Zakon o notariatu je skupaj z vzpostavljeno mrežo notarjev najpomembnejši varuh zakonitosti in resnične volje strank pri sklepanju pomembnih, čeprav ne vseh pravnih poslov. Zagotavlja tudi zanesljivost pri zanašanju na obveznosti, ki so jih prevzele pogodbene stranke.
Komentarji zakonov se med seboj zelo razlikujejo. Nekateri izidejo takoj po sprejetju zakona, drugi po njihovi dolgoletni uveljavitvi v praksi. Prvi najpogosteje zgoščeno zakonsko besedilo zgolj dopolnjujejo z bolj ali manj gostobesednim in razvlečenim ponavljanjem tistega, kar je pozornemu bralcu razvidno že iz samega zakona. Drugače je s komentarji zakonov, ki temeljijo na podlagi izkušenj z njihovo uporabo, saj pravna pravila dobijo svojo pravo vsebino šele v stiku z življenjskimi primeri, ki jih skušajo uravnavati. Tedaj se šele pokaže, katera razlaga na prvi pogled morda jasnega zakonskega besedila ustreza namenu, ki ga je zasledoval zakonodajalec ali pa, kako ravnati, če zakonodajalec ni predvidel vseh situacij, ki jih prinaša vselej negotova prihodnost.
Komentar Zakona o notariatu je nastal po tridesetih letih od njegove uveljavitve, torej že po njegovi polnoletnosti, ko so se pokazale že vse nejasnosti in nedorečenosti zakonskega besedila. Komentar je izvrsten prav zato, ker gradi na razumevanju zakonskih pravil, kot se je izoblikovalo in izbrusilo skozi desetletno prakso. Zlasti je dragocen prispevek izkušenih notarjev, ki so s poglobljeno analizo pravnih pravil, naslonjeno na osebno in sodno prakso, ustvarili dragocen pripomoček za vse, ki se občasno ali redno srečujejo z notarskimi listinami. Notarji dokazujejo, da niso le osebe javnega, ampak tudi najvišjega strokovnega zaupanja.
Dr. Mile Dolenc, upokojeni vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije