št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
181	VSRS Sklep X Ips 376/2015	23.11.2016	UPRAVNI SPOR	VS1015834	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZGO-1 člen 2, 2/1-1, 2/1-7.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - zbirno mesto odpadkov - zabojniki - splošna vprašanja o odmikih - pravilnost upravnega postopka - odstop od sodne prakse VS ni izkazan	Splošna vprašanja, na katere dajeta odgovor že ZGO-1 ter prostorski akt za dovoljenost revizije ne zadoščajo.<br/><br/>V postopku revizije se ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato na podlagi vprašanja pravilnosti upravnega postopka, kar ni predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti.<br/><br/>Če v izpodbijani sodbi stališča, na katerih revidenta gradita vprašanji, niso zapisani, taka vprašanja niso vsebinski vprašanji te zadeve in zato z njimi ni mogoče doseči vsebinske obravnave te revizije.<br/><br/>Ker revidenta nista opravila primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljujeta odstop oziroma neenotnost, in zatrjevano odstopanje oziroma neenotnost nista konkretno utemeljila, tudi tega pogoja za dovoljenost revizije nista izkazala.
182	VSRS Sklep X Ips 40/2016	23.11.2016	UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO	VS1015848	ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUP člen 135, 260, 260-9. ZIN člen 28.	dovoljenost revizije - obnova ustavljenega inšpekcijskega postopka - javni ali zasebni interes - vprašanja se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe - zelo hude posledice niso izkazane	Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne zgolj pobudnika takega postopka. Navedeni sklep po zakonski ureditvi ZUP (135. člen) in ZIN (28. člen) temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti tega javnega interesa ni potrebno. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato navedeni sklep v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti. Obnova kot izredno pravno sredstvo pa je že po svojem bistvu namenjena spremembi dokončno oziroma pravnomočno urejenih upravnopravnih razmerij, pri katerih pravic ali pravnih interesov strank (oziroma javnega interesa) ni mogoče varovati v novem upravnem postopku oziroma v drugem sodnem postopku.<br/><br/>Na podlagi vprašanj, ki se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe in vprašanj, ki se ne nanašajo na predmet spora, revizije ni mogoče dovoliti.<br/><br/>Ker se inšpekcijski postopek vodi v javnem interesu in ne v funkciji varstva zgolj zasebnega interesa, njegova ustavitev pa pomeni le, da nadzorovani osebi javnopravne obveznosti oziroma ukrepi ne bodo naloženi, zgolj posredni učinki odločitve inšpektorja, na katere se revidenta sklicujeta, ne morejo šteti za zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
183	VSRS Sklep X Ips 294/2015	27.10.2016	UPRAVNI SPOR – URBANIZEM - GRADBENIŠTVO	VS1015850	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 107. Uredba o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje člen 2, 2/1-1.	dovoljenost revizije - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vprašanje razlage zakonske določbe - jasno besedilo - zelo hude posledice niso konkretizirane	Odgovor na revidentovo vprašanje dajeta že 107. člen ZGO-1 in prva alineja prvega odstavka 2. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje, ki določata, da se bruto tlorisna površina, katere del je tudi bruto etažna površina, računa po standardu SIST ISO 9836, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
184	VSRS Sklep III Ips 55/2016	25.10.2016	OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR	VS4003047	ZGO-1 člen 3, 3/1, 3/2. OZ člen 352.	zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - gradbeno dovoljenje - odprava pravnomočnega gradbenega dovoljenja - povrnitev škode	Investitorju je šele s pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja gotovo znano, da lahko začne z gradnjo brez tveganja lastne odgovornosti. Upoštevaje 3. člen ZGO-1 je bila tožnica v obnovitvenem postopku vse do pravnomočne odprave gradbenega dovoljenja v negotovosti glede dovoljenosti gradnje. Tako v tem času tudi ni mogla vedeti, da z že začeto gradnjo ne bo smela nadaljevati in da bodo do takrat nastali izdatki v zvezi z (že izvedeno) gradnjo (stroški nakupa zemljišča, komunalnega prispevka, gradbenih, obrtniških in instalacijskih del...) predstavljali njeno škodo. V primeru uspeha s tožbo v upravnem sporu bi lahko izdano gradbeno dovoljenje ostalo v veljavi in tožnici zatrjevana škoda (morda) sploh ne bi nastala. Zato je tožnica za nastalo škodo dokončno izvedela šele v trenutku vročitve zavrnilne sodbe Upravnega sodišča.
185	VSRS sklep II Ips 35/2015	8.9.2016	ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO	VS0018566	ZPP člen 351, 351/2, 355. OZ člen 131. ZGO-1 člen 66, 66/1. URS člen 23, 25, 26.	povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - upravni postopek - postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - uporaba veljavnega pravnega predpisa - pravica do pritožbe - dopolnitev postopka pred pritožbenim sodiščem - obravnava pred sodiščem druge stopnje	Ravnanje upravnega organa, ki je kar trikrat zapored v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja opustil ali napačno izvedel naloge, ki so relativno preproste, odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti, ki se zahteva za tovrstni postopek. Takšno ravnanje zato izpolnjuje pravni standard protipravnosti ravnanja upravnega organa.
186	VSRS sodba II Ips 31/2015	7.7.2016	ODŠKODNINSKO PRAVO	VS0018508	ZGO-1 člen 74, 74/2. OZ člen 6, 131, 140, 148, 148/1. URS člen 26.	povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo upravnega organa - razveljavitev gradbenega dovoljenja - privolitev oškodovanca - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze	Drugi odstavek 74. člena ZGO-1 velja le za tiste primere, ko je bilo v obnovljenem postopku gradbeno dovoljenje odpravljeno oziroma izrečeno za nično. V konkretnem primeru je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno. Ker so pravne posledice odprave upravnega akta ali njegove razveljavitve bistveno drugačne, ni ni dopustna pravna ali zakonska analogija, za katero se tožnica zavzema še v reviziji. Iz prikazane vsebine odločbe in njenih procesnih pravnih posledic namreč jasno izhaja tudi namen zakonodajalca (ratio legis). Omogoča direktno uveljavljanje odškodnine le v tistih gotovih primerih, ko poseg organa v izdano gradbeno dovoljenje omogoča takojšnji izrek najstrožje sankcije nezakonite gradnje – njeno rušenje. <br/><br/>Za ugotovitev razbremenitve tožene stranke za nastalo škodo na podlagi 140. člena OZ ne zadostujejo dejanske ugotovitve, da je tožnica vedela za še nevknjižene nove lastnike sosednjih zemljišč, od katerih tudi ni terjala soglasij in je prevzela riziko, da bo pravnomočno gradbeno dovoljenje na podlagi njihovih pravnih sredstev tudi lahko kasneje razveljavljeno. <br/><br/>Tožena stranka ni pridobila potrebnih soglasij in se zato revidentka ni smela zanašati na pravnomočnost gradbenega dovoljenja in začeti z gradnjo. Ker je že vedela za bodoče lastnike in je celo poskušala z začetkom gradnje prehiteti pričakovano obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, s čimer je ravnala nepošteno in prevzela tveganje nastanka škode v zvezi z začeto gradnjo, je na ta način v svoje breme pretrgala tudi vzročno posledični tok, povzročen s strani uslužbenca upravnega organa, ki je privedel do zatrjevane škode. Ker je bila vzročna zveza pretrgana, je tako izpadel eden od potrebnih elementov odškodninske odgovornosti tožene stranke.
187	VSRS Sklep X Ips 34/2015	1.6.2016	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1015599	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 23.	dovoljenost revizije - ukinitev statusa javnega dobra - grajeno javno dobro lokalnega pomena - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - dostop do komunalne infrastrukture - zožitev ceste - intervencijska pot - poseg v pravice	Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.<br/><br/>Glede na dejansko stanje ugotovljeno v obravnavani zadevi, na katerega je Vrhovno sodišče vezano in ga v reviziji ne presoja, vprašanji, ki ju revidenta izpostavljata v tej zadevi nista bistveni za pravilno in zakonito odločitev, v posledici tega tudi nista vprašanji, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.<br/><br/>Posledice, ki jih navajata v zvezi s zožitvijo križišča, niso poledice izpodbijanega akta, prav tako Vrhovno sodišče tudi ne more pritrditi revidentoma, glede zelo hudih posledic v zvezi s potekom komunalnih vodov. Vzdrževanje komunalne infrastrukture namreč ni stvar posameznikov, ampak države oziroma lokalne skupnosti (in konkretnih izvajalcev javnih služb), zato po presoji Vrhovnega sodišča morebitna omejitev dostopa do te infrastrukture za revidenta ni zelo huda posledica. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem morebitnih bodočih dogodkov (pridobitev gradbenega dovoljenja za dozidave, prezidave), ki niti nimajo pravne povezave s predmetom tega spora (ukinitvijo statusa javnega dobra), revidenta ne moreta utemeljevati nastanka zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
188	VSRS Sklep X Ips 316/2015	25.5.2016	UPRAVNI SPOR	VS1015615	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZGO-1 člen 218b.	dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dostop do javne ceste - neenotna sodna praksa sodišč prve stopnje ni izkazana - vprašanje ni pomembno pravno vprašanje	Z odločbami, ki se ne nanašajo na bistveno enako dejansko in pravno stanje, ni mogoče izkazati neenotne sodne prakse sodišč prve stopnje, kot pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.<br/><br/>Vprašanje uporabe dela zakonskega besedila v dveh pravno in dejansko različnih upravnih postopkih (gradbeno dovoljenje in NUSZ), tako kot je zastavljeno, ni vprašanje, ki bi bilo pravno pomembno za zakonito odločitev v tem postopku odmere NUSZ. Zato to vprašanje v tem postopku ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
189	VSRS Sodba X Ips 169/2014	25.5.2016	UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO	VS1015593	ZGO-1 člen 148, 148/3. ZUP člen 7, 7/3, 285, 285/1, 290, 297, 297/1, 298, 298/1, 298/2.	dovoljena revizija - izvršba - ukrep gradbenega inšpektorja - način izvršbe - izvršba s prisilitvijo - opozorilo o prisilni izvršbi - pomembno pravno vprašanje - opozorilo v izreku inšpekcijske odločbe	Opozorilo o prisilni izvršbi, navedena v izreku inšpekcijske odločbe nima pravnih učinkov pravnomočne odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, kot to zatrjuje revident. Način izvršbe se določi s sklepom o dovolitvi izvršbe.<br/><br/>Inšpekcijski organ ni prost pri izbiri načina izvršbe, vendar to ne pomeni, da mora vedno najprej določiti izvršbo po drugi osebi.
190	VSRS Sklep X Ips 428/2014	24.5.2016	UPRAVNI SPOR - STAVBNA ZEMLJIŠČA	VS1015594	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZGO-1 člen 218b.	dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dostop do javne ceste - neenotna sodna praksa sodišč prve stopnje ni izkazana	Z odločbami, ki se ne nanašajo na bistveno enako dejansko in pravno stanje, ni mogoče izkazati neenotne sodne prakse sodišč prve stopnje, kot pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
191	VSRS Sodba in sklep X Ips 69/2014	12.5.2016	DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO	VS1015624	ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/2. SPZ člen 65, 70, 70/1, 70/2, 271. ZGO-1 člen 219. ZSZ člen 2.	dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - denacionalizacija - ovire za vrnitev v naravi - parcelacija - delitev solastnine - objekt - vrtina	Do delitve stvari, ki pomeni prenehanje solastnine na delu navedene nepremičnine, je v konkretnem primeru prišlo z izdajo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo odločeno, da denacionalizacijski upravičenec postane izključni lastnik začasnih novo nastalih zemljišč. Ker pa z izpodbijano odločbo o denacionalizaciji sprejeta odločitev ne temelji na soglasju vseh solastnikov o delitvi stvari o solastnini ali na sodni odločbi o delitvi solastnine, njena izdaja pomeni poseg v lastninsko pravico solastnikov na navedeni nepremičnini. Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen pa premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Ker tako lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb na vrnjeni nepremičnini onemogoča pravno in dejansko izvršitev denacionalizacijske odločbe (zaradi česar je nična), je s tem neposredno prizadet tudi pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca.
192	VSRS Sodba X Ips 57/2014	5.5.2016	KOMUNALNA DEJAVNOST - GRADBENIŠTVO	VS1015564	ZPNačrt člen 79, 79/10. ZGO-1 člen 2, 2/1-4, 54, 54/1, 73, 73/4.	dovoljena revizija - vrednostni kriterij - vračilo komunalnega prispevka - upravičenec do vračila - položaj investitorja - sprememba gradbenega dovoljenja - sprememba lastništva zemljišča	Investitor je upravičen do vračila plačanega komunalnega prispevka, če ga je plačal, pa pri pristojnem organu za gradbene zadeve ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ali mu gradbeno dovoljenje ni izdano oziroma je prenehalo veljati. <br/><br/>Položaj investitorja je vezan na gradnjo oziroma objekt. Investitor je tako oseba, ki je zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja (investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve – prvi odstavek 54. člena ZGO-1) oziroma oseba, na katero se glasi gradbeno dovoljenje, saj je gradbeno dovoljenje odločba, ki je izdana (poimensko) konkretno določenemu investitorju.<br/><br/>Komunalni prispevek je namenska dajatev in je vezana na realizacijo gradnje, in če do gradnje ne pride, komunalni prispevek pripada ustreznemu upravičencu, to pa je investitor, na katerega se glasi oziroma bi se glasilo gradbeno dovoljenje, v zvezi s katerim je plačal komunalni prispevek.<br/><br/>Gradbeno dovoljenje se v času veljavnosti lahko spremeni tudi glede investitorja (četrti odstavek 73. člena ZGO-1), če investitor, ki mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje, prenese pravico graditi na drugo osebo, saj ta lahko potem zahteva spremembo gradbenega dovoljenja (glede investitorja), kar pa ne vpliva na čas veljavnosti dovoljenja. Do spremembe investitorja namreč ne pride avtomatično, ampak mora pristojni organ izdati ustrezno odločbo.
193	VSRS Sklep X Ips 288/2015	23.3.2016	UPRAVNI SPOR	VS1015516	ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 152, 153.	dovoljenost revizije - inšpekcijski ukrep - nelegalna gradnja - splošno vprašanje - vprašanje se ne nanaša na vsebino te zadeve - zelo hude posledice niso izkazane	Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča. Revident s splošnim vprašanjem in vprašanjem, ki se nanaša na vsebini te zadeve, teh zahtev ni izpolnil.<br/><br/>Odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne predstavlja zelo hudih posledic. V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident v takih primerih zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Teh pa revident ni niti navedel niti izkazal.
194	VSRS Sklep X Ips 385/2014	2.3.2016	UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - GRADBENIŠTVO	VS1015464	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/3, 89. ZGO-1 člen 62, 62/4.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - udeležba v postopku - dovoljenost revizije - pravni interes - pomembno pravno vprašanje že rešeno - položaj ustanovljene a ne konstituirane občine v postopku izdaje gradbenega dovoljenja	V času izdaje izpodbijanega sklepa Občina Ankaran še ni bila pravna oseba, zato sama po sebi še ni bila nosilec pravic, obveznosti ali pravnih koristi. Pravni položaj ustanovljene, a še nedelujoče občine, je po določilih, ki izhajajo iz sklepov Ustavnega sodišča, lahko varovan le v obsegu zaščite tega položaja.
195	VSRS Sklep X Ips 311/2014	17.2.2016	UPRAVNI SPOR	VS1015509	ZUS-1 člen 83, 83/2, 89. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/2.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - položaj stranskega udeleženca - pomembno pravno vprašanje ni izkazano	Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. <br/><br/>Vprašanje, ki ga revidentka navaja ne konkretizira pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno in katere njene pravice, ki jih lahko varuje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, naj bi bile pri tem prizadete.
196	VSRS sklep II DoR 333/2015	11.2.2016	STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO	VS0018180	ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZEN člen 8.	predlog za dopustitev revizije - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - lastninska pravica na nepremičnini - del nepremičnine - evidentiranje nepremičnin - sprememba oziroma delitev nepremičnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije	Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
197	VSRS Sklep X Ips 134/2015	20.1.2016	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1015391	ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - ugovori stranskega udeleženca - splošno in načelno pravno vprašanje	Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.<br/><br/>Iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča jasno izhaja, kakšne so zahteve za to, da se določeno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Splošno vprašanje o trditvenem in dokaznem bremenu ter obsegu varstva pravic in pravnih koristi stranskega udeleženca, ki ga revidenti gradijo tudi na napačni navedbi o dopustni višini podpornih zidov, teh zahtev ne izpolnjuje.
198	VSRS Sklep X Ips 173/2015	20.1.2016	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1015378	ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - ugovori stranskega udeleženca - splošno in načelno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane	Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.<br/><br/>Iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča jasno izhaja, kakšne so zahteve za to, da se določeno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Splošni in načelni vprašanji, ki jih v reviziji navaja revidentka, teh zahtev ne izpolnjujeta.<br/><br/>Revidentka ni natančno navedla, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanjo zelo hude, zato tudi zelo hudih posledic izpodbijanega akta, kot pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
199	VSRS sodba II Ips 250/2015	17.12.2015	ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - GRADBENIŠTVO	VS0018095	URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 132, 186. ZUP člen 147, 147/1. ZPP člen 286.	povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - upravni postopek - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - prekinitev upravnega postopka - odgovornost države za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija sine qua non - teorija ratio legis vzročnosti - škoda zaradi prekinitve upravnega postopka - pretrganje vzročne zveze	Teorija sine qua non temelji na enakosti vseh pogojev pri povzročitvi posledice, ki ni sprejeto ne v teoriji ne v sodni praksi. Naravna vzročna zveza med škodnim dejstvom (protipravnim ravnanjem) in škodno posledico mora obstajati, vendar ni vsak naravni vzrok tudi pravno upošteven. Po teoriji ratio legis vzročnosti so v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin izhaja, da je bilo nedopustno ravnanje toženke (nezakonita prekinitev postopka upravnega organa) samo eden od vzrokov za nastanek škode, ne pa odločilni vzrok. Kot je poudarilo že sodišče druge stopnje, je glavni razlog za nerealizacijo tožnikovega načrta (zgraditi in odpreti avtopralnico s kava barom) v tem, da je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena, in sicer zaradi neusklajenosti projektne dokumentacije s pogoji iz lokacijskega dovoljenja, kar izhaja iz tožnikove sfere.
200	VSRS Sklep X Ips 108/2015	10.12.2015	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1015317	ZUS-1 člen 83, 83/2-2.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - jasna vsebina pojma stanovanjski objekt in pojma podporni zid - faktor pozidanosti	Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.<br/><br/>Razlikovanje med tem, kdaj je določen objekt stanovanjski objekt in kdaj oporni oziroma podporni zid, samo po sebi v sodni praksi in tudi v teoriji ne vzbuja dvomov ali dilem. Njuna opredelitev jasno izhaja že iz določb Zakona o graditvi objektov (2. člen) in na njegovi podlagi izdane Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Revidenta pa tudi nista izkazala, da bi njuni vprašanji, ki ju gradita na drugačnem razumevanju teh dveh objektov od Vrhovnega sodišča, terjali dodatno vsebinsko razlago že tako jasnih pojmov. Zato ti dve vprašanji nista vprašanji, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo. Tako tudi vprašanje, ki se nanaša na presojo faktorja pozidanosti, saj ni konkretizirano na okoliščine konkretne zadeve. Pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zato ni izkazan.