št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
221	UPRS Sodba I U 662/2020-45	1.6.2023	UP00069240	ZGO-1 člen 3. GZ člen 4, 82.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - parkirišče - soglasje Direkcije za ceste - državni prostorski načrt - obrazloženost odločbe - rok za odstranitev nelegalne gradnje	Tožnika kot investitorja sta bila za gradnjo objekta - samostojnega parkirišča, glede na njegove dimenzije in upoštevaje relevantne predpise v času gradnje oziroma izdaje inšpekcijske odločbe, dolžna pridobiti gradbeno dovoljenje.
222	UPRS Sodba I U 202/2021-15	31.5.2023	UP00072052	ZUP člen 140, 140/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.10, 3a, 3a/1, 152.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - pomanjkljiva obrazložitev	Organa obeh stopenj se do dokazov - listin v izpodbijani odločbi, niti v pritožbeni odločbi nista določno opredelila in glede na vse predložene listine nista konkretizirano, za vsak objekt posebej, ob upoštevanju konketnih, s strani tožnika v tem upravnem inšpekcijskem postopku predloženih listin ter ob presoji njegovih navedb, pojasnila, zakaj štejeta, da nobeden od spornih objektov ne predstavlja enostavnega objekta skladno s citiranimi določbami ZGO-1, Uredbe in ZGPro-1.
223	UPRS Sodba in sklep III U 53/2023-6	31.5.2023	UP00073154	ZUP člen 213, 213/1, 213/6, 248, 254, 254/2.	izpodbijana odločba - izrek - izrek odločbe - jasnost izreka inšpekcijske odločbe - nejasen izrek odločbe - bistvena kršitev določb postopka	Drugostopenjski organ je pod 1. točko izreka izpodbijane odločbe odločil, da se prvostopenjska odločba po pregledu po uradni dolžnosti v celoti odpravi in nadomesti, nato pa je pod 2. točko izreka odločil, da se tožničina pritožba zoper prvostopenjsko odločbo v ostalem zavrne, zato ni jasno, na kateri del izreka prvostopenjske odločbe naj bi se nanašala odločitev iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe (in zato tudi ne, v katerem delu izreka naj bi bilo treba s tožbo v upravnem sporu izpodbijati prvostopenjsko odločbo, kot se navaja v pravnem pouku izpodbijane odločbe). Ker torej glede na izrek izpodbijane odločbe ni oblikovan jasno in določno, to pomeni, da pri izdaji izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila ZUP, kar je vplivalo oziroma moglo vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve.
224	UPRS Sodba I U 741/2021-9	25.5.2023	UP00068572	ZGO-1 člen 218, 218c. ZSZ člen 60, 60/2, 62.	vrednost točke - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - podatki iz uradnih evidenc - dejanska raba objekta - površina objekta - zavezanec za plačilo nadomestila	NUSZ je organ odmeril na podlagi podatkov iz uradnih evidenc (kar je v skladu s prej citiranimi zakonskimi določbami), saj mu zakonska ureditev ne nalaga preverjanja površine nepremičnin oziroma ugotavljanja njihove dejanske rabe na kakšen drug način. Da naj bi bili podatki v REN morebiti napačni, tožnik konkretizirano ne trdi, saj ne navede, kolikšna naj bi bila površina predmetnih nepremičnin oziroma njihova dejanska raba.
225	UPRS Sodba IV U 161/2020-40	25.5.2023	UP00073955	ZEKom-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/3. ZUreP-2 člen 211, 211/9.	ustanovitev služnosti - ustanovitev služnosti v javno korist - obseg služnosti - javna korist - omejitev lastninske pravice	Služnost lahko nastane pravnoposlovno, to je s sklenitvijo pogodbe med služnostnim upravičencem in lastnikom nepremičnine, ali prisilno, to je z odločbo pristojnega upravnega organa kot je to v konkretni zadevi. S tem, ko prizadeta stranka s tožnico, po neuspelih pogajanjih, ni podaljšala pogodbe, ampak je sprožila upravni postopek v skladu s sedmim odstavkom 20. člena ZEKom-1, ni zlorabila svoje pravice, ampak je uporabila zakonske možnosti, ki so ji na razpolago v primeru nesklenitve sporazuma.<br/><br/>Gre torej za specialno določbo, ki tudi v povezavi z 211. členom ZUreP-2 omogoča razlago, da služnost v javno korist po ZEKom-1 ni omejena z rokom trajanja 30 let iz drugega odstavka 227. člena SPZ in je lahko daljša.
226	UPRS Sodba I U 1428/2020-17	22.5.2023	UP00069241	GZ člen 118. ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/4.	gradbeno dovoljenje - legalizacija - domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po ZGO-1 - pogoji za izdajo potrdila - trditveno in dokazno breme - presoja dokazov	Za izdajo potrdila je relevantno, da je objekt tak, kot je bil pred 31. 12. 1967, tj. da kasenje na njem niso bila opravljena dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje in da ima bistveno enako namembnost kot pred 31. 12. 1967. Zato je toženka utemeljeno ugotavljala ta dejstva. Trditveno in dokazno breme za izpolnjenost pogojev v celoti nosi predlagatelj postopka.
227	UPRS Sklep I U 320/2023-68	17.5.2023	UP00068576	ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.	gradbeno dovoljenje - ustavitev postopka - vročilnica - prepozna tožba - zavrženje tožbe	Pisanje, označeno na vročilnici, je dopis št. 351-3157/2018-239. Iz povzetih navedb tožeče stranke izhaja, da med strankami ni sporno, da teža pošiljke ustreza navedenemu dopisu in dvema odločbama. Kateri odločbi sta se s tem dopisom vročali in sta mu priloženi, pa iz vsebine dopisa izhaja povsem jasno in nedvoumno. Obe odločbi, torej tudi odločba št. 35108-317/2019-2550-57 z dne 16. 3. 2022, sta namreč v dopisu s polno opravilno številko in datumom izdaje odločbe navedeni trikrat, in sicer sta navedeni v naslovu dopisa (zadeva: predložitev odločbe) in v vsebini dopisa, našteti pa sta tudi kot prilogi. V takih okoliščinah, ko je v dopisu povsem jasno izrecno zapisano, kateri odločbi se v prilogi vročata strankam, sodišče ne verjame tožnikoma, da v prilogi dopisa št. 351-3157/2018-239 ni bilo odločbe z dne 16. 3. 2022.
228	UPRS Sodba II U 452/2019-25	16.5.2023	UP00073694	GZ člen 4, 4/1, 82, 82/1.	inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - gradbeno dovoljenje - nelegalna gradnja - objekt daljšega obstoja	Ker je gradbeni inšpektor ugotovil, da je na zemljišču izveden novi objekt stanovanjske rabe, sestavljen iz vzhodnega in zahodnega dela z nadstreškom in zidom, ter s pohodno teraso, je bila ugotovitev, da gre za objekt, za katerega bi moral investitor pridobiti gradbeno dovoljenje, pravilna in utemeljena.
229	UPRS Sodba in sklep II U 510/2019-69	16.5.2023	UP00077502	ZGO-1 člen 3, 66. GZ člen 8, 82. ZIN člen 7.	inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeništvo - nelegalna gradnja - odstranitev nelegalne gradnje - načelo sorazmernosti - javni interes	Investitor je v trenutku postavitve daljnovoda, ki je predmet presoje, razpolagal z dokončnim gradbenim dovoljenjem tudi za del gradnje na parceli, ne pa tudi s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem za ta del trase, saj je bilo delno gradbeno dovoljenje z navedeno sodbo ravno v tem delu odpravljeno. V trenutku odprave delnega gradbenega dovoljenja je postala gradnja daljnovoda v tem delu nelegalna, saj investitor zanjo ni imel več niti dokončnega gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo sicer na lastno odgovornost v času začetka gradnje dopustno graditi.<br/><br/>Upravni organ prve stopnje bi moral ob upoštevanju tretjega odstavka 7. člena ZIN pojasniti, v kolikšnem času lahko tožeča stranka, ob upoštevanju morebitnega nastanka škode, javnega interesa in teže kršitve, odstrani nezakonit objekt oziroma natančno najprej ugotoviti potrebne roke za odstranitev (za vsako izmed posameznih postavk), nato pa jih tudi pojasniti v korelaciji z morebitno škodo, ki bi lahko/ali ne bi pri tem nastala. Organ bi moral pojasniti, ali bi odstranitev vodnikov in optičnega kabla brez predhodnega sidranja stebrov na stojnem mestu povzročila škodo ostalemu legalno zgrajenemu delu daljnovoda, in če ne, zakaj ne, ter na kakšni podlagi je to lahko ugotovil oziroma sprejel svojo odločitev.<br/><br/>Tožena stranka pri odločanju ni imela na izbiro različnih ukrepov in tako ni mogla izbrati za tožečo stranko ugodnejšega ukrepa, saj ga materialni predpis, ki je veljal v času izdaje odločbe, ni predvideval. 82. člen GZ je namreč določal samo en ukrep, in to je odstranitev nelegalne gradnje. Kljub vsemu pa bi moral organ pri določitvi rokov za odstranitev najprej ugotoviti in pojasniti, ali je treba (oziroma če ne, zakaj ne) pred odstranitvijo vodnikov in kablov izvesti nov statični izračun in projekt sidranja stebrov ter samega sidranja in če/ali lahko poseg (izrečen ukrep) brez predhodne stabilizacije stojnih mest povzroči škodo na ostalem legalno zgrajenem daljnovodu.
230	UPRS Sodba II U 359/2020-19	16.5.2023	UP00068544	ZUP člen 37, 37/1, 292, 292/1.	ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski ukrep gradbeništvo - sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo - izločitev uradne osebe	Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi veljavnega in izvršljivega izvršilnega naslova, zato različne dejanske okoliščine, ki jih navaja tožnik v zvezi s predmetno nepremičnino, sosednjimi zemljišči in pravnimi predniki na odločitev ne vplivajo. V postopku izvršbe izpodbijanje izvršilnega naslova ni mogoče (prvi odstavek 292. člena ZUP).<br/><br/>Razlog za izločitev ne more biti pravno mnenje uradne osebe, niti nestrinjanje z vodenjem postopka s strani uradne osebe ali njenimi prejšnjimi odločitvami, saj so temu namenjena pravna sredstva zoper upravne akte.
231	UPRS Sodba I U 243/2021-19	15.5.2023	UP00068067	ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-4, 214. URS člen 22. ZGO-1 člen 146, 146/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - trajanje postopka - načelo zaslišanja strank - neobrazložena odločba	Kot kaže je tožečo stranko zlasti zmotilo to, da je bil zadnji ogled opravljen 18. 12. 2015, izpodbijana odločba pa izdana 16. 12. 2019. Toda s tem v zvezi ni podala nobenih trditev, ki bi vodile do sklepa, da je Inšpektor ravnal v nasprotju s predpisi. Izostalo je tudi pojasnilo, ali in na kakšen način naj bi to vplivalo na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve. Golo dejstvo, da se je postopek zavlekel, samo po sebi ne more voditi do zaključka, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita.
232	UPRS Sodba I U 96/2021-64	11.5.2023	UP00070127	GZ člen 31, 31/3, 36, 36/2, 36/2-4. ZLS člen 93.	gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - občina	Tožnica nima z zakonom določene stvarne legitimacije „skrbnika“ javnega interesa v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj in to niti v primeru, kadar poda negativno mnenje. Občina, na območju katere se nahaja gradnja predvidenih objektov, (le) poda mnenje glede skladnosti nameravane gradnje s prostorskimi izvedbenimi akti (tretji odstavek 31. člena GZ), na katerega upravni organ ni vezan in mora samostojno opraviti presojo glede skladnosti gradnje z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora. Status stranke ali stranskega udeleženca lahko pridobi le pod zakonskimi pogoji v skladu s 36. členom GZ.
233	UPRS Sodba I U 58/2021-20	10.5.2023	UP00069524	ZGO-1 člen 2, 2/1, 3, 146, 146/1. ZUP člen 9, 9/1, 144, 144/1, 144/1-4, 214, 214/1, 214/2.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - skrajšani ugotovitveni postopek - obrazložitev odločbe	Tožeči stranki ni bila kršena pravica do izjave (22. člen URS in 9. člen ZUP). Prvenstveno se v gradbeno inšpekcijskih zadevah postopek vodi v skrajšani obliki, brez zaslišanja strank (skrajšani ugotovitveni postopek; prvi odstavek 146. člena ZGO-1 in 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP).
234	UPRS Sodba I U 1454/2021-15	10.5.2023	UP00068570	ZUreP-2 člen 217, 221. Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto (2010) člen 4, 18, 18/2.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - legalizacija objekta - vlaganja investitorja - obračunsko območje - cestno omrežje	Določba Odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto ne more omejiti dokazov, s katerimi naj bi bilo izključno mogoče dokazati vlaganja v komunalno opremo. Ne glede na to, pa sodišče sodi, da izjave ni mogoče upoštevati kot relevantno dokazilo o tožnikovih vlaganjih v komunalno opremo. Iz izjave namreč izhaja, da naj bi se dela opravljala pred letom 2000, kar se po Odloku ne upošteva. Poleg tega pa ta izjava tudi ne dokazuje, kakšen znesek naj bi prispeval tožnik, saj le posplošeno navaja, da so tožnik in ostalo krajani cesto od vasi do njihovih bivališč sanirali sami.
235	UPRS Sodba in sklep IV U 173/2020-41	9.5.2023	UP00075346	ZUS-1 člen 2, 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZEN člen 8, 8/1, 8/4, 8/5.	evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - obvestilo o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru - upravni akt - zavrženje pritožbe - stranka v postopku - tožnik v upravnem sporu	V upravnem postopku je tožnik nastopal kot pooblaščenec lastnikov nepremičnin, na katere se sprememba nanaša, sam pa ni bil stranka postopka. Zato bi lahko imele aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zoper izpodbijan sklep navedene osebe, ki so lastniki nepremičnin, nima pa je prvi tožnik, ki je v upravnem postopku nastopal kot pooblaščenec strank v postopku in ne kot stranka oziroma stranski udeleženec.<br/><br/>Na podlagi pravnomočnega sklepa o ureditvi meje je geodetska uprava izvršila evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in o teh spremembah z obvestilom (le) obvestila lastnike nepremičnin, na katere se sprememba nanaša. To pa pomeni, da z obvestilom ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi drugega tožnika. Posledično obvestilo ni upravna odločba. Zato zoper obvestilo ni dopustna pritožba.
236	UPRS Sodba in sklep II U 211/2020-18	9.5.2023	UP00073652	ZUP člen 276, 276/2. ZUreP-2 člen 217, 218.	odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - komunalni prispevek - odločba - materialno pravo	Odločba temelji na očitno napačni uporabi materialnega prava, saj v postopku za izdajo upravnega akta ni uporabila pravilnega predpisa, ki bi se v konkretnih okoliščinah moral uporabiti.
237	UPRS Sodba I U 916/2021-40	9.5.2023	UP00070515	GZ člen 43, 43/1, 43/1-6.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - imetnik stvarne pravice - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zaznamba spora	Prvostopenjski organ je bil v postopku izdaje izpodbijane odločbe dejstva, ki izhajajo iz zemljiške knjige, v skladu s 6. točko prvega odstavka 43. člena GZ, upravičen in dolžan upoštevati, na tej podlagi pa je po presoji sodišča pravilno zaključil tudi, da je prizadeta stranka imetnik stvarne pravice, ki ji daje pravico graditi na tuji nepremičnini.<br/><br/>Tek postopka za ugotovitev lastninske pravice še ne dokazuje, da je vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo napačen.<br/><br/>Zaznamba lastninskopravnega spora v zemljiški knjigi ne vpliva na dokazno vrednost vpisa v zemljiško knjigo, ker zaznamba sama po sebi prav tako ni dokaz, da je vpis v zemljiško knjigo napačen.
238	UPRS Sodba I U 872/2021-24	4.5.2023	UP00070512	ZGO-1 člen 218b, 218b/4.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo	(Še) nepridobljena pravica do uporabe tujega zemljišča zaradi izvedbe priključka, za katerega v dejanskem pogledu ni ovir, ne vpliva na odmero NUSZ. Odmera NUSZ za nezazidano stavbno zemljišče je upravičena že, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, četudi priklop na navedena omrežja ni izveden.
239	UPRS Sodba I U 1096/2020-14	3.5.2023	UP00070032	GZ člen 117. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.	legalizacija - objekt daljšega obstoja - ponovna vloga - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - ista upravna zadeva	Vsebinsko odločanje o zahtevi stranke z interesom za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja ne predstavlja v tožbi zatrjevane procesne kršitve, da je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno. Čeprav si je stranka z interesom v obeh postopkih prizadevala za legalizacijo istega objekta, sta bila s strani stranke z interesom postavljena dva različna zahtevka na dveh različnih pravnih podlagah, ki ju je bilo treba samostojno vsebinsko presojati.<br/><br/>Ni logično in bi bilo v nasprotju z namenom 117. člena GZ, da bi zakonodajalec možnost legalizacije objektov daljšega obstoja predvidel le v primeru, ko vlagatelj ne bi že predhodno vložil zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in si prizadeval za legalizacijo objekta na drugi pravni podlagi, npr. v rednem postopku za pridobitev ustreznega dovoljenja za poseg v prostor. Če je legalizacija na podlagi 117. člena GZ možna za lastnike objektov, ki so bili predhodno popolnoma pasivni, potem je možna tudi za tiste, ki so si pred sprejetjem GZ prizadevali za pridobitev gradbenega dovoljenja na drugih pravnih podlagah. Temu nasprotno stališče bi pomenilo, da lastniki, ki so si prehodno prizadevali za legalizacijo objektov, pa pri tem niso bili uspešni, ker so bili objekti zgrajeni v nasprotju z veljavnimi prostorskimi predpisi, na podlagi 117. člena GZ ne bi mogli pridobiti dovoljenja za objekt daljšega obstoja, ki daje „odpustek“ lastnikom ravno v tem pogledu. Takega cilja pa zakonodajalec s sprejetjem 117. člena GZ nedvomno ni zasledoval.
240	UPRS Sodba I U 303/2021-18	26.4.2023	UP00068549	GZ člen 89, 89/2.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev nelegalne gradnje - sklep o dovolitvi izvršbe - možnost legalizacije objekta	Sodišče se v tej sodbi ne opredeljuje do tožbenih navedb o postopku lokacijske preveritve ter v zvezi s tem zatrjevane možnosti legalizacije, saj te okoliščine za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe niso pravno pomembne.