višja stopnja nadomestila na zemljiščih, kjer se izvajajo take dejavnosti, ni diskriminatorna.
256	UPRS Sodba I U 384/2020-21	4.7.2023	UP00075977	ZGO-1 člen 218, 218b. ZUreP člen 179, 179/1, 180. ZSZ člen 60, 61.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča	Med gradbeno-inženirske objekte (po Enotni klasifikaciji vrst objektov (CC SI) s pojasnili, izdani na podlagi vladne uredbe) se uvrščajo objekti prometne infrastrukture, med drugim: cestni priključki in križišča, prometne površine zunaj vozišča, npr. počivališča, parkirišča, itd., kar pomeni, da gre za gradbeno-inženirske objekte, ki jih ZGO-1 uvršča med zazidana stavbna zemljišča. Enako velja glede površin, ki služijo objektu (konkretizacija pojma gradbene parcele), kot npr. dvorišča.<br/><br/>Dostopne oziroma dovozne poti ali parkirišče za stranke s poslovnim prostorom niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije, ipd., saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov. Hkrati te površine ustrezajo definiciji zazidanega stavbnega zemljišča, saj gre za površine, ki tvorijo funkcionalno celoto.<br/><br/>MOC je utemeljila opredelitev zemljišč v območje I.A, tako, da se je sodišče lahko prepričalo, da to ne temelji na prosti presoji, temveč na upoštevanih okoliščinah, ki so skladne z namenom NUSZ ter zato razlikovanje med območji (I., I.A, I.B in II.) in iz nje izvedena obremenitev nista arbitrarna, kot to skuša prikazati tožnik. Iz povedanega pa zato tudi ni mogoče slediti tožniku o prevladi načela ekonomičnosti nad načelom pravne države in enakosti pred zakonom.
257	UPRS Sodba I U 1558/2021-12	3.7.2023	UP00072830	ZIN člen 7, 7/3, 24, 24/4. ZGO-1 člen 26, 150. ZUP člen 42, 43, 229.	ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti - stranski udeleženec - pravni interes	Tožnica kot najemnica izkazuje le dejanski, ne pa tudi pravni interes, ter v inšpekcijskem postopku ni imela položaja stranske udeleženke. Takšne opredelitve razmerja tožnice do konkretne upravne zadeve ne spreminjajo niti navedbe, da prepoved uporabe objekta lastniku vpliva tudi na njeno uporabo objekta kot najemnice, niti njena vlaganja v nepremičnino.
258	UPRS Sodba I U 1292/2021-27	29.6.2023	UP00072708	ZSZ člen 61, 61/1. ZGO-1 člen 218, 218/2. URS člen 14, 125.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - določitev območja - neustavnost odloka	Čeprav za nezazidana stavbna zemljišča velja enaka razvrstitev v območja kot za zazidana stavbna zemljišča in so torej razlogi za uvrstitev posameznih naselji v ta območja enaki, razmerja med obremenitvami niso enako razporejena.
259	UPRS Sklep II U 347/2021-31	26.6.2023	UP00068874	ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.	gradbeno dovoljenje - zavrženje pritožbe - stranski udeleženec - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - sprememba lastništva nepremičnine - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke	Ker tožnica ni več lastnica nepremičnin, kar je bila podlaga za priznanje statusa stranske udeleženke v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje pravnega interesa. Tudi če bi sodišče vsebinsko odločalo o tožbi, si namreč tožnica svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj ni več lastnica nepremičnin, na katere bi gradbeno dovoljenje lahko vplivalo.
260	UPRS Sodba I U 1574/2021-32	22.6.2023	UP00069237	ZGO-1 člen 66, 66/3, 66/4.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna oskrba - dostop do javne ceste - soglasje za priključitev	Glede na to, da cestna javna infrastruktura, predvidena v Odloku o ZN, še ni zgrajena, niti načrtovana (kar med strankami ni sporno), in upoštevaje povzeto stališče sodišča, da samooskrba objekta po četrtem odstavku 66. člena ZGO-1 vključuje tudi dostop do javne poti, toženka ni imela podlage za to, da presoja, ali je v PGD predviden samooskrbni način priključitve objekta na javno pot skladen z Odlokom o ZN.