V sozaložništvu TAX-FIN-LEX in ABC Nepremičnine je nedavno izšla knjiga Obligacije, splošni del, s podnaslovom: Komentar splošnega dela Obligacijskega zakonika. Gre za prvo od treh knjig novega komentarja Obligacijskega zakonika, ki je delo urednice in avtorice dr. Nine Plavšak ter avtorjev prof. dr. Mihe Juharta in prof. dr. Renata Vrenčurja.
Prva knjiga vsebuje komentar splošnega dela Obligacijskega zakonika, celovito pa sta obravnavana tudi poroštvo in nakazilo. Delo je zasnovano kot sistematična monografija. Besedilo komentarja torej ni členjeno, kot je sicer navada, pač pa razdeljeno na strnjene vsebinske sklope. Ti sicer upoštevajo sistematiko splošnega dela, vendar avtorji tudi k obravnavi institutov, ki so v zakonskem besedilu členjeni, pristopajo sintetično. Pritrditi gre urednici in avtorici, dr. Plavšak, ki v uvodu k prvi knjigi pojasnjuje, da je zaradi takšnega pristopa komentar preglednejši in da so povezave med instituti splošnega dela zaradi tega bolje izražene.
Verjamem, da bo zato novi komentar tudi pomembna nadgradnja obstoječe študijske literature – branje od platnice do platnice je namreč tekoče in zvezno, pri čemer uvodna poglavja (Temeljni instituti obligacijskega prava, Način in urejanje obligacijskih razmerij in Temeljna načela obligacijskega prava) predstavijo terminološki in miselni instrumentarij obligacij, ki je – ali pa bi vsaj moral postati – vsakemu pravniku pri delu v resnici nepogrešljiv.
V nadaljevanju knjige so celovito obravnavane vsebine splošnega dela obligacij – od predpostavk za nastanek obligacijskih razmerij, ločenih po pravnem temelju nastanka, do različnih sklopov pravnih dejstev, ki povzročijo prenehanje obligacijskih obveznosti oziroma spremembo upnika in dolžnika. Sledijo poglavja o posebnih pravilih splošnega dela za posamezne vrste obligacij (Denarne obveznosti, Obveznosti z več izpolnitvenimi ravnanji (predmeti) ter Obveznosti z več upniki in dolžniki) in sklepno še poglavji posebnega dela (Poroštvo ter Nakazilo (asignacija)). Skozi celotno besedilo so avtorji terminološko dosledni, razmerja med pravili so jasno razložena in neredko tudi shematsko prikazana, pravila – ali njihova ustaljena razlaga – pa pogosto tudi kritično ovrednotena. Povezave med instituti obligacijskega prava so izpostavljene preko notranjih sklicev na razdelke knjige, če je to zaradi razumevanja pravil obligacijskega prava umestno, pa so razloženi tudi posamezni instituti drugih področij civilnega prava in njihovo mesto v sistematiki obligacijskega prava.
Posebno kakovost dela vidim v pristopu, ki razlago normativnih izhodišč dopolnjuje s konkretnimi položaji oziroma primeri. Tako se na primer razdelek o Obsegu povrnitve premoženjske škode začne z obravnavo vrednostnega izhodišča (načelo popolne odškodnine), nadaljuje pa – med drugim – s povsem določno (praktično) predstavljenimi stališči avtorjev o upoštevnosti posameznih davčnih obveznosti v okviru izračuna izgubljenega dobička. Zaradi takšnega pristopa, ki je značilen za celotno delo, bo knjiga zelo pomemben vir tudi pri praktičnem delu. S tega vidika bo v pomoč tudi kazalo komentarja po členih Obligacijskega zakonika. To namreč bistveno olajša kazuistično branje – vsakemu pravniku dobro znano pomikanje od življenjskega primera do besedila zakona (pravnega pravila) in od tam do povezane pravne literature.
Izpostaviti velja, da bo po izidu druge knjige novi komentar Obligacijskega zakonika prva enotna oziroma nečlenjena sistematična monografija obligacijskega prava pri nas, odkar velja Obligacijski zakonik. Tudi v tem se nakazuje, kako pomemben prispevek k slovenski pravni literaturi je pred nami. Celovita monografija obligacijskega prava je zahtevno in obsežno delo. V primerjavi z drugimi sistemskimi področji prava je naše obligacijsko pravo zaradi načela prostega urejanja obligacijskih razmerij poudarjeno odprt normativni sistem. Obligacijska razmerja so raznolika in pogosta, tako kot so raznolika in pogosta razmerja med osebami, ki so predmet urejanja obligacijskega prava. Obenem je obligacijsko pravo pomembno prepleteno z drugimi področji civilnega prava, tako odnosno – na primer z vidika načela kavzalnosti – kot tudi neposredno – ker se pravila pogodbenega obligacijskega prava smiselno uporabljajo tudi na drugih področjih civilnega prava. Prav obsegu in zahtevnosti naloge gre verjetno pripisati, da so si doslej izdaje sistemskih komentarjev ter monografij obligacijskega prava praviloma sledile v razmaku kar nekaj let oziroma kar desetletij. Za nekatere je mogoče zapisati, da so postale pomemben sopotnik generacij pravnikov in študentov prava. V ta prostor in – prepričan sem – na to mesto vstopa novi komentar Obligacijskega zakonika. Iskreno ga priporočam v branje tako kolegicam in kolegom, ki poklic že opravljajo, kot tudi tistim, ki se zanj še pripravljajo.
Prva knjiga novega komentarja posebnega dela Obligacijskega zakonika sledi sistematiki, ki je odlikovala že besedilo komentarja splošnega dela. V zaključene vsebinske sklope razdeljeno besedilo je pregledno in lahko berljivo. Dopolnjujejo ga shematski prikazi, ponazoritve s primeri, pregledno kazalo, ki vsebino in razdelke besedila povezuje s členi obravnavanih predpisov, in sklici na razdelke komentarja splošnega dela ter razdelke komentarja Stvarnopravnega zakonika, zaradi katerih so povezave med instituti civilnega prava bolje izražene in lažje razumljive. Komentarju splošnega dela in dveh poglavij posebnega dela Obligacijskega zakonika se s prvo knjigo posebnega dela pridružujejo besedila komentarjev dvanajstih nominatnih pogodbenih tipov posebnega dela, komentar Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb in komentar novih Posebnih gradbenih uzanc (PGU/2020). Tri samostojna poglavja so namenjena inominatnim tipom pogodb v zvezi z gradnjo (Projektantska pogodba, Pogodba o nadzoru nad gradnjo, Kompleksni tipi pogodb v zvezi z gradnjo).
Uvodna tri poglavja dela so namenjena prodajni pogodbi, poglobljeni obravnavi njenih modalitet in posebne ureditve v Zakonu o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb. Celovito so obravnavane temeljne značilnosti pogodbenega tipa: karakteristično izpolnitveno ravnanje (prodajalca) in vzajemno izpolnitveno ravnanje (kupca), vpliv značilnosti različnih tipov premoženjskih pravic, ki so lahko predmet prodaje, na vsebino pravic in obveznosti pogodbenih strank ter vrste in vsebina pravnih posledic prodajalčeve kršitve obveznosti.
Komentar z občutkom prehaja od splošnega h konkretnemu, od temeljnih značilnosti in tipskih pravil pogodbene vrste k praktičnim dilemam in položajem, ki so za prakso pomembni in pogosti. Tako je na primer v poglavju o prodajni pogodbi poseben razdelek namenjen pravnim načinom zavarovanja pred tveganjem neizpolnitve nasprotne stranke. Tveganje neizpolnitve sodi med dejavnike, ki jih stranke v poslovni praksi tipično oziroma praviloma predvidijo in želijo pogodbeno urediti. Zato gre za področje, ki se pri praktičnem delu pojavlja pogosto. Pogodbena pravila o postopanju pri izmenjavi prodajalčeve premoženjske pravice za kupnino, ki tveganje tipično naslavljajo, se lahko zdijo mehanska ali obrtniška. V resnici pa prekrivajo pomembno fazo prodajne pogodbe – čas, ko se premoženje zgoščeno pomika med sferama pogodbenih strank. Kvaliteta pravnikovega prispevka k pogodbi je v tej fazi zagotovo v ospredju in na tnalu. Zato je pregledna razlaga položajev, ki zadevajo skrbniške storitve in druge pravne možnosti varovanja stranke prodajne pogodbe pred tveganjem nasprotne neizpolnitve, izjemno dobrodošla. Ti položaji so nato podrobneje obrazloženi tudi v drugem poglavju, in sicer v okviru celovite obravnave posebne ureditve prodaje v Zakonu o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb.
Skladno z razporeditvijo pogodbenih tipov v posebnem delu Obligacijskega zakonika, poglavjem o prodajni pogodbi sledijo poglavja o menjalni, starinarski in darilni pogodbi ter izročilni pogodbi, pogodbi o dosmrtnem preživljanju in pogodbi o preužitku. Tudi tu urednica in avtorica ter avtorja sledijo pristopu iz komentarja splošnega dela, in sicer z razdelki, ki pravila obligacij umeščajo v sistem civilnega prava oziroma širše v pravni red nasploh. Besedilo zato bistveno presega golo nizanje tipskih pravil posebnega dela – poglavje o darilni pogodbi poleg obligacijskih obravnava tudi stvarnopravne, družinskopravne, dednopravne in davčne vidike darila, v poglavje o pogodbi o dosmrtnem preživljanju je umeščena tudi konstruktivna kritika njene davčne obravnave, v poglavju o pogodbi o preužitku pa je razdelek namenjen tudi stvarnemu bremenu kot sredstvu zavarovanja preužitkarjevih terjatev do prevzemnika.
Razvrstitev v drugi polovici knjige sledi delitvi na osnovna pogodbena tipa: mandatno in podjemno pogodbo. Tako so najprej obravnavane mandatna pogodba in njeni izpeljanki, komisijska in posredniška pogodba ter nato v sklepnih poglavjih knjige še podjemna pogodba, gradbena pogodba in pomembnejše inominatne pogodbe, povezane z gradnjo. Tu, poleg že izpostavljenih lastnosti besedila, izstopajo dosledna in jasna razlaga razlikovalnih značilnosti, ki mandatne posle ločujejo od podjemniških, ter celovit komentar najpomembnejših tipov pogodb, povezanih z gradnjo, skupaj s pravili posebnih gradbenih uzanc (PGU/2020). Sklepna štiri poglavja bi brez težav upravičila izdajo samostojne monografije gradbenega prava – namesto tega zaokrožujejo prvo knjigo komentarja posebnega dela Obligacijskega zakonika, ki je tudi zato brez dvoma nov pomemben presežek strokovne pravne literature.
Delo iskreno priporočam. Z veseljem pričakujem izid druge knjige posebnega dela in s tem sklepne knjige novega komentarja Obligacijskega zakonika.
Jakob Ivančič, odvetnik v Odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji o.p., d.o.o.