št. Opravilna št. Datum odločbe Področje Oznaka Pravna podlaga Institut Jedro
141 VSRS Sklep X Ips 279/2017 23.5.2018 UPRAVNI SPOR VS00012699 ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1 člen 153, 153/2. dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - zelo hude posledice niso izkazane - objekt za prebivanje Vprašanje, ali je inšpekcijski organ dolžan pred izdajo odločbe po drugem odstavku 153. člena ZGO-1 preveriti, ali je zemljišče, na katerem stoji neskladno zgrajeni objekt, vključeno v postopek priprave prostorskega akta (OPN), ne zahteva revizijske presoje, saj odgovor nanj daje že jasno besedilo drugega odstavka 153. člena ZGO-1. Glede na jasno zakonsko besedilo inšpektorju ni treba ugotavljati morebitnih možnosti za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja, ampak le dejstvo, ali je bilo ustrezno gradbeno dovoljenje pridobljeno.<br/><br/>Ker se inšpekcijski ukrep nanaša le na prizidek in dozidavo k stanovanjski hiši, revidentka pa ni pojasnila in izkazala, da živi prav v prizidku k stanovanjski hiši, je ta okoliščina ostala nepojasnjena.<br/><br/>V posledici tega tudi navedb o reševanju stanovanjskega problema ni mogoče sprejeti kot verjetno izkazanih. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije zato niso izkazane.
142 VSRS Sklep I Up 45/2018 28.3.2018 SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR VS00010779 ZEN člen 40, 52. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1-1, 10, 10/5. plačilo sodne takse - taksna oprostitev na podlagi zakona - urejanje meje Zakon o evidentiranju nepremičnin v 40. in 52. členu, ki predstavljata pravno podlago za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje in odločbe o evidentiranju parcelacije (kar je vsebina v tem upravnem sporu izpodbijanega upravnega akta), ne določa, da se v primeru spora sodna taksa ne plača. Niti to ne izhaja iz drugih določb tega zakona.
143 VSRS Sklep X DoR 19/2018-3 28.3.2018 GRADBENIŠTVO - KOMUNALNA DEJAVNOST VS00010550 ZPNačrt člen 2, 2/1-24, 82. ZGO-1B člen 127, 127/5. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2. dopuščena revizija - odmera komunalnega prispevka - površina stavbnega zemljišča Revizija se dopusti glede vprašanja:<br/><br/>Ali se glede na določbe ZPNačrt, Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka in Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Nova Gorica komunalni prispevek odmeri od celotne površine stavbnega zemljišča, ali le od tistega dela, na katerem stoji objekt in dela, ki je namenjen rabi tega objekta?
144 VSRS Sklep II DoR 417/2017 22.3.2018 CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO VS00014141 ZPP člen 367a, 367a/1. ZGO-1 člen 96. dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - uporabno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - napake v postopku - odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja - vzročna zveza Revizija se dopusti glede vprašanj:<br/><br/>- ali je izpolnjen pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja upoštevaje 96. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO-1);<br/><br/>- ali je sodišče pravilno ugotovilo pravno relevantno vzročnost.
145 VSRS Sklep X Ips 202/2017 7.2.2018 GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO VS00009137 ZUS-1 člen 83, 83/2-3. dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane Vrhovno sodišče je v revizijskem postopku vezano na v postopku ugotovljeno dejansko stanje (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da se pod opornim zidom nahaja travnik in se bo po odstranitvi opornega zidu vzpostavil stabilen naklon brežine v skladu s karakteristikami zemljine. Glede na tako dejansko stanje, pa z izvršitvijo izpodbijanega akta hude posledice, ne bodo nastale.
146 VSRS Sklep X DoR 20/2017-4 7.2.2018 STVARNO PRAVO - UPRAVNI SPOR VS00008767 ZEN člen 95, 95/5. SZ člen 50, 50/1. dopuščena revizija - vpis v kataster stavb - skupni deli stavbe - soglasje etažnih lastnikov ni izkazano - pooblastila upravnika Revizija se dopusti zaradi vprašanja, ali upravnik stavbe v etažni lastnini v postopku vpisa sprememb skupnih delov stavbe v kataster stvab potrebuje posebno soglasje etažnih lastnikov.
147 VSRS Sklep X Ips 195/2017 7.2.2018 RAZLASTITEV VS00008801 ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 56, 67. dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - zelo hude posledice niso izkazane - delno gradbeno dovoljenje - vplivno območje Vprašanji, ki se nanašata na pravico graditi in možnost izdaje delnih gradbenih dovoljenj, glede na jasni določbi 56. in 67. člena ZGO-1 ter obsežno in ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, ne terjata ponovne vsebinske obravnave. Te ne terja niti vprašanje zatrjevane selektivne uporabe določb UN, saj razlaga določb, s katero se revident ne strinja, ne pomeni njihove selektivne uporabe. Vprašanje vplivnega območja in negativnih vplivov, pa tako kot je zastavljeno, ne odraža vsebine te zadeve. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje namreč ne temelji na stališču, da upravnemu organu ni treba ugotavljati vplivnega območja in vplivov gradnje na sosednja zemljišča.
148 VSRS Sklep II Ips 181/2016 1.2.2018 CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO VS00009802 ZFPPIPP člen 301, 311. ZPP člen 205, 207, 208. ZEN člen 8. intervencijski spor - začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka - predlog za nadaljevanje postopka - preuranjen predlog - objava sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - izločitvena pravica - prerekanje izločitvene pravice - prenehanje pravice - zamuda roka - sklepčnost tožbe - oblikovanje zahtevka - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - izvedba dokaza z izvedencem - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - napoved spremembe tožbe - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami Predlog za nadaljevanje postopka, ki ga upnik poda pred objavo sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, torej preden nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka, je preuranjen. Preuranjen predlog že pojmovno ne more biti prepozen. Prav tako pa ga ni mogoče šteti za neobstoječega. Sodišče mora namreč odločiti o vsakem predlogu. Njegova usoda je zato odvisna od postopanja sodišča. Če sodišče tak predlog obravnava, preden preneha zakonski razlog za prekinitev postopka oziroma preden nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka, ga bo kot preuranjenega zavrnilo (po presoji revizijskega sodišča določba drugega odstavka 207. člena ZPP, da sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler traja prekinitev postopka, ne velja za odločitev o predlogu stranke, ki se nanaša ravno na vprašanje nadaljevanja prekinjenega postopka). Če pa takega predloga pred tem ne obravnava, mora o njem odločiti, ko nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka. Če se izkaže, da je upnikov predlog v tem trenutku še vedno ustrezen, ker je bila njegova terjatev v stečajnem postopku res prerekana, ni ovir za to, da sodišče o njem odloči oziroma da nadaljuje postopek tako, da stečajnega upravitelja pozove k prevzemu pravde. V takem primeru ni mogoče šteti, da je upnikova terjatev ali pravica prenehala zgolj zato, ker je predlog vložil prezgodaj.<br/><br/>Tožnica je za dokončno oblikovanje pravilnega zahtevka potrebovala znanje izvedenca geodetske stroke. Zahtevek bi lahko naknadno prilagodila tako, da bi namesto lastninske pravice na celotni stari nepremičnini zahtevala lastninsko pravico na (v elaboratu) novo evidentirani nepremičnini, ki v naravi predstavlja del stare nepremičnine.
149 VSRS Sklep X Ips 21/2015 8.11.2017 GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR VS00006985 ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - odmik od meje - soglasje soseda - zelo hude posledice niso izkazane Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča mora biti soglasje za manjši odmik gradnje dano za konkretno gradnjo.<br/><br/>Brez te trditvene podlage tudi mnenje izvedenke, v katerem se je ta opredelila le do vprašanja rušitve vmesnega zidu in vpliva rušenja na sosednji objekt, kar ni posledica izpodbijanega akta, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
150 VSRS Sklep X Ips 99/2017 8.11.2017 GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR VS00006356 ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana - zelo hude posledice niso izkazane Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni izpostavila. Navedba revizijskih razlogov pa za dovoljensot revizije ne zadošča.<br/><br/>Brez navedbe pravnega vprašanja ni mogoče izkazati neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje.<br/><br/>Z navedbo posledic, ki naj bi nastale tretjim osebam, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
151 VSRS Sodba X Ips 317/2015 18.10.2017 GRADBENIŠTVO VS00006292 ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 92. ZUS-1 člen 37, 40. javne ceste - razlastitev - javna korist - presoja po uradni dolžnosti Pri presoji zakonskih pogojev za razlastitev treba razlikovati med presojo javne koristi za razlastitev ter presojo sorazmernosti. To velja tudi za postopke razlastitve na podlagi 19. člena ZJC-B, saj se navedene določbe uporabljajo tudi za postopke razlastitve po tem specialnem predpisu. Pravilnosti in zakonitosti ugotovitve sorazmernosti posega v lastninsko pravico revidenta s strani tožene stranke sodišče prve stopnje ni dolžno presojati po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti sodišče pazi le na ničnost upravnega akta (drugi odstavek 37. člena ZUS-1).
152 VSRS Sklep X Ips 29/2017 18.10.2017 GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR VS00005124 ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1B člen 123. dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - nadomestna gradnja - novogradnja - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane - prehodne določbe zakona Vprašanje razlage 123. člena ZGO-1B ni pomembno pravno vprašanje, saj je že na podlagi branja njegovega besedila jasno, da ta prehodna določba upravnim organom nalaga, da v postopku izdaje gradbenih dovoljenj nadomestno gradnjo štejejo kot novogradnjo. To pa pomeni, da mora taka gradnja izpolnjevati s prostorskim aktom določene pogoje za novogradnjo, med njimi tudi odmik od sosednjih zemljišč. Hkrati pa za prostorske akte, v katerih je (še vedno) navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, določa izjemo, in sicer se v takih primerih nadomestna gradnja ne šteje za novogradnjo, ampak gradnjo (novega) objekta, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjenemu objektu.
153 VSRS Sklep X Ips 164/2017 20.9.2017 GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR VS00004145 ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-3. dovoljenost revizije - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - inšpekcijsko nadzorstvo v gradbeništvu - gradbeništvo Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
154 VSRS Sklep I Up 107/2017 20.9.2017 GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR VS00005388 ZUS-1 člen 36, 36/1-1. pritožba - ničnost upravne odločbe - predlog za obnovo upravnega postopka - sodna pristojnost Za odločanje o predlogu za obnovo postopka, končanega z inšpekcijsko odločbo, je pristojen upravni organ in ne sodišče prve stopnje, zato odločanje o takem predlogu ne spada v sodno pristojnost.<br/><br/>Za odločanje o izreku odločbe za nično so, v skladu s tretjim odstavkom 280. člena ZUP, pristojni upravni organi. Po uradni dolžnosti pa bi sodišče prve stopnje, v postopku odločanja o tožbi zoper inšpekcijsko odločbo, le-to lahko izreklo za nično. Ker je predmet obravnavanega upravnega spora presoja postopka izdaje dovoljenja, je sodišče prve stopnje predlog za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe pravilno zavrglo.
155 VSRS Sklep X Ips 203/2017 30.8.2017 DAVKI - UPRAVNI SPOR VS00004108 ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 218b, 218b/4. dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost - dostop do javne ceste Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
156 VSRS Sklep X Ips 208/2017 30.8.2017 DAVKI - UPRAVNI SPOR VS00003020 ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 218, 218b. dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost - dostop do javne ceste Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
157 VSRS Sklep I Up 191/2017 18.8.2017 CARINE - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR VS00002742 ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.. ZGO-1E člen 3. začasna odredba - gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pritožba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - rušenje in gradnja novega objekta Pritožnica tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni dovolj pojasnila, zakaj dvomi v resničnost nameravanih zavarovalnih posegov, saj ni obrazložila, zakaj je zavarovanje v obstoječem projektu, ki je del gradbene dokumentacije, opisano pavšalno in pomanjkljivo. Ker se je udeležila obnovljenega postopka in je v njem dosegla delno spremembo izdanega gradbenega dovoljenja, bi morala natančneje pojasniti, kakšno zavarovanje je določeno, kje so lahko njegove pomanjkljivosti v izvedbi in kako bi to zavarovanje dejansko moralo potekati.
158 VSRS Sodba in sklep II Ips 309/2015 13.7.2017 STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA VS00001698 ZZK-1 člen 243, 244. ZEN člen 9. ZPP člen 380, 380/2. izbrisna tožba - sklepčnost tožbe - pasivna legitimacija - rei vindicatio - dopuščena revizija Tožnica je svoj zemljiškoknjižni lastniški položaj izgubila zaradi napake GURS. Takšno napako je načelno mogoče sanirati v upravnem postopku (9. člen ZEN). Vendar je bila sporna nepremičnina predmet nadaljnjih zemljiškoknjižnih prenosov. Sredstvo za varstvo lastninske pravice je v takšnem položaju lahko tudi izbrisna tožba. Izbirna tožba je stvarnopravna tožba zemljiškoknjižnega prava, zaradi česar mora upoštevati notranje zakonitosti (in formalnosti) zemljiškoknjižnega prava. Del teh so tudi pravila o pasivni legitimaciji (244. člen ZZK-1). Ker jih tožnica ni spoštovala, saj je tožbo vložila le zoper zadnjega zemljiškoknjižnega pridobitelja, hkrati pa je zahtevala izbris vseh vmesnih vpisov, z zahtevkom ni mogla v celoti uspeti.
159 VSRS Sklep X Ips 317/2016 5.7.2017 UPRAVNI SPOR VS00001805 ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1 člen 153, 153/2. dovoljenost revizije - neskladna gradnja - inšpekcijski ukrep - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - jasno zakonsko besedilo Odgovor na izpostavljeno vprašanje o obsegu odstranitve neskladno zgrajenih objektov je jasen že na podlagi branja besedila drugega odstavka 153. člena ZGO-1.3 Ta je v delu, kjer določa, da pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju, povsem razumljiv. Brez vsakega dvoma namreč določa odstranitev le neskladno torej nezakonito zgrajenih delov objekta, to je tistih delov za katere gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. Inšpekcijski postopek po 153. členu ZGO-1 se namreč vodi prav zaradi neskladne gradnje in njegov namen je vzpostaviti zakonito stanje, to je stanje, kot ga določa gradbeno dovoljenje. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
160 VSRS Sklep X Ips 405/2016 5.7.2017 UPRAVNI SPOR VS00005390 ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 2, 2/1-7.2. dovoljenost revizije - ni pomembno pravno vprašanje - gradbeno dovoljenje - dozidava objekta - rekonstrukcija objekta Vprašanje, ali konkreten poseg, to je povezava dveh med seboj ločenih objektov s pokritjem vmesnega praznega prostora, predstavlja rekonstrukcijo ali dozidavo, ni pravno vprašanje, ki bi zahtevalo vsebinsko presojo revizije. Že na podlagi pomena besede dozidava je namreč jasno, da ta pomeni dozidati oziroma prizidati nov objekt k obstoječemu objektu in na ta način povečati tloris obstoječega objekta. Pomeni torej izvedbo del oziramo gradnjo izven tlorisa obstoječega objekta in priključitev tako dobljenega novega tlorisa k tlorisu obstoječega objekta. Temu nasprotno pa pojem rekonstrukcija, glede na zakonsko definicijo (točka 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1), pomeni izključno dela na obstoječem objektu.