Posodobitev urejene sodne prakse

Nove odločbe objavljene v četrtem kvartalu 2021

Urejena sodna praksa je del e-paketa Izvršba – elektronski komentar ZIZ z urejeno sodno prakso, ki je dostopen na portalu Založnika Tax-Fin-Lex: https://www.tax-fin-lex.si/Home/Vsebina/Epaket-Izvrsba

Posodobitev v obliki PDF je na voljo tukaj.

1. člen (Vsebina zakona)

1.a člen (Izvajanje uredb Evropske unije)

Ni relevantne sodne prakse.

2. člen (Začetek postopka)

3. člen (Obseg izvršbe in zavarovanja)

4. člen (Dolžnost posredovanja podatkov)

5. člen (Stvarna pristojnost sodišča)

6. člen (Sestava sodišča)

7. člen (Izvršitelji)

8. člen (Odločbe)

¨ Vsaka pomanjkljivost pri opravljanju izvršilnih dejanj še ne pomeni nepravilnosti pri opravi izvršbe. Nepravilnost bi predstavljalo dejstvo, če izvršitelj zapisnika sploh ne bi napravil ali bi bil ta nečitljiv.

¨ Ni tretji tisti, ki ima pravni interes uveljavljati (ne)pravilnost načina oprave rubeža premičnin, t.j. poslovne opreme, glede katere se v register vpiše neposestna zastavna pravica.

¨ V zahtevi za opravo nepravilnosti tretji ne more zahtevati vračila zarubljenih predmetov, brez katerih ne more opravljati svoje dejavnosti. Odločitev o takšni zahtevi ne more biti ugotovitev, da rubež ni bil opravljen na pravem naslovu oziroma na katerem naslovu naj bi izvršitelj pravilno opravljal rubež. Rubež premičnin je namreč že opravljen, sporne premičnine pa so v hrambi pri izvršitelju, in kolikor tretja zahtevata vrnitev zarubljenih premičnin, to predstavlja že ugovor tretjih. Varstvu pravic tretjega je torej v takem primeru namenjena določba, po kateri lahko tretji nedopustnost izvršbe uveljavlja z ugovorom tretjega. Uveljavljanju pravice na stvari, ker naj bi bila ta lastnina tretjega, je namenjen ugovor tretjega in ne zahteva za odpravo nepravilnosti pri izvršbi. Zahteva za odpravo nepravilnosti se torej nanaša le na samo realno opravo izvršbe in ne njeno nedopustnost.

¨ Rubežni in cenilni zapisnik sodnega izvršitelja ni odločba, zoper katero bi bilo dopustno pravno sredstvo.

VSL Sklep I Ip 1097/2021, 11. 10. 2021

¨ Zoper izdano odredbo o prodaji nepremičnin ni pravnega sredstva.

VSC Sklep I Ip 219/2021, 7. 7. 2021

9. člen (Pravna sredstva in krajevna pristojnost višjega sodišča pri izvršbi na podlagi verodostojne listine)

¨ Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje. Pritožbeni rok traja 8 dni.

VSL Sklep IV Cp 1707/2021, 25. 10. 2021

¨ Po tretjem odstavku 9. člena ZIZ znaša rok za vložitev pritožbe 8 dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v ZIZ drugače določeno. V primeru pritožbe zoper sklep, s katerim se šteje vloga oziroma ugovor za umaknjenega, ZIZ ne določa drugačnega pritožbenega roka.

VSC Sklep I Ip 252/2021, 19. 8. 2021

¨ Zoper izdano odredbo o prodaji nepremičnin ni pravnega sredstva.

VSC Sklep I Ip 219/2021, 7. 7. 2021

¨ Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je dolžnik pritožbo vložil 18. 2. 2021, kar je po preteku 8-dnevnega roka, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

VSC Sklep I Ip 246/2021, 7. 7. 2021

¨ Pritožba je prepozna, če je vložena po preteku zakonskega roka zanjo.

VSC Sklep I Ip 199/2021, 9. 6. 2021

¨ To, da se po preteku roka 15 dni pisanje pusti v strankinem hišnem predalčniku, je namenjeno zgolj večji možnosti dejanske seznanitve stranke s pisanjem.

VSC Sklep I Ip 197/2021, 9. 6. 2021

¨ Ob ugotovljenem, da se je dolžnik najkasneje dne 20. 1. 2020 hkrati s sklepom o izvršbi seznanil tudi z obvestilom o prispelem pisanju ter pravnim poukom o vročanju s fikcijo, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da se je dolžnik že takrat, ko je sodno pisanje iz nabiralnika vzel sam, moral in mogel zavedati, kdaj je bila opravljena vročitev sklepa o izvršbi in kdaj izteče ugovorni rok.

VSC Sklep I Ip 194/2021, 26. 5. 2021

10. člen (Revizija in obnova postopka)

¨ Sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Revizija zoper tak sklep ni dovoljena.

VSRS Sklep II DoR 357/2021, 20. 10. 2021

¨ Predlog se zavrne.

VSRS Sklep II DoR 416/2021, enako tudi VSRS Sklep II DoR 485/2021, 6. 10. 2021

Iz obrazložitve:

8. Ta revizije zoper sklepe na splošno ne predvideva. Kadar jo, je to izjema, ki je izrecno določena (npr. v 384. členu ZPP, v 10. členu ZIZ). Izjeme pa je treba razlagati restriktivno. Ker je v 10. členu ZIZ izrecno določeno, da je revizija dovoljena zoper sklepe, izdane na drugi stopnji, s katerimi je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, je torej treba šteti, da je dovoljena zgolj in samo zoper te sklepe.

9. Do enakega rezultata pridemo ob upoštevanju prvega odstavka 384. člena ZPP. V njem je določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi ni takšen. Čeprav ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZPP) postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z â€žglavnimâ€œ postopkom in v katerem neka (do)končna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen in cilj tovrstnih postopkov je stranki hitro in učinkovito zagotoviti neko nujno potrebno, a le začasno varstvo - torej varstvo, ki naj traja (največ) do končne odločitve o glavni stvari.

10. Podlage za dovoljenost revizije v postopkih odločanja o izdaji začasne odredbe torej ni. Ta zato ne more biti niti dopuščena. Vrhovno sodišče je tako obravnavani predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).

¨ Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

VSRS Sklep II DoR 349/2021, 15. 9. 2021

¨ Zakonodajalec je revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija zato še vedno ni dovoljena.

¨ Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367.b člena ZPP).

VSRS Sklep II DoR 293/2021, 15. 9. 2021

¨ Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

VSRS Sklep II DoR 242/2020, 1. 9. 2021

¨ Ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik v osebnem stečaju, ki ga zastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik, Vrhovno sodišče šteje, da je ta s tem izvršilnim postopkom že seznanjen in da je imel možnost v imenu zastopane stranke vložiti predlog za dopustitev revizije, pa tega ni storil, zato Vrhovno sodišče stečajnega upravitelja ni pozivalo k odobritvi vložene vloge, ki jo je vložil pravdno nesposoben dolžnik.

VSRS Sklep II DoR 322/2021, 11. 8. 2021

¨ Vrhovno sodišče je v zadevi II DoR 62/2020 s sklepom z dne 22. 5. 2020 prekinilo postopek in z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti prvega odstavka 10. člena ZIZ. Ker bi moralo Vrhovno sodišče pri odločanju o predlogu za dopustitev revizije uporabiti navedeni člen ZIZ, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo postopek za dopustitev revizije.

VSRS Sklep II DoR 41/2021, 17. 3. 2021

11. člen (Hitrost in vrstni red postopanja)

¨ Odprava poglavitnega vzroka za nastajanje škode (z vrnitvijo posesti spornega stanovanja tožnici oziroma z njeno ponovno vselitvijo vanj) je bila res odvisna od volje tožencev (iz dejanskih ugotovitev ne izhaja, da bi toženca imela utemeljene razloge za tako ravnanje). Vendar tudi v tem primeru oškodovanec ni oproščen svoje dolžnosti zmanjševanja oziroma preprečevanja škode, če ta zanj ne bi predstavljala pretežkega dodatnega bremena oziroma bi bila njena opustitev očitno nerazumna. Tako je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je tožnica brez utemeljenih razlogov opustila razumne ukrepe za zmanjševanje oziroma preprečevanje škode in je zato izpolnjen pogoj za uporabo instituta delne razbremenitve odgovornosti tožencev za obravnavano škodo iz 171. člena OZ.

¨ Pri oceni tožničinega soprispevka k nastanku škode pa je treba upoštevati, da je bilo ravnanje tožencev nezakonito, samovoljno in grobo ter je pomenilo kršitev tožničine pravice do nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS), pravice do zasebnosti (35. člen URS) in pravice do osebnega dostojanstva (34. člen URS). To njuno ravnanje, je bilo poglaviten vzrok za nastalo škodo, možnost njegove odprave pa je bila ves čas v sferi tožencev. Toženca sta bila zato dolžna poskrbeti za ustrezno hrambo tožničinih stvari, pri čemer pa tudi nista bila skrbna. Ob tem je zelo pomembno, da toženca nista ubrala pravne poti, saj bi morala prisilno izvršitev začasne odredbe izpeljati v izvršilnem postopku, potem ko pa začasne odredbe nista opravičila z vložitvijo tožbe, pa je ta sploh prenehala (278. člen ZIZ). V nasprotju z njima je tožnica takoj po nezakoniti izselitvi sprožila ustrezne sodne postopke za odpravo protipravnega stanja, ki sta ga povzročila toženca, ter za razliko od njiju pri tej pravno pravilni poti vseskozi dosledno vztrajala. Glede na določbe 425. člena ZPP in 11. člena ZIZ, ki narekujejo hitro postopanje v pravdah zaradi motenja posesti in postopkih izvršbe, je utemeljeno verjela, da bodo ti postopki zaključeni v roku, v katerem se stanje njenih stvari ne bo (dodatno) poslabšalo. Upoštevajoč navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da pravilna uporaba drugega odstavka 171. člena OZ narekuje odločitev, da tožničin prispevek nastanku škode znaša le 35%.

VSRS Sodba II Ips 66/2021, 1. 9. 2021

12. člen (Vrstni red poplačila več upnikov)

13. člen (Izvršitev tujih odločb, tujih poravnav in tujih javnih listin)

14. člen (Izvršba na premoženje tuje države)

15. člen (Uporaba določb zakona o pravdnem postopku)

¨ Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali obveznost upnika iz drugega odstavka 40. člena ZIZ, da v predlogu za izvršbo navede svoj TRR, na katerega se naj opravi plačilo dolžnikove denarne obveznosti, pomeni, da upnik brez odprtega TRR ne more sprožiti izvršilnega postopka oziroma ne more priti do poplačila, ali pa je izvršbo mogoče opraviti na katerega od alternativnih načinov, ki jih predlaga upnik. V kolikor izvršbe ni mogoče opraviti na katerega od alternativnih načinov, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, pa se postavi dodatno vprašanje, ali taka ureditev v ZIZ predstavlja nesorazmeren poseg v upnikovo pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS, ki bi zahtevala presojo s strani Ustavnega sodišča RS.

¨ Določbe ZIZ sodišču ne dajejo pooblastila, da bi OPP odrejalo kakršenkoli drug način poplačila upnika, saj bi to pomenilo ravnanje v nasprotju z zakonom.

¨ Pritožbeno sodišče zavzema stališče, da pri obveznosti upnika po navedbi TRR ne gre za nesorazmeren poseg v pravice upnika v smislu onemogočanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS.

VSM Sklep I Ip 662/2021, 15. 11. 2021

VSRS Sklep II DoR 322/2021, 11. 8. 2021

¨ ZPP ne ureja instituta generalnega pooblastila, vendar pa ta pojem tudi ni v nasprotju z določbami tega zakona. Predstavlja le eno od posebnih oblik pravdnega pooblastila. Sodna praksa pa je izoblikovala stališče, da se mora generalni pooblaščenec izkazati z navedenim potrdilom o generalnem pooblastilu oz. navesti številko pod katero je generalno pooblastilo deponirano ob prvem pravdnem dejanju.

VSL Sklep I Ip 1186/2021, 10. 8. 2021

¨ Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da navedba paricijskega roka v predlogu za izdajo sklepa o začasni odredbi ni obligatorna sestavina. Ker je bil predlog na izpolnitev obveznosti dajatvene narave in takega roka ni vseboval, je rok določilo po uradni dolžnosti.

¨ Pritožnik se sklicuje tudi na splošno znano dejstvo, a ne upošteva, da je potrebno tudi splošno znana dejstva (pravočasno) zatrjevati, le dokazovati jih ni treba.

VSL Sklep I Cp 960/2021, 14. 7. 2021

¨ Ker so izpodbijani sklep o stroških, ki je bil izdan v nekontradiktornem postopku, dolžnice prejele ponovno potem, ko so bile v postopku že ustrezno zastopane, je procesna napaka prvotnega vročanja sanirana, kar pa ne izključuje, da procesna nesposobnost in preteklo neustrezno zastopanje vplivata na vsebinsko presojo sprejete odločitve.

¨ Upnik ima pravico do povrnitve le potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Kot takih pa ni dopustno šteti tistih, ki so v zvezi z neposrednimi izvršilnimi dejanji, ki so bila opravljena v času, ko dolžnice niso imele postopkovne sposobnosti in tudi niso bile ustrezno zastopane.

VSM Sklep I Ip 424/2021, 6. 7. 2021

¨ Sodišče prve stopnje je pravilno, jasno in prepričljivo obrazložilo, da je dolžnik z zadostno stopnjo prepričljivosti dokazal, da je šlo pri zakoniti zastopnici dolžnika za zelo hudo in resno ter nepričakovano, nenadno bolezensko stanje, ki ji pred iztekom bolniškega staleža ni omogočilo normalno spremljanje in opravljanje službenih zadev, zato je vrnitev v prejšnje stanje za plačilo sodne takse (ki jo je dolžnik plačal že pred vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje) utemeljeno. Iz predloženih dokazov izhaja, da je zakonita zastopnica imela v predmetnem obdobju resen zdravstveni zaplet.

¨ Razlog za zamudo pri plačilu sodne takse za ugovor namreč niso bile težave v notranjem razmerju in medsebojni komunikaciji med pooblaščencem in dolžnikom, temveč nenadna in nepredvidljiva bolezen zakonite zastopnice dolžnika, ki v tem primeru predstavlja upravičen razlog za zamudo in s tem utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pavšalne pritožbene navedbe glede predhodno odprtih več sodnih postopkov med strankama in da bi zato dolžnik po vložitvi ugovora moral pričakovati plačilni nalog za ugovor, so za presojo izpodbijanega sklepa nerelevantne, zato se višje sodišče do njih niti ne opredeljuje.

VSL Sklep II Ip 868/2021, 15. 6. 2021

¨ Sklep sodišča prve stopnje je predvsem doprinesel k razjasnitvi sicer zahtevne zadeve v fazi enostranskega postopka, nikakor pa ni povzročil spremembe dejanskega kompleksa in zahtevanega pravnega varstva.

¨ Upnik ne rabi pomoči zakonske domneve, ko je dolžnik hkrati poslovodja dolžnice iz pravnega posla, tretje in pridobitelj.

VSL Sklep IV Ip 770/2021, 1. 6. 2021

VSC Sklep I Ip 194/2021, 26. 5. 2021

¨ Ker dolžnica zahtevane dopolnitve ni vložila v predmetni zadevi, sodišče pa skladno z določbami ZPP ni dolžno prepošiljati prilog, priloženih k vlogam, ki se nanašajo na drugo zadevo, je zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica ni dopolnila svojega predloga za taksno oprostitev v predmetni zadevi pravilen.

VSC Sklep I Ip 110/2021, 31. 3. 2021

¨ Ker ima vloga priloge, ki so obsežnejše kot je predalčnik v blokih, mora sodišče poskusiti opraviti vročitev po 140. in 141. členu ZPP. Nepravilno je ravnanje sodišča, ko je brez predloga tožeče stranke zaradi obsežnih prilog (višine) ravnalo brez predloga stranke po drugem odstavku 132. člena ZPP in postavilo detektiva, stroške pa naložilo po uspehu.

VSL Sodba I Cp 1971/2020, 19. 3. 2021

¨ Brez podlage je tudi pritožbeni dvom o nepristranskosti sodnice, ki je izpodbijani sklep izdala. Dolžnik je lahko zahteval njeno izločitev do izdaje izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), vendar te možnosti ni izkoristil. Zahteva, podana šele v pritožbi, pa je glede na navedeno pravno podlago prepozna.

VSC Sklep I Ip 47/2021, 10. 3. 2021

¨ Postopek zavarovanja je sodišče prve stopnje ustavilo šele z izpodbijanim sklepom, zato je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep, glede na to, da pritožnik do njegove izdaje ni preklical pooblastila in mu do takrat ni prenehalo pooblastilo, utemeljeno vročilo pooblaščencu drugega tožnika.

VSC Sklep Cp 243/2020, 16. 7. 2020

16. člen (Pomen posameznih izrazov)

16.a člen (Identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)

17. člen (Izvršilni naslov)

1. Splošno in načelo formalne legalitete

¨ Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določilo 2. točke 21. člena, ki prepoveduje preverjanje vsebine tujega izvršilnega naslova, ki je potrjen kot evropski izvršilni nalog. Pri tem je tudi bistveno, da se tuja sodna odločba izvrši pod enakimi pogoji kot domača sodna odločba (1. točka 41. člena Uredbe Bruselj I bis).

VSM Sklep I Ip 692/2021, 29. 9. 2021

¨ Sodišče je v skladu z načelom formalne legalitete vezano na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člen ZIZ), kar pomeni, da ne sme širiti presoje mimo v izreku zapisane obveznosti in tudi ne opraviti dodatne presoje v tej zvezi odločilnih dejstev, za kar se neutemeljeno zavzemajo upniki, ki želijo v tem izvršilnem postopku doseči presojo ustreznosti nepremičnine, čeprav se dajatveni del sodbe ne nanaša na uveljavljanje stvarnih napak. Iz izreka izhaja obveznost pozvati upravnika k prevzemu skupnih delov stavbe in omogočiti njihov prevzem. Navedeno ravnanje je zakonsko opredeljeno v 19. členu v zvezi z določilom tretjega odstavka 22. člena ZVKSES.

VSM Sklep I Ip 446/2021, 4. 8. 2021

¨ Upnikov zahtevek ima naravo prepovedi nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence, za katerega je bilo že v predhodnem sklepu višjega sodišča obrazloženo, da ima učinek trajne narave in zagotavlja ohranitev ali ponovno vzpostavitev v izvršilnem naslovu določenega pravnega stanja. Zajema (ureja) torej prihodnost oziroma potencialne prihodnje kršitve ali njihove ponovitve, če do njih dejansko pride. Prepoved bodočih ravnanj z znaki omejevanja konkurence je bila dolžniku izrečena šele z drugostopenjsko odločbo. Å ele takrat je postala obveznost izvršljiva in šele takrat je upnik pridobil za izvršbo primeren izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko zahteva pravno varstvo neposredno v izvršilnem postopku. Povedano drugače: pravovarstveni zahtevek za izvršbo se vzpostavi šele z nastopom izvršljivosti izvršilnega naslova.

¨ Denarne kazni v našem izvršilnem pravu nimajo narave povračilnih ukrepov.

VSL Sklep I Ip 556/2021, 22. 6. 2021

¨ ZPP v drugem odstavku 324. člena določa, da uvod sodbe med drugim obsega tudi ime in priimek in stalno oziroma začasno prebivališče strank, kar pomeni, da so v uvodu opredeljene pravdne stranke, na katere se tudi vežejo obveznosti, ki izhajajo iz sodbe.

¨ Ko sodba v I. in II. točki govori o etažnih delih in etažnih lastnikih, ne opredeljuje s tem strank pravdnega postopka, ampak samo ugotavlja solastnino na stavbi pripadajočem zemljišču oz. odreja vknjižbo te solastninske pravice v zemljiško knjigo, kar pa se logično nanaša na vse etažne lastnike in njihove pravne naslednike. Dolžniško-upniško razmerje glede plačila pravdnih stroškov pa je vzpostavljeno med strankami, kot so opredeljene v uvodu sodbe.

VSL Sklep II Ip 1062/2021, 7. 7. 2021

¨ Zakon ne zahteva, da sodišče odgovor upnika na dolžnikov ugovor le-temu obvezno vroči v izjavo. Zaradi zagotovitve ustavne pravice do enakega varstva pravica (22. člen Ustave) je vročitev potrebna le, ko upnik v odgovoru navaja nova pravno pomembna stališča ali navaja nova pravno pomembna dejstva ali dokaze, pa je nanje sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev.

¨ Izvršnica mora vsebovati podatek o pogodbi oziroma drugem pravnem temelju nastanka obveznosti. Citat: "na podlagi računa" ne zadošča. To pomeni, da je podatek o pogodbi obvezna sestavina izvršnice. Če terjatev nima pogodbenega temelja, potem je obvezna sestavina izvršnice podatek o (drugem) pravnem temelju nastanka obveznosti. Izvršnica, ki ne vsebuje vseh sestavin iz prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1, nima pravnega učinka. S tega vidika je izvršnica strogo formalna listina.

¨ Sodišče mora ob ugovoru vselej preveriti, ali listina in concreto predstavlja izvršilni naslov. To velja tudi pri izvršnici. Konkretna izvršnica ni javna listina, kot to zmotno navaja upnik. Izvršnica je zasebna listina, na kateri je podpis prokurista dolžnika upravno overjen. Vprašanje kavzalnosti se odpre kvečjemu v pravdnem postopku na primer po tožbi zaradi vračila neupravičeno izplačanih sredstev, prej pa v morebitnem postopku po negativni ugotovitveni tožbi, da obveznost iz izvršnice ne obstoji. Iz prvega odstavka 55. člena ZIZ izhaja, da izvršilno sodišče lahko preizkusi le vprašanje obstoja izvršilnega naslova, to pa je v primeru izvršnice njena popolnost v smislu prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1. Vseh ostalih ugovorov, ki se nanašajo na to, da je bila obveznost v času sestave izvršnice manjša kot je napisano v sami izvršnici oziroma da te obveznosti sploh ni bilo, dolžnik v izvršilnem postopku več ne more uspešno uveljavljati zaradi pravila iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Plačila po izdaji izvršnice so dopusten ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ.

VSL Sklep I Ip 341/2021, 20. 4. 2021

2. Sodna odločba in sodna poravnava

¨ Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

VSRS Sklep II DoR 476/2021, 3. 11. 2021

¨ Upnik je v prijavi terjatve navedel in dokazoval, da temelji prijavljena terjatev na pravnomočnem sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Upnikova terjatev torej temelji na izvršilnem naslovu, zato se zanjo uporablja pravilo iz 302. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 379/2021, 6. 10. 2021

¨ Sklep o izreku denarne kazni po 226. členu ZIZ je izvršilni naslov za izvršbo te kazni po uradni dolžnosti. Sklep je izvršljiv takoj po izteku v njem določenega roka za opravo nenadomestnega dejanja, ki teče od vročitve sklepa dolžniku ne glede na to, ali je tedaj že pravnomočen ali ne.

¨ Nadaljnji pogoj za izvršbo denarne kazni je, da sodišče ugotovi, da dolžnik obveznosti iz izvršilnega naslova v dodatnem roku ni izpolnil. To je ugotovilo na podlagi obvestila upnika. Dolžniku je treba zagotoviti možnost, da se izjavi o tem. Ker pa je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno, zadošča, da se možnost izjave dolžniku zagotovi (šele) naknadno v postopku s pravnimi sredstvi.

VSRS Sklep II Ips 65/2021, 15. 9. 2021

¨ Razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je namenjena odpravi napak, ko sodišče spregleda, da je bila vložena pritožba, da je prišlo do napake pri vročanju, da še ni potekel rok za prostovoljno izpolnitev in podobno. Tožnik svojega predloga za razveljavitev klavzule izvršljivosti ne utemeljuje s trditvijo, da sodna poravnava še ni izvršljiva, ker niso potekli roki, ki so bili dogovorjeni za izpolnitev posamezne obveznosti, ampak v predlogu trdi, da je ni mogoče izvršiti, trdi pa tudi, da je nična in da je nastopilo zastaranje. To pa je povsem nekaj drugega. Tudi v primeru, da to drži, takih pomanjkljivosti ni mogoče sanirati z razveljavitvijo klavzule izvršljivosti.

VSL Sklep I Cp 907/2021, 9. 6. 2021

3. Izvršljiv notarski zapis

¨ Iz izvršilnega naslova â€“ neposredno izvršljivega notarskega zapisa izhaja, da je neposredna izvršljivost notarskega zapisa dogovorjena v zvezi z vsem dolžnikovim premoženjem. Ob takšnem zapisu pa dejstvo, da sta bili v zastavo po posojilni pogodbi dani le dve nepremičnini, lahko vpliva le na vrstni red upnika pri poplačilu terjatve iz teh dveh nepremičnin, nikakor pa ne preprečuje izvršbe dovoljene na podlagi tega notarskega zapisa na ostalo dolžnikovo premoženje.

VSC Sklep I Ip 314/2021, 23. 9. 2021

4. Druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov

VSM Sklep I Ip 692/2021, 29. 9. 2021

VSL Sklep I Ip 341/2021, 20. 4. 2021

¨ Pritožba se neutemeljeno zavzema, da obračuni prispevkov ne predstavljajo izvršilnega naslova. Skladno z 2. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 je izvršilni naslov izvršljiv obračun davka. Po četrtem odstavku 49. člena ZDavP-2 obračun davka zajema davčni obračun, obračun davčnega odtegljaja in obračun prispevkov za socialno varnost.

VSC Sklep I Ip 24/2021, 3. 3. 2021

18. člen (Odločba in poravnava)

¨ Za odločitev o stroških pri umiku tožbe skladno s sodno prakso ni pravno odločilno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Stroškovna odločitev je odvisna od tega, ali je umik tožbe res posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne in od tega, ali je tožeča stranka zahtevek po izpolnitvi pravočasno umaknila.

¨ Ker je tožeča stranka umaknila zahtevek zaradi njegove izpolnitve in je to storila takoj, ko je izvedela, da postopek z izdajo izpraznitvenega naloga, navkljub dejstvu, da je tožena stranka poslovne prostore po vročitvi izpraznitvenega naloga izpraznila, zaradi ugovora tožene stranke ni bil zaključen, so izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme glede stroškov ob umiku tožbe po prvem odstavku 158. člena ZPP.

VSL Sklep I Cpg 420/2021, 30. 9. 2021

Iz obrazložitve:

10. Iz pojasnjenega izhaja, da se postopek za izdajo izpraznitvenega naloga lahko pravnomočno zaključi z njegovo izdajo. Kot je tožeča stranka v pritožbi pravilno opozorila, v konkretnem primeru ne gre za izvršilni postopek, v katerem je po izvršitvi obveznosti potrebno vložiti umik predloga. Pravnomočen izpraznitveni nalog namreč predstavlja izvršljivo sodno odločbo, ki v izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov (17. in 18. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).8 Če torej tožena stranka izpolni zahtevek, tožeča stranka ni dolžna vložiti umika in zahtevati razveljavitve naloga. Glede na navedeno tožeča stranka zgolj zaradi dejstva, da je tožena stranka izpraznila poslovni prostor po vročitvi izpraznitvenega naloga ni bila dolžna umakniti zahtevka, o katerem je že bilo odločeno.

19. člen (Izvršljivost odločbe)

VSRS Sklep II Ips 65/2021, 15. 9. 2021

¨ Sodišče razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki je bilo neutemeljeno izdano.

VSL Sklep I Cpg 250/2021, 17. 8. 2021

¨ Denarne kazni v našem izvršilnem pravu nimajo narave povračilnih ukrepov.

VSL Sklep I Ip 556/2021, 22. 6. 2021

¨ Sodišče prve stopnje ni prekoračilo odločanja o vsebini in obsegu predloga za izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, v katerem paricijski rok ni določen. Tudi izvršilni naslov, v katerem paricijski rok ni določen, je dopusten in primeren izvršilni naslov. Vendar pa mora sodišče v takšnem primeru paricijski rok določiti v skladu z 21. členom ZIZ ob smiselni uporabi določbe 313. člena ZPP.

¨ Kadar sodišče paricijskega roka po določbi 21. člena ZIZ ne določi v sklepu o izvršbi, to sicer lahko sanira pri odločitvi o dolžnikovem ugovoru, vendar le na način, da ugovoru dolžnika ugodi in dolžniku določi rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, hkrati pa ga opozori, da v kolikor v navedenem roku sam ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti po izvršilnem naslovu, bo dovolilo predlagano izvršbo.

VSL Sklep II Ip 207/2021, 3. 3. 2021

20. člen (Izvršljivost poravnave)

20.a člen (Izvršljivost notarskega zapisa)

¨ Priporočeno pošiljanje pošte ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema oziroma, da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico, saj bi s tem lahko upniku odvzeli pravno varstvo v primeru, ko se dolžnik izogiba prejemu poštne pošiljke in pričakuje, da ne bo prišlo do posledic zaradi kršitev pogodbenih določil, praviloma neplačila obveznosti.

VSC Sklep II Ip 304/2021, 29. 9. 2021

VSC Sklep I Ip 314/2021, 23. 9. 2021

¨ Zmotno je pritožnikovo stališče, da bi morala biti prej sklenjena Kreditna pogodba sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Tega niti ZIZ in ZN ne zahtevata. Kot upnik v odgovoru na pritožbo navaja, zadošča, da je obveznost v konkretnem izvršljivem notarskem zapisu določena. Sicer pa je hkrati tudi sestavina slednjega.

VSL Sklep II Ip 916/2021, 15. 6. 2021

21. člen (Primernost izvršilnega naslova za izvršbo)

1. Splošno

VSL Sklep II Ip 916/2021, 15. 6. 2021

2. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti

VSL Sklep II Ip 207/2021, 3. 3. 2021

22. člen (Plačilo zamudnih obresti)

23. člen (Verodostojna listina)

¨ Kriterij za presojo dolžnikove obveznosti povrnitve stroškov upniku je, ali gre za stroške, ki so neposredno povezani in potrebni za izvršilni postopek, oziroma so takšni, brez katerih upnik ne bi mogel doseči prisilnega poplačila terjatve. V zvezi s stroški vložitve predloga za izvršbo je tako kot potrebne mogoče šteti (le) tiste stroške, brez katerih upnik ne bi mogel doseči izdaje sklepa o izvršbi.

¨ Stroškov za pošiljanje opominov ni mogoče šteti kot del izvršilnih stroškov v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, ki bi bili neposredno povezani z izvršbo oziroma zanjo potrebni. Skladno z ZIZ sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda, če upnik v predlogu za izvršbo navede dan zapadlosti terjatve (prvi odstavek 23. člena ZIZ) in druge podatke, predpisane v 41. členu ZIZ. Povedano drugače, tudi če je upnik za to, da je terjatev zapadla, dolžniku moral poslati opomin, je strošek le-tega mogoče šteti le kot strošek, povezan s samo terjatvijo oziroma njeno zapadlostjo, ne pa kot strošek, potreben za izvršilni postopek. ZIZ opomina nikjer v svojih določbah namreč ne določa kot procesne predpostavke za vložitev predloga za izvršbo

VSL Sklep I Ip 736/2021, 16. 7. 2021

24. člen (Prehod terjatve ali obveznosti)

VSL Sklep II Ip 1062/2021, 7. 7. 2021

¨ Iz izvršilnega naslova izhaja, da je kot stranski intervenient nastopal upnik, zato prehoda terjatve nanj ni dolžan dokazati.

VSC Sklep I Ip 15/2021, 17. 2. 2021

¨ Novi upnik je po samem zakonu kot univerzalni pravni naslednik glede predmetne terjatve vstopil v materialnopravni in procesni položaj starega upnika in se za veljaven prenos terjatve ne zahteva obvestilo dolžnika. Ne glede na to pa je jasno, da je (sedaj) dolžnik seznanjen z dejstvom, da je prišlo do prenosa terjatve, pri čemer sploh ni odločilno, od kod to vedenje izvira. Poleg tega pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tudi pri cesiji naznanitev odstopa terjatve dolžniku ni konstitutivni pogoj za prehod pravice odstopnika na prevzemnika, temveč je namenjena zgolj varovanju dolžnikovega položaja v primeru, ko le-ta o prenosu terjatve ni obveščen (vse do trenutka obvestitve lahko namreč dolg veljavno izpolni staremu upniku - prim. 419. člen Obligacijskega zakonika â€“ v nadaljevanju OZ).

VSM Sklep I Ip 1031/2019-2, 28. 2. 2020

25. člen (Izvršba proti družbeniku)

26. člen (Pogojna in vzajemna obveznost)

27. člen (Alternativna obveznost po dolžnikovi izbiri)

28. člen (Fakultativna pravica dolžnika)

29. člen (Vloge)

29.a člen (Narok)

29.b člen (Plačilo sodne takse)

¨ Pritožbi priloženo potrdilo V. potrjuje utemeljenost pritožbenih navedb. Upnik je sodno takso 55,00 EUR pravočasno plačal na račun sodišča.

VSC Sklep II Ip 280/2021, 8. 9. 2021

¨ V kolikor sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

VSC Sklep II Ip 293/2021, 8. 9. 2021

¨ Dolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da mu je bil plačilni nalog vročen 17. 6. 2021 in da je rok za plačilo sodne takse iztekel 28. 6. 2021. Pritožbi prilaga potrdilo o plačilu sodne takse 5. 7. 2021, kar je bilo prepozno, saj je takrat že nastopila fikcija umika ugovora zaradi neplačila sodne takse.

VSC Sklep II Ip 273/2021, 25. 8. 2021

¨ Ker dolžnica predpisane sodne takse ni plačala in ker pritožbeno ni sporno, da v konkretni zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ šteje za umaknjen.

VSC Sklep I Ip 226/2021, 7. 7. 2021

¨ V določbi 29. b člena ZIZ je plačilo sodne takse za pritožbo določeno kot procesna predpostavka. Na plačilo sodne takse kot procesne predpostavke mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, njen neobstoj pa preprečuje vsebinsko obravnavo vloge.

VSC Sklep I Ip 216/2021, 23. 6. 2021

¨ Ker je o dolžnikovem ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse že pravnomočno odločeno, so pritožbene trditve, da sodna taksa ni bila plačana zaradi vloženega ugovora neutemeljene.

VSC Sklep I Ip 148/2021, 5. 5. 2021

¨ Zaključek, da dolžnik v danem roku sodne takse ni plačal je preuranjen, saj do dne izdaje sklepa sodišča prve stopnje 8 dnevni rok za plačilo sodne takse še ni iztekel.

VSC Sklep I Ip 54/2021, 3. 3. 2021

30. člen (Sredstva izvršbe)

31. člen (Seznam dolžnikovega premoženja)

¨ Stališče v razlogih izpodbijanega sklepa, da je z izdajo sklepa o denarnem kaznovanju dolžnice postopek s seznamom dolžnikovega premoženja smiselno končan, je nepravilno. Po denarnem kaznovanju dolžnika ima sodišče še vedno možnost, da ponovno odredi dolžniku predložitev seznama premoženja in razpiše narok, če dolžnik seznama premoženja ne poda. Sodišče prve stopnje mora v primeru, ko sklep o izreku denarne kazni postane pravnomočen, omenjeno denarno kazen izterjati po uradni dolžnosti. V tem postopku (ki teče zaradi izterjave denarne kazni po uradni dolžnosti) pa ima dolžnik možnost posredovati sodišču seznam svojega premoženja, lahko pa denarno kazen plača ali ostane v celoti pasiven. V primeru, ko dolžnik poda podatke o svojem premoženju, ki omogočajo opravo izvršbe, lahko sodišče sklene, da se ga ne kaznuje, ti podatki pa so nato podlaga za nadaljevanje izvršilnega postopka, v katerem je sodišče dolžniku naložilo predložitev seznama premoženja. Å½e zato zgolj izdaja sklepa o denarnem kaznovanju dolžnice ne pomeni, da je postopek s seznamom dolžnikovega premoženja smiselno končan.

¨ Utemeljena je pritožbena navedba upnika glede odločitve, ko je sodišče izvršilni postopek ustavilo iz razloga, ker upnik po pozivu sodišča v roku ni predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Pozivni sklep lahko sodišče upniku izda šele takrat, ko se postopek v zvezi s seznamom dolžnikovega premoženja pravnomočno konča.

VSL Sklep I Ip 1340/2020, 28. 10. 2020

¨ Seznam premoženja je v situaciji, ko predlagana in dovoljena izvršilna sredstva niso bila uspešna, izvršilno sredstvo v širšem pomenu, saj lahko na podlagi predloženega seznama upnik predlaga druga sredstva izvršbe in s tem doseže poplačilo svoje terjatve. Navedeno izhaja tako iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-344/06 z dne 20. 11. 20081 kot tudi iz predloga novele ZIZ-L. Glede na navedeno pritožba utemeljeno zatrjuje, da predmetni izvršilni postopek še ni končan.

VSC Sklep I Ip 191/2021, 2. 6. 2021

32. člen (Predmet izvršbe)

¨ Spletne strani, tudi če ta predstavlja stvarni vložek v osnovni kapital pravne osebe v skladu z določbami ZGD, ni mogoče šteti za premično stvar, zato po ZIZ ni mogoče ustanoviti prisilne zastavne pravice na spletni strani.

VSL Sklep IV Ip 1127/2021, 15. 7. 2021

33. člen (Denarna kazen)

VSL Sklep I Ip 1340/2020, 28. 10. 2020

34. člen (Več sredstev in predmetov izvršbe)

¨ Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 34. člena ZIZ, da lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. To pomeni omejitev ugovornih razlogov samo na novo izvršilno sredstvo.

VSC Sklep II Ip 251/2021, 19. 8. 2021

VSC Sklep I Ip 191/2021, 2. 6. 2021

35. člen (Pristojnost)

1. Splošno

2. Več dolžnikov

3. Več predmetov in sredstev izvršbe

4. Med sredstvi tudi nepremičnine

5. Novo sredstvo ali predmet izvršbe

6. Novo sredstvo ali predmet izvršbe na nepremičnino

7. Izvršba na poslovni delež

8. Izvršba na ladjo ali letalo

36. člen (Vrnitev v prejšnje stanje)

1. Splošno

¨ Dolžnik zatrjuje to, kar zatrjuje tudi pritožnik sedaj, to je, da je na strani upnikov oziroma njunega zakonitega zastopnika prišlo do zlorabe pravic, ker naj bi ista oseba vložila predloga za izvršbo in povzročila, da dolžnik nanju ni mogel pravočasno ugovarjati. Materialnopravno presojo zlorabe pravice bo skozi presojo posebej upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP) moralo (pravnomočno) dati izvršilno sodišče v postopkih, v katerih sta izdana sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Ker pa je postopek odločanja o tem še vedno odprt, višje sodišče v tej konkretni zadevi meni, da so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka ter hkrati niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka. Upnika sta predlog za stečaj temeljila na pravnomočnih sklepih o izvršbi na podlagi verodostojne listine. To dejstvo pa je zaradi še tekočega izvršilnega postopka in odločanja o vrnitvi v prejšnje stanje sporno. Pravo zlorabi pravice ne sme nuditi pravnega varstva.

VSL Sklep Cst 280/2021, 15. 7. 2021

VSL Sklep II Ip 868/2021, 15. 6. 2021

VSC Sklep I Ip 194/2021, 26. 5. 2021

2. Stranka postopka je pravna oseba

37. člen (Smrt stranke)

38. člen (Izvršilni stroški)

1. Upnik najprej plača stroške (prvi odstavek)

¨ Ni namreč spregledati, da v konkretnem primeru ni šlo za klasični rubež premičnin, torej premičnin, ki se bodo našle pri dolžnici, temveč točno določenih predmetov - umetniških slik, katerih izvršbo je dovolilo sodišče na predlog dolžnice po predloženih fotografijah dolžnice, pri čemer je bil označen avtor, uporabljena tehnika, letnica in dimenzije dela. Dileme, kateri nedoločeni predmeti se bodo našli pri rubežu, ni bilo.

VSM Sklep I Ip 697/2021, 25. 10. 2021

2. Predujem (drugi odstavek)

3. Varščina (tretji odstavek)

4. Upnik je dolžan povrniti stroške (šesti odstavek)

¨ Dolžnik je sam prostovoljno izpolnil tisto, za kar je bil upnik v sklepu o izvršbi pooblaščen, da stori. V zvezi z odvodnjavanjem je v izvršilnem naslovu in nato v sklepu o izvršbi namreč določen način ureditve odvodnjavanja (izpolnitveni način), t. j. le odstranitev cevi z upnikovega zemljišča.

¨ ZIZ sicer res izrecno ne določa, da je upnikov odgovor na ugovor dolžniku treba poslati v izjavo, navedeno mora sodišče storiti le, kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja dolžnikove pravice do izjave. Upnikovo vztrajanje pri izvršbi ni bilo neutemeljeno že na prvi pogled. V odgovoru na ugovor je namreč navajal dejstva, ki bi lahko bila pravno pomembna za odločitev, sodišče pa je dolžnika nato pozvalo, da se o vlogi upnika izjavi. Da dolžnikova izjava glede na upnikov odgovor na ugovor niti ni bila nujna, se je izkazalo šele naknadno, ob vsebinski obravnavi ugovora. Obveznost je prostovoljno izpolnil dolžnik ter upnik niti ne zatrjuje, da jo je izpolnil on sam na podlagi pooblastila v sklepu o izvršbi. Dolžniku je zato neutemeljeno povzročil stroške odgovora na njegov odgovor na ugovor.

VSL Sklep II Ip 1318/2021, 19. 10. 2021

¨ Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha iz ZPP in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Vendar pa so neutemeljene zahteve dolžnika, da bi sodišče o stroških moralo v konkretnem primeru odločiti le na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP. V okviru omenjenih posebnosti izvršilnega postopka je namreč kot odločilno treba upoštevati, da upnik v izvršilnem postopku že razpolaga z izvršilnim naslovom (za razliko od pravdnega postopka, v katerem si izvršilni naslov šele prizadeva pridobiti). Vsak umik izvršilnega predloga zato še ne pomeni avtomatično pravice dolžnika do povrnitve stroškov pred umikom vloženega ugovora, temveč je v vsakem konkretnem primeru treba presoditi upnikove razloge za umik predloga in subjektivno potrebnost dolžnikovega ugovora ter tudi v primeru umika primarno upoštevati krivdni princip iz šestega odstavka 38. člena ZIZ, po katerem mora upnik dolžniku povrniti le stroške, ki mu jih je povzročil neutemeljeno.

¨ Upnik je predlog za izvršbo vložil na podlagi takrat obstoječe in izvršljive odločbe, strinjal se je z odlogom izvršbe in z odlogom odločanja o dolžnikovem ugovoru do odločitve o pritožbi zoper to odločbo, takoj po njeni odpravi s sodbo upravnega sodišča pa je predlog za izvršbo umaknil. S takim postopanjem upnik dolžniku stroškov ugovora, ki niti ni bil utemeljen, ni povzročil neutemeljeno, zato jih dolžnik kljub poznejši odpravi izvršilnega naslova in posledični ustavitvi postopka krije sam.

¨ Neutemeljenosti povzročitve stroškov upniku prav tako ni mogoče očitati v zvezi z dolžnikovim predlogom za odlog izvršbe. Upnik se je z dolžnikovim predlogom za odlog izvršbe do pravnomočne odločitve o izvršilnem naslovu in z odložitvijo odločanja o ugovoru za isto obdobje strinjal, sodišče pa je zaradi upnikovega strinjanja izvršbo odložilo na podlagi 72. člena (odlog na predlog upnika) in ne na podlagi 71. člena ZIZ (odlog na predlog dolžnika), zato kljub odlogu niti ni mogoče govoriti o dolžnikovem uspehu s predlogom. S svojim ravnanjem je upnik odložil svoje sodno varstvo in omogočil, da se neposredna izvršilna dejanja na dolžnikovo nepremično premoženje v tem času niso opravljala, na ta način pa je tudi preprečil nastanek nadaljnjih izvršilnih stroškov. Upnikovo opisano postopanje predstavlja skrbno in ekonomično ravnanje, ki mu ni mogoče pripisati kakršnekoli krivde za nastanek dolžnikovih stroškov, posledično pa mu jih tudi ni mogoče naložiti v plačilo in jih mora dolžnik kriti sam.

VSL Sklep II Ip 837/2021, 7. 9. 2021

¨ S predlogom za izvršbo upnik od davčnega organa oziroma od države zahteva povrnitev stroškov pravnega zastopanja, ki so mu nastali v zvezi s postopkom, v katerem je država kot davčni upravičenec skušala zavarovati svojo terjatev iz naslova upnikove davčne obveznosti. Å irše gledano stroški zastopanja davčnega zavezanca predstavljajo (posebne) stroške davčnega postopka, ki se jih obravnava kot davek v širšem pomenu besede. Upnik tako po pojasnjenem uveljavlja zahtevek iz naslova vrnitve davka, tega pa ni mogoče doseči v izvršilnem postopku (ne v davčnem ne v sodnem), kot si zmotno razlaga upnik, temveč je ta institut posebej urejen v ZDavP-2 v 2. podpoglavju z naslovom â€žVračilo davkaâ€œ. Odločanje o vračilu davka je pridržano organom, ki odločajo na matičnem področju, torej davčnim organom, zadeva pa tako ne sodi v sodno pristojnost, temveč gre za upravno zadevo.

¨ Ker pri postopku vračila davka ne gre za izvršbo, ampak za posebni davčni upravni postopek, upnik sodne pristojnosti ne more utemeljevati na določbah 288. člena ZUP z navedbami, da je kot predmet izvršbe predlagal nepremičnino v lasti dolžnika.

¨ Pritožba sicer pravilno opozarja, da kontradiktornost postopka z izmenjavo vlog pred odločanjem o predlogu za izvršbo na način, kot je to izvedlo sodišče prve stopnje, v ZIZ ni predvidena, saj sodišče načeloma sklep o izvršbi izda na podlagi navedb iz predloga upnika in se kontradiktornost vzpostavi šele v kasnejših fazah postopka. Vendar pa relativna kršitev določb izvršilnega postopka, storjena z izmenjavo vlog pred odločitvijo o predlogu za izvršbo, na pravilnost ugotovitve, da zadeva sploh ne spada v sodno pristojnost, ni v ničemer vplivala.

VSL Sklep II Ip 730/2021, 8. 6. 2021

¨ Neutemeljeno povzročeni stroški so tisti stroški, glede katerih je stranki pripisati krivdo. To pomeni, da mora upnik tretjemu, čeprav je njegov ugovor uspešen, povrniti stroške le, če se ne more sklicevati na svojo nevednost glede pravice tretjega. Sodišče tako mora pri odločanju o tem, ali je tretji upravičen do povračila stroškov svojega ugovora, upoštevati vse znane okoliščine primera, kot na primer kakšne informacije je imel upnik o lastništvu zarubljenega predmeta, kdaj jih je pridobil in kako je v postopku ravnal, kako je postopal tretji, kaj je zatrjeval in dokazoval.

VSM Sklep I Ip 82/2020, 5. 5. 2020

¨ V kolikor bi v postopku izkazala, da sta upniku že pred vložitvijo ugovora zatrjevala in dokazala svojo pravico na premičninah, ki preprečuje izvršbo, in je torej upnik vedel za njuno lastninsko pravico na zarubljenih premičninah, bi bila upravičena do povrnitve stroškov ugovora.

VSM Sklep I Ip 94/2020, 5. 5. 2020

5. Dolžnik je dolžan povrniti stroške (peti odstavek)

¨ Ko organizacija za plačilni promet prejme sklep o izvršbi, mora blokirati sredstva v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi.

¨ Blokada sredstev pri organizaciji za plačilni promet še ne pomeni poplačila upnikove terjatve. Å ele po pravnomočnost sklepa o izvršbi se namreč ta znesek izplača upniku.

VSC Sklep I Ip 289/2021, 8. 9. 2021

VSL Sklep I Ip 736/2021, 16. 7. 2021

¨ Ni mogoče pritrditi pritožbi, da je upnik upravičen tudi do povrnitve stroškov za poizvedbo v AJPES o matični številki in naslovu dolžnika v višini 30,00 EUR in 2% materialnih stroškov na ta znesek. Upnikov pooblaščenec je to poizvedbo opravil z vpogledom na javno dostopno spletno stran, kar ni terjalo dodatnih stroškov in tudi ne veliko dodatnega časa. Tudi sicer so podatki o dolžniku obvezna sestavina predloga za izvršbo (41. člen ZIZ), zato je treba šteti, da je nagrada za navedeno opravilo že zajeta v nagradi za sestavo izvršilnega predloga.

VSL Sklep II Ip 729/2021, 16. 7. 2021

¨ Upnik se utemeljeno sklicuje na njegovo pojasnilo v vlogi z dne 2. 3. 2021, v katerem je pojasnil, da je bil strošek opomina potreben po petem odstavku 38. člena ZIZ, kajti do prejema opomina dolžnik ni vedel, da ga upnik terja za plačilo parkirnine. S tem je dal upnik dolžniku možnost, da prostovoljno poravna obveznost brez sodne intervencije, kar pomeni tudi brez dodatnih stroškov izterjave.

VSC Sklep II Ip 224/2021, 7. 7. 2021

VSM Sklep I Ip 424/2021, 6. 7. 2021

¨ Korist otroka je temeljni postulat in upoštevati jo je treba v vseh razmerjih in položajih, v katerih je otrok udeležen/prizadet. Zato je treba določbo petega odstavka 38. člena ZIZ vrednotiti tudi v tej luči in upoštevati okoliščine konkretnega primera.

VSL Sklep IV Cp 881/2021, 18. 6. 2021

¨ Ker na dan prevzema gotovinskih plačil dolžnika izvršitelj ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljno plačilo od dolžnika, navedeni stroški v zvezi s prevzemom teh gotovinskih plačil za predmetni postopek niso bili potrebni, ker izvršitelj do njih glede na določbo 53. v zvezi s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje (38. člen Pravilnika).

VSC Sklep I Ip 52/2021, 3. 3. 2021

¨ Udejanjanje ustavnega načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) zahteva tudi zagotavljanje pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je upnico seznanilo z dolžnikovo vlogo, s katero je ta predlagal vrnitev v prejšnje stanje in odlog izvršbe, in ji omogočilo, da se o dolžnikovih navedbah izjasni. Uresničevanje pravice do izjave pa še ne pomeni nujno tudi upravičenosti do povrnitve stroškov strankine vloge.

VSM Sklep I Ip 1091/2019, 18. 2. 2020

6. Tretji je dolžan povrniti stroške (sedmi odstavek)

7. Priglasitev stroškov

¨ Pri predlogu za ustavitev izvršilnega postopka oziroma umiku predloga za izvršbo gre v celoti za preklic zahteve za sodno varstvo. Poledica tega je, da upnik po umiku predloga za izvršbo ne more več uspešno priglasiti nadaljnjih izvršilnih stroškov.

VSL Sklep I Ip 1428/2021, 7. 10. 2021

¨ Odločanje izvršilnega sodišča o dolžnosti plačevanja zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti glavnice do plačila bi namreč predstavljalo odločanje o materialno pravni obveznosti dolžnika, kar v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ni v pristojnosti izvršilnega sodišča.

VSM Sklep I Ip 534/2021, 7. 9. 2021

8. Vpliv stečaja na izvršilne stroške

9. Stroški začasnega zastopnika

10. Stroški postopka zavarovanja

¨ Postopek zavarovanja z začasno odredbo ne predstavlja sestavnega dela pravde, ampak gre za samostojen postopek, ki je urejen v ustreznih določilih ZIZ. V konkretnem primeru je bil postopek zavarovanja že pravnomočno zaključen z odločitvijo sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe in stroških postopka zavarovanja. V tem pritožbenem postopku se tako odloča le o dopolnilnem sklepu k (že pravnomočni) odločitvi sodišča prve stopnje, da stroške postopka zavarovanja krije upnik, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi odlašalo z odločitvijo še o teh stroških postopka.

VSL Sklep I Cpg 255/2021, 7. 7. 2021

11. Izvršilni stroški v izvršbi po uradni dolžnosti

12. Stroški pooblaščenca po uradni dolžnosti, brezplačne pravne pomoči in oprostitev stroškov postopka

¨ Odločba 48. člena ZBPP res ureja obveznost upravičenca do BPP, da pod določenimi pogoji1 povrne Republiki Sloveniji stroške. Vendar določba ne vzpostavlja avtomatične obveznosti upravičenca BPP, da bi moral povrniti celotni znesek, izplačan iz naslova BPP, temveč gre zgolj za razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Republika Slovenija ima tako obveznost, da najprej skuša izterjati stroške sodnega postopka od dolžnika oziroma nasprotne stranke v postopku, za katerega je bila BPP odobrena, in šele v primeru neuspešne ali deloma neuspešne izterjave razliko terjati od upnice - upravičenke do BPP.

VSM Sklep I Ip 541/2021, 8. 9. 2021

13. Postopek s taksami

14. Izvršitelj je dolžan povrniti stroške strankam

38.a člen (Varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja)

38.b člen (Hramba in izplačilo varščine)

38.c člen (Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja)

39. člen (Varščina)

40. člen (Vsebina predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova)

1. Splošno

¨ Določbe ZIZ sodišču ne dajejo pooblastila, da bi OPP odrejalo kakršenkoli drug način poplačila upnika, saj bi to pomenilo ravnanje v nasprotju z zakonom.

VSM Sklep I Ip 662/2021, 15. 11. 2021

¨ Pravnomočno ustavljen izvršilni postopek zaradi neuspešne izvršbe ni ovira, ki bi upniku onemogočala ponovno predlaganje izvršbe z istim izvršilnim sredstvom, kot si napačno tolmači pritožba. Ustavitev postopka predstavlja prenehanje učinkov sklepa o izvršbi v delu dovoljene izvršbe. Ta pa je namenjen le za ustanovitev procesnega razmerja, namenjenega uporabi prisilnih sredstev za izvršitev upnikove terjatve v enkratnem trajanju, dokler terjatev ni poravnana ali dokler se ne pojavijo razlogi za ustavitev.

VSM Sklep I Ip 655/2021, 22. 10. 2021

¨ Sodišče razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki je bilo neutemeljeno izdano.

VSL Sklep I Cpg 250/2021, 17. 8. 2021

2. Predlog zoper dolžnikovega delodajalca

3. Predlog z novim sredstvom, predmetom ali stranko

4. Predlog za zavarovanje

40.c člen (Pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listine)

41. člen (Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine)

¨ Dolžnik je podal tudi trditve, da ni z gotovostjo prepričan, na katere izvedene storitve se nanaša terjatev. Take navedbe niso ne priznanje ne zanikanje obstoja temelja za nastanek terjatve, temveč predstavljajo izjavo oziroma ugovor nevednosti, s čimer je zadoščeno zahtevi po obrazloženosti ugovora. Glede na to, da upniku k predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine te listine ni treba priložiti, bi bilo namreč od dolžnika, ki zatrjuje, da mu listina in v njej vsebovana terjatev nista poznani in ne more preveriti, na kaj se sploh nanaša, nesorazmerno strogo zahtevati navajanje konkretnejših pravno pomembnih dejstev v zvezi s samo terjatvijo, saj bi to povzročilo prekomerno neuravnoteženost položaja strank.

¨ Ugovor nevednosti predstavlja zatrjevanje pravno pomembnega negativnega dejstva, za katerega dolžniku ni treba predlagati dokazov, saj se dokazno breme v takem primeru prevali na upnika.

VSL Sklep II Ip 1707/2021, 8. 12. 2021

VSL Sklep I Ip 736/2021, 16. 7. 2021

VSL Sklep II Ip 729/2021, 16. 7. 2021

¨ Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), zato so etažni lastniki kot materialnopravni upravičenci aktivno legitimirani od neplačnikov izterjati plačila v rezervni sklad. Ne glede na to, ali so upravnik in etažni lastniki sklenili poseben dogovor, pa ima upravnik aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ), če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. Upravnik lahko svoje upravičenje za izterjavo vplačil v rezervni sklad prenese na drugo osebo, ki mora od etažnega lastnika terjati plačilo v svojem imenu, vendar na poseben račun, na katerem se rezervna sredstva zbirajo. Ker je bila med upravnikom in tožnikom s pogodbo na tožnika prenesena pravica do izterjave prispevkov v rezervni sklad, tožnik pa je plačilo terjal v svojem imenu in na račun etažnih lastnikov, je tožnik upravičen vložiti predmetno tožbo.

¨ Določitev višjega zneska mesečnega vplačila v rezervni sklad pri odločanju o načrtu vzdrževanja se na podlagi tretjega odstavka 26. člena SZ-1 in prvega odstavka 41. člena SZ-1 šteje za posel rednega upravljanja, o poslih rednega upravljanja pa se odloča z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških deležih (četrti odstavek 37. člena SZ-1).

¨ Po petem odstavku 41. člena ZIZ verodostojne listine, na podlagi katere se zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Če dolžnik zoper sklep o izvršbi vloži ugovor, sodišče razveljavi sklep o izvršbi in nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Tožnik je tako šele po vloženem ugovoru toženke zoper sklep o izvršbi pravočasno predložil verodostojne listine v dopolnitvi tožbe.

VSL Sodba II Cp 476/2021, 26. 5. 2021

41.a člen (Predlog za izvršbo na podlagi priložene menice)

42. člen (Potrdilo o izvršljivosti)

¨ Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje predlogu toženke za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ugodilo, ne da bi mu dalo možnost, da se izjavi. S takšnim postopanjem je bilo poseženo v njegovo pravico do kontradiktornega postopka, ki ima pomen v vseh sodnih postopkih. Postopek, v katerem sodišče odloča o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti (drugi odstavek 42. člena ZIZ), je postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba o glavni stvari postala pravnomočna. Pravica do izjave stranki zagotavlja možnost, da predstavi svoja stališča v postopku in tako vpliva na odločitev, ki posega v njene pravice in interese. Nujen predpogoj za uresničitev te pravice je predhodna seznanitev stranke s procesnimi dejanji nasprotne stranke, glede katerih ima pravico do izjave.

VDSS Sklep Pdp 548/2021, 21. 10. 2021

¨ Sklep o izvršbi spada med odločbe, ki se naslovniku vročajo osebno. Osebna vročitev se opravi tako, da če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžnik sprejeti.

¨ Skupno gospodinjstvo namreč ni le ekonomska, temveč tudi življenjska skupnost, torej morajo člani skupnega gospodinjstva živeti skupaj in skupaj zadovoljevati življenjske potrebe. Dejstva, da imata enoten način ogrevanja, skupen nabiralnik in smetnjake, da so določene položnice naslovljene nanj, druge pa nanjo, ker imata tako ureditev še od tedaj, ko sta bila poročena, ter da B. B. dolžniku občasno kaj skuha oziroma da dolžnik pride, če mu kaj zmanjka, ne zadoščajo za zaključek, da živita v skupnem gospodinjstvu. Enako velja za okoliščino, da etaže v notranjem delu hiše niso popolnoma ločene med seboj in lahko stanovalci v posamezno nadstropje prihajajo in odhajajo po stopnišču. Vse navedeno kaže le na to, da dolžnik in B. B., kljub temu, da sta nekdanja zakonca, nista povsem sprta in da sta uspela najti način, kako ločeno bivati v isti stanovanjski hiši. Da med dolžnikom in B. B. ni takšne tesne bivanjske povezanosti, da bi šlo za člana istega gospodinjstva, nenazadnje izhaja tudi iz izpovedi B. B., ki je v zvezi z vročitvijo sklepa o izvršbi zaslišana na naroku izpovedala, da je bila tistega dne v odhajanju, ko jo je poštar vprašal, če bo podpisala za B. Navedeno namreč kaže na to, da je tudi vročevalec ob vročanju sklepa o izvršbi vedel oziroma bil seznanjen z dejstvom, da vročanje sodnih pisanj za dolžnika po B. B. ni bil ustaljen način vročanja.

VSL Sklep II Ip 1129/2021, 1. 10. 2021

¨ Sodišče razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki je bilo neutemeljeno izdano.

VSL Sklep I Cpg 250/2021, 17. 8. 2021

¨ Z izpodbijanim sklepom je sodišče očitno napako popravilo in potrdilo o pravnomočnosti dopolnilo še z navedbo sklepa višjega sodišča, s katerim je sprejeta odločitev dokončno postala pravnomočna.

VSL Sklep I Cp 908/2021, 14. 7. 2021

VSL Sklep I Cp 907/2021, 9. 6. 2021

¨ Sodišče je po uradni dolžnosti s sklepom razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sodbe na podlagi tretjega odstavka 42. člena ZIZ. Ker ne ZUS-1 ne ZPP ne vsebujeta določb, ki bi urejale razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodnih odločb, pravnomočnost pa je pogoj izvršljivosti odločbe, kadar pritožba zadrži izvršitev, je treba določbo tretjega odstavka 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, uporabiti tudi glede razveljavitve potrdila o pravnomočnosti.

UPRS Sklep I U 1512/2020-12, 8. 1. 2021

42.a člen (Potrdilo o izvršljivosti na podlagi Uredbe 2201/2003/ES, Uredbe 805/2004/ES, Uredbe 1896/2006/ES, Uredbe 861/2007/ES, Uredbe 4/2009/ES, Uredbe 1215/2012/EU, Uredbe 606/2013/EU, Uredbe 2016/1103/EU in Uredbe 2016/1104/EU ter na podlagi Uredbe 207/2009/ES, Uredbe 6/2002/ES, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in Pogodbe o delovanju Evropske unije)

42.b člen (Priznanje in izvršitev tuje odločbe, tuje poravnave ali tuje javne listine)

a42.b člen (Priznanje in izvršitev po Uredbi 1215/2012/EU in Uredbi 606/2013/EU)

42.c člen (Popravek in razveljavitev potrdila o izvršljivosti)

43. člen (Umik in omejitev predloga)

1. Splošno

VSL Sklep I Ip 1428/2021, 7. 10. 2021

¨ Dolžnik nima pravnega interesa izpodbijati sklep o končanju oziroma ustavitvi izvršilnega postopka, saj mu je odločitev v korist.

VSC Sklep II Ip 298/2021, 29. 9. 2021

¨ Sodišče je v celoti vezano na podano utesnitev in je dolžno izvršilni postopek ustaviti (zgolj) v obsegu, kot je utesnitev predlagana. Ker je pritožbeno izpodbijana odločitev le odločitev o delni ustavitvi izvršbe v posledici delnega umika izvršilnega predloga, so pritožbene trditve, v kolikor jih je razumeti kot poplačilo upnikove terjatve v celoti, za pritožbeni preizkus izpodbijane odločitve pravno nepomembne.

VSC Sklep I Ip 322/2021, 22. 9. 2021

¨ Upnik utemeljeno opozarja, da umika predloga za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi ni podal.

VSC Sklep I Ip 260/2021, 28. 7. 2021

¨ Umik predloga za izvršbo je dispozitivno dejanje upnika, na podlagi katerega sodišče ustavi izvršilni postopek brez dolžnikove privolitve.

VSC Sklep I Ip 99/2021, 31. 3. 2021

¨ Ponovno odločanje o ustavitvi že predhodno pravnomočno ustavljene izvršbe ni dopustno.

VSC Sklep I Ip 100/2021, 31. 3. 2021

2. Umik s privolitvijo dolžnika

44. člen (Sklep o izvršbi)

¨ Kaj so gospodarski spori, določajo pravila procesnega prava, kaj so gospodarske pogodbe, pa pravila materialnega prava. Odločitev iz pravnomočnega sklepa VI P 130/2017 z dne 8. 1. 2018 (v katerem se je Okrajno sodišče v Ljubljani izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in odredilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču), ki je v izpodbijano sodbo povzeta v smislu, da gre za gospodarski spor (3. točka obrazložitve), je tako temeljila na uporabi določb ZPP, presoja sodišča prve stopnje v zvezi z ugovorom tožene stranke, da gre za terjatev iz gospodarske pogodbe in da zato v tem primeru velja triletni zastaralni rok, pa na uporabi določb Zakona o gospodarskih družbah in Obligacijskega zakonika (pri čemer je prvostopenjsko sodišče presodilo, da vtoževana terjatev ne izvira iz gospodarske pogodbe).

¨ Pritožnica sicer pravilno trdi, da z razveljavitvijo sklepa o izvršbi o zadevi še ni bilo odločeno in postopek ni bil končan, ni pa ji mogoče pritrditi v stališču, da razveljavitev sklepa pomeni, da je podan zakonski dejanski stan iz drugega odstavka 366. člena OZ. Postopek v tem sporu bo končan z izdajo te sodbe. Z njo je odločitev prvostopenjskega sodišča potrjena. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 108023/2016 z dne 24. 10. 2016 bo na ta način ostal v veljavi kot to izhaja iz prvega odstavka 1. točke te obrazložitve. Zastaranje bo tako začelo teči znova s končanjem tega spora, kar je z izdajo sodbe pritožbenega sodišča. Med postopkom namreč - v nasprotju z navedbami pritožnice - zastaranje ne teče.

VSL Sodba in sklep II Cpg 118/2020, 27. 2. 2020

44.a člen (Določitev izvršitelja)

44.b člen (Določitev pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev)

Ni relevantne sodne prakse.

45. člen (Vročitev sklepa o izvršbi)

46. člen (Izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa)

47. člen (Meje izvršbe)

48. člen (Čas izvršbe)

Ni relevantne sodne prakse.

49. člen (Ravnanje izvršitelja)

¨ Do dejanskega odvzema zarubljenih stvari dne 30. 10. 2015 so bile slednje zgolj v hrambi pri dolžniku oziroma tožnici (67. člen Pravilnika), zato za odločitev v zadevi ni bistveno, da je zakoniti zastopnik dolžnika in tožnice izvršitelju dne 30. 10. 2015 pokazal (tedaj še nepravnomočno) sodbo na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. I Pg 711/2015 z dne 12. 10. 2015 in morebiti tudi Pogodbo o izročitvi stvarnega vložka z dne 11. 2. 2013 (kar je sicer med pravdnima strankama sporno), saj navedena sodba v času oprave rubeža še ni bila izdana oziroma navedena Pogodba o izročitvi stvarnega vložka izvršitelju ob opravi rubeža ni bila predložena.

VSM Sodba I Cp 522/2021, 14. 9. 2021

50. člen (Izvršba v prostoru pravne osebe)

51. člen (Pomoč policije)

52. člen (Nepravilnosti pri opravljanju izvršbe)

VSM Sklep I Ip 655/2021, 22. 10. 2021

¨ Ni tretji tisti, ki ima pravni interes uveljavljati (ne)pravilnost načina oprave rubeža premičnin, t.j. poslovne opreme, glede katere se v register vpiše neposestna zastavna pravica.

¨ Rubežni in cenilni zapisnik sodnega izvršitelja ni odločba, zoper katero bi bilo dopustno pravno sredstvo.

VSL Sklep I Ip 1097/2021, 11. 10. 2021

53. člen (Ugovor kot edino dolžnikovo pravno sredstvo)

1. Splošno

¨ Ugovor nevednosti predstavlja zatrjevanje pravno pomembnega negativnega dejstva, za katerega dolžniku ni treba predlagati dokazov, saj se dokazno breme v takem primeru prevali na upnika.

VSL Sklep II Ip 1707/2021, 8. 12. 2021

¨ V primeru, da je ugovor dolžnika obrazložen, pa je dolžno izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ odločiti, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Vse pritožbene trditve, s katerimi upnik zatrjuje in dokazuje svojo terjatev, pa za predmetni pritožbeni preizkus niso pravno relevantne, saj na zaključek o obrazloženosti dolžnikovega ugovora ne morejo vplivati. Obravnavalo jih bo pravdno sodišče v nadaljnjem kontradiktornem pravdnem postopku.

VSC Sklep I Ip 312/2021, 22. 9. 2021

¨ Če je pritožnik izpolnil obveznost iz izvršilnega naslova pred ali po izdaji sklepa o izvršbi, mora to uspešno ugovarjati z ugovorom zoper sklep o izvršbi ali z ugovorom zoper izvršbo po izteku roka. Sicer pa je s tem ugovorom pritožnik že pravnomočno propadel. To vodi v prepoved posega v že odločeni zadevi (ne bis in idem) v fazi odločanja o končnih stroških.

¨ Sodišče je z izvršilnim naslovom pritožniku naložilo odpravo stvarnih napak na večstanovanjskih stavbah. Za ta postopek je pomemben obseg pravnomočnega sklepa o izvršbi. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi upnika pooblastilo, da napake odpravi sam na pritožnikove stroške. Prvi in tretji odstavek 225. člena ZIZ je treba razlagati tako, da je upnik upravičen zahtevati plačilo tistega denarnega zneska v višini ocenjenih stroškov, ki so potrebni za odpravo napak glede na vsebino pogodbe, ki je bila kršena. Cilj te izvršbe je (prisilno) doseči izpolnitev dogovorjene obligacije iz gradbene pogodbe, ki je obligacija rezultata, torej konkretno pravilna izpolnitev gradbene pogodbe, ki jo je pritožnik izpolnil z napakami. Postopek odmere teh stroškov ureja ZIZ, materialnopravno podlago zanje pa predstavlja predvsem OZ.

¨ Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na oblikovanje cene po metodi ključ v roke, niso utemeljeni. Pogodbena klavzula ključ v roke tej zadevi pomeni le način oblikovanja cene, ki sta ga stranki pogodbe (upnik in izvajalec) določili v pogodbi. To je pravno pomembno vprašanje le v odnosu upnika (naročnika) in izvajalca. V tem postopku pa samo, če bi neobičajno vplivalo na ceno oziroma stroške dolžnika.

¨ Stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi zmanjšala škodo, ki jo je ta kršitev povzročila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine. Ob smiselni uporabi te določbe tudi v tem postopku, je višje sodišče tudi zato v tem delu upnikov stroškovnik potrdilo. Če bi bil namreč upnik upravičen celo do višjega zneska, pritožnik ne more uspešno ugovarjati, da ne gre za stroške, ki so bili potrebni za odpravo napak.

VSL Sklep II Ip 1326/2021, 21. 9. 2021

¨ Ugovorne navedbe, v katerih dolžnik ne zanika svoje terjatve, ampak zgolj navaja, da ni prava oseba, vendar za svoje trditve ne predloži dokazov, niso navedbe, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu določbe drugega odstavka 53. člena ZIZ in tudi ne predstavljajo nobenega izmed ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zato pritožnik neutemeljeno vztraja pri ugovornih trditvah, da ni prava oseba oziroma pravi dolžnik.

VSC Sklep I Ip 244/2021, 14. 7. 2021

¨ Uravnoteženost položaja strank je v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine nujno potrebno raztezati tudi na fazo presoje obrazloženosti dolžnikovega ugovora, ker upniku k predlogu za izvršbo verodostojnih listin ni potrebno predložiti. Trditveno in dokazno breme je v izhodišču na upniku, ki ga lahko prevali na dolžnika (še)le, ko in če navede dejstva, ki njegov zahtevek substancirajo. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel, in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje oziroma do njene višine konkretno opredelil.

VSC Sklep I Ip 201/2021, 2. 6. 2021

¨ Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da dolžnica v ugovoru ni navajala pravno relevantnih dejstev, prav tako ni ponudila nobenih dokazov. Dolžnica pritožbeno teh ugotovitev ne izpodbija, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ugovor ni obrazložen in ga je pravilno zavrnilo.

VSC Sklep I Ip 195/2021, 26. 5. 2021

¨ Ugovorno zatrjevano dejstvo, da je upnik v stečajnem postopku, se na predmetno denarno terjatev ne nanaša. Pri tem upnik lastne terjatve v svoj stečajni postopek ni dolžan priglasiti, kot si to napačno razlaga pritožnik, prav tako neodzivnost stečajne upraviteljice na dolžnikove vloge na samo terjatev ne vpliva.

VSC Sklep I Ip 45/2021, 10. 3. 2021

VSC Sklep I Ip 47/2021, 10. 3. 2021

¨ Ugovor ni obrazložen iz razloga, ker dolžnik za ugovorne trditve, ki se nanašajo na poplačilo izterjevane terjatve, ni predložil nobenega dokaza.

VSC Sklep I Ip 39/2021, 3. 3. 2021

2. Vročanje ugovora v odgovor

VSL Sklep I Ip 341/2021, 20. 4. 2021

54. člen (Pristojnost)

55. člen (Razlogi za ugovor)

1. Splošno

¨ V ugovoru po izteku roka je dolžnik pri podajanju ugovornih razlogov glede na ustaljeno sodno prakso omejen, saj lahko uveljavlja samo prave opozicijske ugovorne razloge iz 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, to je ugovorne razloge, ki dolžnikovo obveznost â€žleâ€œ ukinjajo, ne pa tudi razlogov, ki obveznost negirajo.

¨ Dolžnik prereka temelj terjatve in s tem negira obstoj obveznosti, ki je bila s sklepom o izvršbi že pravnomočno ugotovljena po temelju in višini in dolžniku naložena v plačilo, tako negiranje pa v okviru ugovora po izteku roka ni več dopustno.

¨ Neutemeljene so pritožbene zahteve, da bi moralo sodišče ugovoru po izteku roka ugoditi že zato, ker upnik v odgovoru ni obrazloženo nasprotoval dolžnikovim navedbam, da pravna podlaga za izstavitev razdelilnikov ne obstoji. Posledica neprerekanja uveljavljanih dejstev namreč ni domneva, da je ugovor utemeljen, ampak se dolžnikove navedbe v ugovoru štejejo za resnične, tudi v takem primeru pa mora sodišče presoditi, ali tako priznana dejstva utemeljujejo zahtevano pravno posledico.

¨ Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje z zavrženjem ugovora po izteku roka ni sledilo napotkom višjega sodišča, da mora o ugovoru odločiti vsebinsko, torej da mora presoditi njegovo (ne)utemeljenost. Višje sodišče je namreč zadevo vrnilo sodišču v nov postopek odločanja o ugovoru po izteku roka, ob tem pa iz napotkov sodišču prve stopnje izhaja, da mora o ugovoru po roku vsebinsko odločiti le, če je tak ugovor pravočasen, popoln in dovoljen.

VSL Sklep II Ip 1638/2021, 8. 12. 2021

¨ Drži, da so neto zneski, ki bi jih upnik prejel v trenutku zapadlosti (če ne bi prišlo do nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi), zaradi drugačne davčne obravnave in posledične nižje davčne obremenitve višji od zneskov, ki jih je prejel ob dejanskem izplačilu (davki se namreč obračunavajo in plačujejo na dan obračuna oziroma izplačila). Vendar pa je treba upoštevati, da so v izvršilnem naslovu zakonske zamudne obresti določene od neto zneskov, kot so upniku priznani in izračunani ob dejanskem izplačilu, torej od zneskov, obremenjenih s 25% davčno stopnjo (jasno je namreč navedeno, da mora dolžnik obračunati bruto zneske, plačati davke in prispevke in nato dolžniku plačati neto zneske z obrestmi). Ker je po načelu stroge formalne legalitete izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano, ga mora le še prisilno izvršiti tako, kot se glasi. Å iritev pravice do zakonskih obresti od višjega zneska, za kar se zavzema upnik, bi pomenila kršitev opisanega načela, upniku pa bi zakonske zamudne obresti od zneskov, kot bi jih moral prejeti, če mu pogodba o zaposlitvi ne bi bila nezakonito odpovedana, pripadale le, če bi to izrecno izhajalo iz izvršilnega naslova.

¨ V IX. točki izreka sodbe je bilo upniku prisojeno denarno povračilo na podlagi 118. člena ZDR-1. Gre za posebno vrsto odškodnine, ki se glede na 5. točko prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja in ki v 27. členu istega zakona ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača. To pomeni, da je treba tudi od tega povračila obračunati in plačati akontacijo dohodnine, kar je sodišče pravilno upoštevalo.

VSL Sklep II Ip 1169/2021, 13. 10. 2021

VSL Sklep II Ip 837/2021, 7. 9. 2021

VSC Sklep I Ip 244/2021, 14. 7. 2021

¨ Izvršilni postopek je glede na določbe ZIZ sestavljen iz dveh faz, in sicer faze dovolitve ter faze oprave izvršbe. Pri tem v fazi dovolitve izvršbe dolžnikovo premoženjsko stanje ne preprečuje dovolitve izvršbe, je pa socialni položaj dolžnika varovan v postopku oprave izvršbe, in sicer z določbami o omejitvi izvršbe pri posameznem izvršilnem sredstvu (pri izvršbi na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet konkretno z določbo 101. in 102. člena ZIZ).

VSC Sklep I Ip 120/2021, 31. 3. 2021

¨ Ugovor ni obrazložen iz razloga, ker dolžnik za ugovorne trditve, ki se nanašajo na poplačilo izterjevane terjatve, ni predložil nobenega dokaza.

VSC Sklep I Ip 39/2021, 3. 3. 2021

2. Ugovor glede izvršilnega naslova â€“ listina ni izvršilni naslov, odločba je razveljavljena, odpravljena ali spremenjena â€“ in obsega terjatve

VSL Sklep I Ip 341/2021, 20. 4. 2021

VSC Sklep I Ip 47/2021, 10. 3. 2021

¨ Dolžnikov dolžnik je v ugovoru izkazal pravno relevantno dejstvo boljšega vrstnega reda predhodnih sklepov o izvršbi, ki je preprečevalo odtegnitev dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja in njihovo izplačilo upnici. Delodajalec je v razmerju do upnika odgovoren le, če krši svojo obveznost pravilnega izvrševanja sklepa o izvršbi. Upoštevaje obstoj nepoplačanih upnikov z boljšim vrstnim redom, zaradi česar je bila v predmetnem postopku neuspešna tudi izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet, je dolžnikov dolžnik postopal pravilno, ko predmetnega sklepa o izvršbi ni izvršil. Za odločitev v dani zadevi ni relevantno, ali je delodajalec pravilno in zakonito izvršil prej prejete sklepe o izvršbi (v drugih izvršilnih zadevah). Stališče, po katerem bi dolžnikov dolžnik v predmetnem postopku odgovarjal zaradi neizkazane izvršitve sklepov o izvršbi z boljšim redom, ob dejstvu, da upnica ob pravilnem izvrševanju sklepov o izvršbi zaradi slabšega vrstnega reda ne bi bila poplačana, bi pomenilo obid določbe 134. člena ZIZ, po kateri dolžnikov delodajalec odgovarja le za plačilo tistih zneskov, ki jih v skladu s sklepom o izvršbi ni odtegnil od dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja in jih izplačal upniku, pa bi jih ob upoštevanju zakonskih določil moral.

VSM Sklep I Ip 1136/2019, 28. 2. 2020

3. Ugovor pobota

4. Ugovorni razlog stečaja oziroma prisilne poravnave

5. Ugovor zastaranja

VSL Sodba in sklep II Cpg 118/2020, 27. 2. 2020

6. Ugovor pri izvršbi na podedovano premoženje

7. Ugovor pri izvršbi terjatve v tuji valuti

8. Ugovor, da terjatev še ni zapadla â€“ predčasna zapadlost, upnik je izpolnitev odložil za čas, ki še ni potekel

VSL Sklep II Ip 207/2021, 3. 3. 2021

9. Ugovor pri izvršitvi delovne odločbe

10. Ugovor izpolnitve obveznosti oziroma prenehanja obveznosti

¨ Ker je že samo dejstvo, da je dolžnica vložila ugovor, v katerem je to plačilo uveljavljala, treba šteti kot strinjanje dolžnika s plačilom izterjevanega dolga s strani tretje osebe, predmetna obveznost pa ni takšna, da bi jo lahko opravila zgolj dolžnica osebno, je glede na določbo tretjega odstavka 271. člena OZ upnik takšno izpolnitev dolžan sprejeti kot izpolnitev dolžnice, saj je bila opravljena po izpolnitvenem upravičencu.

VSC Sklep I Ip 249/2021, 20. 7. 2021

VSL Sklep II Ip 1169/2021, 13. 10. 2021

VSL Sklep II Ip 1326/2021, 21. 9. 2021

¨ Odpust obveznosti učinkuje samo za nezavarovane terjatve, za zavarovane terjatve, pa odpust obveznosti ne učinkuje.

VSC Sklep I Ip 141/2021, 21. 4. 2021

¨ Ugovor ni obrazložen iz razloga, ker dolžnik za ugovorne trditve, ki se nanašajo na poplačilo izterjevane terjatve, ni predložil nobenega dokaza.

VSC Sklep I Ip 39/2021, 3. 3. 2021

11. Ugovor v postopku zavarovanja

¨ Pritožbenemu stališču, da pravdno sodišče z izdajo začasne odredbe ne more vplivati na tek obravnavanega izvršilnega postopka, ki teče na podlagi izvršilnega naslova ni mogoče pritrditi. Iz ustavnosodne prakse namreč izhaja, da sodišča v razmerju do stranke vedno nastopajo kot enotna oblast.

VSK Sklep I Ip 151/2021, 17. 6. 2021

12. Ugovor glede predmeta izvršbe (7. točka)

VSM Sklep I Ip 655/2021, 22. 10. 2021

¨ Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

VSC Sklep I Ip 173/2021, 12. 5. 2021

¨ Za razliko od drugih sredstev izvršbe, ko sodišče z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence ugotovi, ali obstajajo viri za predlagana sredstva, in v primeru, da ti ne obstajajo, ne dovoli izvršbe, lahko sodišče pri premičninski izvršbi, ko ta glasi na nedoločene predmete oziroma na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenem naslovu dolžnika, šele na podlagi oprave procesnega dejanja izvršitelja in njegove neposredne zaznave, da dolžnik nima predmetov, ki so lahko predmet izvršbe, ugotovi neobstoj vira za izvršbo na to sredstvo in razlog za nenadaljevanje ter ustavitev premičninske izvršbe.

VSM Sklep I Ip 253/2020, 5. 5. 2020

13. Ugovorni razlog pri izterjavi preživninske terjateve

14. Ugovor družbenika, delničarja

15. Ugovor, da terjatev ni prešla na upnika oziroma obveznost ni prešla na dolžnika (12. točka)

¨ Dolžnik je postal lastnik obremenjene nepremičnine ter s tem pridobil položaj hipotekarnega dolžnika. Hipotekarni upnik ima kljub spremembi lastnika obremenjene nepremičnine pravico zahtevati poplačilo svoje terjatve iz vrednosti s hipoteko obremenjene nepremičnine. Ustavno sodišče RS se je izreklo, da lahko hipotekarni dolžnik zavaruje svoj takšen položaj v razmerju do hipotekarnega upnika v izvršilnem postopku le kot dolžnik z uveljavljanjem materialnopravnih ugovorov. Tega s položajem tretjega v izvršilnem postopku in z ugovorom tretjega ne more doseči. Če je priposestvovanje nastopilo pred pridobitvijo prisilne hipoteke, je to lahko razlog, da obveznost ni prešla na dolžnika, to pa je tudi ugovorni razlog novega dolžnika zoper pravno nasledstvo. Iz tega razloga hipotekarnega dolžnika ni mogoče šteti kot tretjega.

¨ Ugovor tretjega lahko vloži le tisti, ki ni stranka postopka (torej to ni pravno sredstvo dolžnika). Dolžnik lahko začne pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe v primeru, če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so med strankama sporna in se nanašajo na samo terjatev. Sodna praksa dopušča začetek pravde na nedopustnost izvršbe tudi v primeru, ko je dolžnik v ugovoru uveljavljal impugnacijski razlog (npr. da terjatev ni prešla na izvršilnega dolžnika), to je tistih, ki kljub obstoju terjatve preprečujejo izvršbo, če ti vsaj posredno zadevajo samo terjatev.

VSL Sklep II Ip 1021/2021, 7. 9. 2021

¨ Pritrditi je pritožbi, da je nova dolžnica v zvezi s trditvami o pogrebnih stroških predlagala tudi dokaze, upnik pa v odgovoru na ugovor teh trditev ni prerekal, prerekal pa je zatrjevano in v izpodbijanem sklepu ugotovljeno vrednost podedovanih nepremičnin. Ob navedenem pritožba utemeljeno opozarja, da je zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica z ničemer ni izkazala višine pogrebnih stroškov, zmoten, zaradi nepopolne dokazne ocene pa neprepričljiv nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica ni dokazala, da bi poplačala dolgove zapustnika do višine vrednosti podedovanega premoženja.

VSC Sklep I Ip 79/2021, 31. 3. 2021

56. člen (Ugovor po izteku roka)

VSL Sklep II Ip 1638/2021, 8. 12. 2021

VSL Sklep II Ip 1326/2021, 21. 9. 2021

¨ Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da bi morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

¨ Ustavno sodišče zavrže nedovoljeno ustavno pritožbo.

U-I-92/18, Up-255/18, 16. 4. 2018

56.a člen (Ugovor zoper pravno nasledstvo)

VSL Sklep II Ip 1021/2021, 7. 9. 2021

VSC Sklep I Ip 79/2021, 31. 3. 2021

57. člen (Odgovor na ugovor)

VSL Sklep I Ip 341/2021, 20. 4. 2021

58. člen (Sklep o ugovoru)

VSL Sklep II Ip 1638/2021, 8. 12. 2021

¨ Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je glede glavnice in stroškov sklep o izvršbi identičen s prvim odstavkom izreka sodbe (VII. točka izreka sodbe). S slednjim je bilo dolžniku naloženo plačilo glavnice z obrestmi po zakoniti obrestni meri od 21. 3. 2017 dalje do celotnega plačila. Pravilno je povzelo stališče upnika, da so se po sodbi računale zamudne obresti na podlagi četrtega stavka 1284. člena CC, ki določa za primer, ko stranke niso ugotovile (določile) obrestne mere, je od trenutka, ko je sprožen sodni postopek (vložen sodni zahtevek), obrestna mera enaka kot mera na podlagi specialne zakonodaje, ki se nanaša na zamude pri plačilu v komercialnih transakcijah.

VSC Sklep II Ip 165/2021, 9. 6. 2021

¨ Tretji odstavek 58. člena ZIZ določa, da mora upnik v odgovoru na ugovor upnik navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Ta določba je specialna glede na drugi odstavek 214. člena ZPP, na katerega se v pritožbi sklicuje upnik.

VSC Sklep II Ip 166/2021, 2. 6. 2021

¨ Določbe ZIZ ne nalagajo sodišču dolžnosti izvedbe naroka v ugovornem postopku in s tem zaslišanja strank, oziroma izvedbe dokaza na naroku, temveč je pravica presoje sodišča prve stopnje ali bo izvedlo dokaze na naroku ali ne.

¨ Pritožbeno sodišče se strinja tudi s presojo sodišča prve stopnje, da niso v korist otroka niti telefonski stiki s tožencem glede na ugotovljene okoliščine, da je otrok star štiri leta, da nima svojega telefonskega aparata in z njim tudi ne zna rokovati, ter bi zaradi tega bilo nujno sodelovanje tožnice, da je tožencu očitana storitev kaznivega dejanja poskusa umora tudi mladoletne Å½. in tožnice, njene matere in zato je podan dvom v zmožnost tožnice ustrezno pripraviti mladoletno Å½. na telefonski stik s tožencem ter še, da tudi iz mnenja CSD z dne 19. 10. 2020 izhaja, da mladoletna Å½. ni izkazala interesa za izvajanje stikov z očetom preko telefona.

VSC Sklep I Cp 175/2021, 13. 5. 2021

¨ Pravilnik ni bil sprejet z učinkom za nazaj temveč z učinkom za naprej.

¨ Določba drugega odstavka 4. člena Pravilnika, ki določa, da mora eden od lastnikov, ki ga pooblastijo ostali lastniki, upravniku poleg same odpovedi s priporočeno pošto vročiti tudi sklep o odstopu od pogodbe o upravljanju iz prvega odstavka 4. člena Pravilnika ter da odpovedni rok začne teči z dnem vročitve sklepa, ni v nasprotju z določbo 60. člena SZ-1, saj le natančneje določa, kaj morajo etažni lastniki vročiti upravniku poleg same odpovedi pogodbe o upravljanju, da je ta pravno veljavna in da torej odpovedni rok začne teči.

VSL Sklep I Cpg 574/2020, 7. 10. 2020

¨ Pravica do povrnitve stroškov je odvisna od odločitve o glavni stvari. Odgovor na ugovor ni potreben v obsegu, v katerem upnik soglaša z ugovorom oziroma "se zavzema, da se ugovoru ugodi". Po prvem odstavku 58. člena ZIZ se namreč v tem primeru šteje, da so dolžnikove navedbe (v konkretnem primeru navedbe dolžnikovega dolžnika) resnične.

VSM Sklep I Ip 1146/2019, 12. 3. 2020

59. člen (Pravda ali drug postopek za nedopustnost izvršbe)

¨ Tožba iz 59. člena ZIZ je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom, tudi z zahtevkom na nedopustnost izvršbe se ne more izpodbijati izvršilnega naslova oziroma obstoja in višine iz njega izhajajoče obveznosti.

VSC Sodba Cp 415/2021, 3. 11. 2021

VSL Sklep II Ip 1021/2021, 7. 9. 2021

60. člen (Obravnavanje nedopustnosti)

VSC Sodba Cp 415/2021, 3. 11. 2021

61. člen (Ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine)

1. Splošno

¨ Ugovor nevednosti predstavlja zatrjevanje pravno pomembnega negativnega dejstva, za katerega dolžniku ni treba predlagati dokazov, saj se dokazno breme v takem primeru prevali na upnika.

VSL Sklep II Ip 1707/2021, 8. 12. 2021

¨ Dolžnik je zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika.

VSC Sklep II Ip 315/2021, 13. 10. 2021

VSC Sklep I Ip 312/2021, 22. 9. 2021

¨ Pritožbene navedbe so namenjene dokazovanju terjatve.

VSC Sklep II Ip 225/2021, 12. 7. 2021

VSL Sklep Cst 280/2021, 15. 7. 2021

VSL Sodba II Cp 476/2021, 26. 5. 2021

¨ Ob upoštevanju konkretnih značilnosti pogodbenega razmerja je treba pogodbeno razmerje umestiti med bančne posle, pri katerih so bili vrednostni papirji dani zgolj v fiduciarno lastnino kot zavarovanje za vračilo kredita.

VSL Sodba I Cpg 300/2019, 26. 5. 2021

¨ Za pravilnost vročitve je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo o prispelem pisanju. Fikcija vročitve v primeru, ko naslovnik pisanja v 15-dnevnem roku ne dvigne, nastopi že s samim potekom časa in seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Z vložitvijo sodnega pisanja v hišni predalčnik se zagotavlja zgolj večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub nadomestni vročitvi res seznanil s pisanjem.

VSL Sklep II Cpg 713/2020, 21. 12. 2020

¨ Sklicevanje na postopek mediacije in ustavitev teka procesnih ter materialnih rokov zaradi posebnih ukrepov za odločitev ne more biti relevantno. V nenujnih zadevah, ki so jih sodišča prejela v obravnavanje pred 16.3.2020, je bil na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, tek procesnih rokov prekinjen s 16.3.2020. Tožena stranka, ki na dopolnitev tožbe ni odgovorila, se ne more uspešno sklicevati na prekinjen tek procesnih rokov, saj je prekinitev začela teči šele 16.3.2020, poziv za odgovor na dopolnitev tožbe z rokom 15 dni za odgovor pa je prejela že 10.2.2020. To pomeni, da svoje neaktivnosti ne more opravičiti z nastopom kriznih razmer, kot to poskuša v pritožbi.

¨ Prekinitev teka procesnih tokov z dnem 16.3.2020 je veljala za stranke, ne pa tudi za sodišče.

VSL Sodba I Cpg 567/2020, 3. 11. 2020

VSL Sodba in sklep II Cpg 118/2020, 27. 2. 2020

2. Obrazloženost ugovora zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine

¨ Dolžnik je obrazloženo nasprotoval terjatvi upnika. Zaključku sodišča prve stopnje o vložitvi obrazloženega ugovora upnik v pritožbi niti ne nasprotuje, temveč zatrjuje dejanske okoliščine in prilaga dokaze za utemeljenost terjatve. Ali je zahtevek utemeljen ali ne, bo odločalo sodišče v rednem pravdnem postopku.

VSC Sklep II Ip 294/2021, 29. 9. 2021

VSC Sklep I Ip 312/2021, 22. 9. 2021

¨ Dolžnik je obrazloženo nasprotoval terjatvi upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To lahko stori samo v rednem pravdnem postopku.

VSC Sklep II Ip 284/2021, 25. 8. 2021

¨ Ker je dolžnik zanikal obstoj temelja za nastanek obveznosti, je s tem uveljavljal negativna dejstva in mu ni bilo potrebno predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza. Za obstoj negativnih dejstev že po sami naravi stvari namreč ni mogoče predložiti dokaza, poleg tega pa je dokazno breme o obstoju izterjevanje obveznosti v zatrjevani višini na upniku in ne na dolžniku. Tako je dolžnik zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 62. člena ZIZ), saj je zatrjeval dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.

VSC Sklep II Ip 279/2021, 19. 8. 2021

¨ Dolžnik je zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To lahko stori le v rednem pravdnem postopku.

VSC Sklep II Ip 267/2021, 28. 7. 2021

VSC Sklep I Ip 201/2021, 2. 6. 2021

VSC Sklep I Ip 195/2021, 26. 5. 2021

VSL Sklep Cst 280/2021, 15. 7. 2021

VSC Sklep I Ip 201/2021, 2. 6. 2021

¨ Ker tožena stranka na dopolnitev tožbe, ki je vsebovala utemeljitev zahtevka in ustrezne dokaze, ni odgovorila, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku ter jih je nato tožeča stranka argumentirano zavrnila v dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo slednji in zahtevku tožeče stranke pravilno ugodilo.

¨ S pritožbenimi navedbami o podtikanju naročilnice in o svoji pasivnosti glede slednje, ter da svojega uporabniškega računa ni aktivirala, tožena stranka ne more uspeti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP vezano, namreč izhaja, da je bila v obravnavanem primeru pogodba med pravdnima strankama sklenjena že na podlagi ustnega dogovora prek telefona, tako da s strani tožene stranke še dodatna (naknadna) aktivnost v zvezi z naročilnico ali aktivacija njenega uporabniškega računa za nastanek zadevnega pogodbenega razmerja nista bili potrebni, pri čemer dogovorjeno plačilo za predmetno storitev (omogočen dostopa do finančnih podatkov na spletu) tudi ni bilo odvisno od obsega njenega koriščenja, zato njena morebitna neuporaba ne more biti relevantna.

VSL Sodba II Cpg 66/2021, 20. 4. 2021

3. Ugovor po roku

VSL Sklep II Ip 1638/2021, 8. 12. 2021

4. Ugovori meničnih zavezancev - menica

62. člen (Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine)

1. Postopek z ugovorom

¨ Dolžnik se utemeljeno sklicuje na njegove ugovorne trditve in priloženo pogodbo št. 312/2016. Iz ugovoru dolžnika priloženih računov s tema številkama izhaja, da se nanašata na sklenjeno pogodbo št. 312/2016. Iz 23. člena te pogodbe izhaja za primer, če spornega vprašanja pogodbeni stranki ne bi mogli rešiti sporazumno, je za rešitev spora pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.

VSC Sklep II Ip 302/2021, 29. 9. 2021

VSC Sklep I Ip 312/2021, 22. 9. 2021

VSC Sklep II Ip 302/2021, 29. 9. 2021

2. Postopek z ugovorom - menica

3. Sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov

VSL Sklep Cst 379/2021, 6. 10. 2021

63. člen (Obnova postopka)

64. člen (Pogoji in rok za ugovor)

VSM Sklep I Ip 655/2021, 22. 10. 2021

¨ Ni tretji tisti, ki ima pravni interes uveljavljati (ne)pravilnost načina oprave rubeža premičnin, t.j. poslovne opreme, glede katere se v register vpiše neposestna zastavna pravica.

¨ Rubežni in cenilni zapisnik sodnega izvršitelja ni odločba, zoper katero bi bilo dopustno pravno sredstvo.

VSL Sklep I Ip 1097/2021, 11. 10. 2021

VSL Sklep II Ip 1021/2021, 7. 9. 2021

VSM Sklep I Ip 94/2020, 5. 5. 2020

¨ V izvršilnem postopku sodišče ugotavlja zgolj, ali je vlagatelj ugovora svojo pravico verjetno izkazal in v kolikor navedeno ugotovi, pošlje ugovor upniku v odgovor. Le v kolikor upnik ugovoru tretjega ne bi nasprotoval oziroma na ugovor ne bi odgovoril v roku, bi lahko izvršilno sodišče (v celoti ali delno) ustavilo izvršbo, v nasprotnem mora tretji svojo pravico z gotovostjo izkazati v pravdnem postopku, v kolikor želi izvršbo na določene predmetne preprečiti.

VSC Sklep I Ip 264/2021, 20. 7. 2021

65. člen (Sklep o ugovoru)

1. Splošno

VSL Sklep II Ip 1021/2021, 7. 9. 2021

¨ Upnik je nasprotoval ugovoru tretjega, v takem primeru pa sodišče ugovor tretjega zavrne.

VSC Sklep II Ip 269/2021, 28. 7. 2021

VSC Sklep I Ip 264/2021, 20. 7. 2021

2. Rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe

3. Predlog tretjega za odlog izvršbe zaradi vložitve tožbe na nedopustnost

4. Odločitve v pravdnem postopku - nedopustnost izvršbe

66. člen (Kdaj se ne more zahtevati, da se izvršba izreče za nedopustno)

67. člen (Razlogi za nasprotno izvršbo)

68. člen (Postopek s predlogom za nasprotno izvršbo)

69. člen (Sklep o nasprotni izvršbi)

70. člen (Če nasprotna izvršba ni mogoča)

71. člen (Na predlog dolžnika in po uradni dolžnosti)

1. Pogoji za odlog izvršbe

¨ Pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni navedel takšnih okoliščin, ki bi utemeljevale izkazanost nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe, saj izvršba teče že od leta 2012 in torej dolžnik že vrsto let ve, da v kolikor terjatve ne bo poravnal bo prišlo do prodaje njegovih nepremičnin, sama realizacija izvršbe te škode ne utemeljuje, dolžnik pa še ima v lasti tiste nepremičnine, na katere je bila izvršba ravno zaradi potreb kmetovanja pravnomočno ustavljena.

VSC Sklep I Ip 124/2021, 29. 4. 2021

2. Odlog iz posebno upravičenih razlogov

¨ Zakonodajalec je predpisal pogoj, da dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače (2. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ). V tej zvezi je bistveno vprašanje, ali si je dolžnik z ustrezno skrbnostjo pravočasno prizadeval za rešitev svoje bivanjske problematike, pri čemer je tudi odločilno, ali ima dolžnik pri tem na voljo ustrezno pomoč socialnih služb. Odlog izvršbe namreč ne sme trajno odvzeti upniku pravice do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti razumen, a omejen čas, da sam ob pomoči socialnih služb poišče novo nastanitev.

VSM Sklep I Ip 665/2021, 22. 10. 2021

¨ V drugem odstavku 71. člena ZIZ ne gre za zaprt krog posebno upravičenih razlogov, saj so navedeni le primeroma, in lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti upošteva katerikoli razlog, za katerega presodi, da ima tak značaj. Posledično mora obrazložitev obsegati presojo sodišča glede tehtanja položaja upnika in dolžnika. Izvršilnemu sodišču je prepuščeno, da upošteva vse okoliščine konkretnega primera in vzpostavi pravično ravnotežje med pravico upnika do sodnega varstva ter pravicama do doma in telesne celovitosti dolžnika in njegove družine.

VSM Sklep I Ip 555/2021, 10. 9. 2021

¨ Odlog izvršbe ne sme trajno odvzeti upniku pravice do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti dodaten, a omejen čas, da sam ob pomoči socialnih služb poišče novo nastanitev. Odlog izvršbe tedaj je dopusten le, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače. Temeljno izhodišče ustreznega ravnotežja ni absolutna prednost dolžnika, ker gre za poseg v njegov dom, ampak dolžnik, ki mu je bila z izvršilnem naslovom naložena izselitev, nosi tudi sam obveznost, da se obrne na socialne službe in aktivno pristopi k reševanju svoje socialne stiske v razumnem roku.

VSM Sklep I Ip 510/2021, 28. 7. 2021

¨ Dolžnik v pritožbi priznava, da so vse ostale počitniške hišice t.i. mobilne hišice. Zanje dolžnik neutemeljeno navaja, da je njihovo odstranjevanje povezano z uničevanjem, da škodo predstavlja rušitev objektov na nepremičnini. Mobilna hišica je premičnina in jo je možno brez škode za njeno bistvo prestaviti na drugo lokacijo.

VSC Sklep II Ip 270/2021, 28. 7. 2021

¨ Realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste škode, ki je varovana z določbo 71. člena ZIZ, saj posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.

¨ Namen odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov je zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto. To pomeni, da bi s takojšnjo izvršbo bile ogrožene dolžnikove ustavne pravice in bi izvršba zanj pomenila preveliko breme, saj mu grozijo škodne posledice, ki presegajo prikrajšanje, ki izvira iz same prisilne uveljavitve upnikove terjatve.

VSC Sklep I Ip 262/2021, 28. 7. 2021

¨ Pri opredelitvi trenutka subjektivnega spoznanja je brez dvoma relevantno tudi obdobje, ko je imela tožnica možnost razveljaviti učinke javne dražbe, torej z vložitvijo pritožbe odvrniti škodo.

¨ S prodajo stanovanja je tožnica izgubila dom, kar predstavlja najhujši poseg v pravico do spoštovanja doma, pa tudi poseg v osebno dostojanstvo. Četudi je bil poseg dopusten oziroma zakonit, bi moralo izvršilno sodišče v zadnji fazi sodne presoje, upoštevajoč vse relevantne okoliščine konkretnega primera, opraviti tehtanje med različnimi ustavnopravnimi pravicami, ki so bile v koliziji; med pravico upnikov do učinkovitega sodnega varstva na eni strani ter pravico dolžnice do spoštovanja doma in osebnega dostojanstva na drugi strani.

¨ Da je izvršba na stanovanje za tožnico predstavljala nedopustno trdoto, potrjuje tudi okoliščina, da je bila Republika Slovenija na dan 15. 5. 2014 (poleg A. d. d.) edini upnik, glede katerega se je lahko opravila dražba.

VSL Sodba II Cp 1504/2020, 13. 5. 2021

¨ Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da trimesečni rok začne teči šele od pravnomočnosti odločitve. Odlog po citiranem določilu utemeljujejo posebno upravičeni razlogi, ki obstajajo ob podaji predloga dolžnika, zakonska ureditev pa omogoča odlog za tri mesece. S sprejeto prvostopenjsko odločitvijo je bil dolžniku ta rok celo podaljšan, z vložitvijo pritožbe pa je bila izvršba dejansko odložena za znatno daljši čas.

VSM Sklep I Ip 37/2020, 12. 3. 2020

3. Varščina kot pogoj za odlog

4. Izvršba zaradi varstva in vzgoje otrok

5. Nedopustnost pogodbenih pogojev

6. Izvršba na dolžnikov dom

VSM Sklep I Ip 665/2021, 22. 10. 2021

VSM Sklep I Ip 555/2021, 10. 9. 2021

VSM Sklep I Ip 510/2021, 28. 7. 2021

VSC Sklep I Ip 262/2021, 28. 7. 2021

VSL Sodba II Cp 1504/2020, 13. 5. 2021

7. Odlog v postopku začasne odredbe

72. člen (Na predlog upnika)

1. Splošno

VSL Sklep II Ip 837/2021, 7. 9. 2021

2. Odlog premičninske izvršbe

73. člen (Na predlog tretjega)

1. Splošno

VSC Sklep I Ip 264/2021, 20. 7. 2021

2. Varščina

74. člen (Čas, za katerega se izvršba odlaga)

75. člen (Nadaljevanje odložene izvršbe)

76. člen (Ustavitev izvršbe)

1. Splošno

VSM Sklep I Ip 655/2021, 22. 10. 2021

¨ Dolžnika ne izpodbijata odločitve sodišča prve stopnje o vračilu posameznih stvari v izpodbijani 2. točki izreka, ampak predlagata, da odloči še o vračilu osebnega avtomobila Renault Scenic, ki je bil dan v hrambo prvotnemu upniku. Glede tega sodišče prve stopnje ni ničesar odločilo, zlasti ni zavrnilo zahteve za vračilo. To pomeni, da bo moralo v nadaljevanju postopka odločiti o vračilu osebnega avtomobila.

VSC Sklep I Ip 258/2021, 19. 8. 2021

2. Ustavitev v zvezi s postopki zavarovanja

¨ Pravilnik ni bil sprejet z učinkom za nazaj temveč z učinkom za naprej.

VSL Sklep I Cpg 574/2020, 7. 10. 2020

77. člen (Če je v predlogu navedeno, kje so stvari)

78. člen (Če v predlogu ni navedeno, kje so stvari)

79. člen (Predmeti, izvzeti iz izvršbe)

VSM Sklep I Ip 655/2021, 22. 10. 2021

¨ Zaenkrat iz dolžnikovih trditev izhaja, da dolžnik studijsko opremo dejansko potrebuje za opravljanje svojega dela, ki ga opravlja kot poklic. Glede na navedeno določilo prvega odstavka 79. člena ZIZ so ti predmeti izvzeti iz izvršbe in s tem po navedenem določilu ZFPPIPP tudi iz stečajne mase. Za odločitev niti ni pomembno, ali se od uporabe te opreme v stečajno maso natekajo sredstva, zato tudi razlog za zavrnitev predloga dolžnika ne more biti, da se v letu 2021 ni nič nateklo v stečajno maso.

VSL Sklep Cst 319/2021, 24. 8. 2021

80. člen (Omejitve izvršbe proti pravnim osebam, podjetniku in zasebniku)

81. člen (Izvršilna dejanja)

82. člen (Obvestilo o rubežu)

VSM Sklep I Ip 697/2021, 25. 10. 2021

83. člen (Predmet rubeža)

¨ Ni tretji tisti, ki ima pravni interes uveljavljati (ne)pravilnost načina oprave rubeža premičnin, t.j. poslovne opreme, glede katere se v register vpiše neposestna zastavna pravica.

¨ Rubežni in cenilni zapisnik sodnega izvršitelja ni odločba, zoper katero bi bilo dopustno pravno sredstvo.

VSL Sklep I Ip 1097/2021, 11. 10. 2021

VSM Sklep I Ip 253/2020, 5. 5. 2020

VSM Sklep I Ip 94/2020, 5. 5. 2020

84. člen (Obseg rubeža)

84.a člen (Učinki rubeža gotovine in prostovoljnega plačila)

85. člen (Hramba zarubljenih stvari)

86. člen (Prepoved razpolaganja z zarubljenimi stvarmi)

87. člen (Pridobitev zastavne pravice)

88. člen (Neuspešen ali neizveden rubež)

89. člen (Cenitev)

VSM Sklep I Ip 697/2021, 25. 10. 2021

90. člen (Rubežni in cenilni zapisnik)

91. člen (Zaznamba namesto rubeža)

92. člen (Čas prodaje)

93. člen (Način prodaje)

93.a člen (Spletni iskalnik prodaj premičnin)

Ni relevantne sodne prakse.

94. člen (Prodajna cena)

95. člen (Ustavitev izvršbe)

¨ Ker tako druga dražba v konkretnem primeru niti ni bila izvedena, upnik pritožbeno utemeljeno izpostavlja, da ne more priti do posledic, ki jih predpisuje prvi odstavek 95. člena ZIZ, ki posledice ustavitve izvršbe veže na dejstvo, da premičnin ni bilo mogoče prodati niti na drugi dražbi, torej na neuspešno dražbo.

VSC Sklep I Ip 164/2021, 12. 5. 2021

96. člen (Obveznosti in pravice kupca in izvršitelja)

97. člen (Če je en sam upnik)

98. člen (Če je več upnikov)

99. člen (Uporaba določb o izvršbi na nepremičnine)

100. člen (Krajevna pristojnost)

101. člen (Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)

¨ Iz izvršbe in s tem iz stečajne mase so (med drugim) izvzeti prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju (2. točka 101. člena ZIZ). Tu gre le za prejemke, ki jih izplačuje ZPIZ ali tuja primerljiva zavarovalnica. Dolžnikova renta pa takega dohodka ne predstavlja, saj gre že po dolžnikovih navedbah za rento, ki jo tuja zavarovalnica plačuje za svojega zavarovanca â€“ povzročitelja škode

¨ Prav tako letni dodatek, ki ga izplačuje ZPIZ, glede na določila 101. člena ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP iz stečajne mase ni izvzet.

¨ Višje sodišče sicer razume težak položaj, v katerem se je znašel dolžnik, ko ima za vsakodnevno preživljanje na voljo le del svojih prihodkov, vendar je tak položaj v postopku osebnega stečaja pričakovan. Z osebnimi okoliščinami pa zakonskih določb ni mogoče spreminjati, iz njih pa izhaja, kateri prejemki so lahko izvzeti iz stečajne mase. Sodišče tako ne glede na dejstvo, da dolžnik po svojem zatrjevanju potrebuje še dodatne zneske za preživljanje, dolžniku ne sme dovoliti razpolaganja z ničemer, kar iz stečajne mase ni izvzeto po zakonu in kar presega v 102. členu ZIZ določen znesek.

VSL Sklep Cst 382/2021, 19. 10. 2021

102. člen (Omejitve izvršbe)

¨ Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

VSRS Sklep II DoR 431/2021, 17. 11. 2021

¨ Prav tako letni dodatek, ki ga izplačuje ZPIZ, glede na določila 101. člena ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP iz stečajne mase ni izvzet.

VSL Sklep Cst 382/2021, 19. 10. 2021

¨ Za izračun zneska, ki mora dolžniku ostati v izvršbi, je potrebno poznati višino minimalne plače, saj ZIZ izračun veže nanjo, in sicer se znesek omejitve izračuna iz bruto minimalne plače, brez zmanjšanja za prispevke in davke. Tak način izračuna namreč pomeni, da je varovani znesek za vse dolžnike enak in je odvisen le od bruto minimalne plače, kot je določena v Zakonu o minimalni plači.

¨ Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da se pri ugotavljanju višine rubljivih prejemkov izhaja iz bruto zneskov prejemkov delavca. Znesek, ki mora dolžniku ostati, predstavlja finančni minimum, ki še omogoča preživetje, zato se obračuna od neto (in ne bruto) dolžnikovih prejemkov.

¨ Glede na določbo 134. člena ZIZ sodišče v izvršilnem postopku naloži delodajalcu le plačilo vseh neupravičeno neodtegnjenih, neprenešenih in neizplačanih zneskov po sklepu o izvršbi, ne pa tudi plačilo škode, ki je upniku nastala zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca pri (ne)izvrševanju sklepa o izvršbi. Upnik je sicer upravičen tudi do povrnitve navedene škode (četrti odstavek 134. člena ZIZ), vendar pa (enako kot v primeru nasprotne izvršbe) povračila te škode ne more uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku. Ker zakonske zamudne obresti od izterjevane glavnice predstavljajo škodo zaradi pritožnikove zamude, da pravilno izvrši sklep o izvršbi, dolžniku v sklepu, izdanem po 134. členu ZIZ, ni mogoče naložiti v plačilo teh zakonskih zamudnih obresti.

VSL Sklep I Ip 1085/2021, 13. 9. 2021

102.a člen (Nadomestilo izvrševalca sklepa o izvršbi)

¨ Določbe ZIZ sodišču ne dajejo pooblastila, da bi OPP odrejalo kakršenkoli drug način poplačila upnika, saj bi to pomenilo ravnanje v nasprotju z zakonom.

VSM Sklep I Ip 662/2021, 15. 11. 2021

103. člen (Davki in prispevki, izvzeti iz izvršbe)

104. člen (Način izvršbe)

105. člen (Obseg izvršbe)

106. člen (Občasne dajatve)

107. člen (Učinek)

108. člen (Rubež terjatve iz vrednostnega papirja)

109. člen (Zastavna pravica na obrestih)

Ni relevantne sodne prakse.

110. člen (Vrstni red)

111. člen (Izjava dolžnikovega dolžnika)

¨ Pritožbeno sodišču ocenjuje, da je upnik z naslednjim zapisom v izvršilnem predlogu: "sedanje in bodoče terjatve iz naslova izdanih faktur za opravljene dobave blaga in storitev do skupne višine 104.941,77 EUR" standardu določljivosti terjatev zadostil, tako da dopolnitev v tej zvezi ni bila potrebna. Tako ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri določenih dolžnikovih dolžnikih upnik navedel le naziv, sedež in matično številko, saj je navedel tudi pravni temelj: opravljene dobave blaga in storitev. Navedeno pa po oceni pritožbenega sodišča zadošča tudi za to, da se dolžnikovi dolžniki izrečejo o tem, ali imajo iz naslova dobav blaga in/ali storitev do dolžnika kakšne dolgove in v kakšni višini ter je nasprotno razlogovanje sodišča prve stopnje zmotno.

¨ Z rubežem in prenosom terjatve se terjatev dejansko zarubi in prenese pogojno - če obstoji in v obsegu kot obstoji. To izhaja bodisi iz izjave dolžnikovega dolžnika, če obstoj terjatve prizna (po prvem odstavku 111. členu ZIZ), sicer se o tem razpravlja v pravdnem postopku po vloženi tožbi, ki jo upnik po pravnomočnosti sklepa o prenosu terjatve lahko vloži zoper dolžnikovega dolžnika. V izvršilnem postopku tako izvršilno sodišče ne presoja oz. preizkuša obstoja zatrjevane terjatve dolžnika do njegovega dolžnika ne po temelju, ne po višini.

VSM Sklep II Ip 759/2021, 9. 11. 2021

112. člen (Odgovornost dolžnikovega dolžnika)

113. člen (Rubež terjatve, zavarovane z zastavno pravico, ki je vpisana v zemljiški knjigi)

114. člen (Vrsta prenosa)

115. člen (Sklep o prenosu)

116. člen (Posebni pogoji za prenos nedeljive terjatve)

117. člen (Kdaj je prenos opravljen)

118. člen (Obveznosti dolžnika in upnika)

119. člen (Položitev terjatve pri sodišču)

120. člen (Pravice upnika)

121. člen (Prenos v izterjavo terjatve, vpisane v zemljiški knjigi)

122. člen (Če je obveznost dolžnikovega dolžnika pogojena z izročitvijo stvari)

123. člen (Obvestilo o tožbi za izterjavo prenesene terjatve)

124. člen (Zamuda pri izterjavi prenesene terjatve)

125. člen (Poplačilo upnika)

126. člen (Izterjava zneska, ki presega upnikovo terjatev)

Ni relevantne sodne prakse.

127. člen (Prenos namesto plačila)

128. člen (Uporaba določb tega poglavja)

129. člen (Sklep o izvršbi)

130. člen (Povečanje plače)

Ni relevantne sodne prakse.

131. člen (Če ima več oseb pravico do preživnine)

Ni relevantne sodne prakse.

132. člen (Kraj plačila)

133. člen (Prenehanje delovnega razmerja)

133.a člen (Ustavitev izvršbe)

134. člen (Odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov)

¨ Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

VSRS Sklep II DoR 431/2021, 17. 11. 2021

¨ Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

VSRS Sklep II DoR 428/2021, enako tudi VSRS Sklep II DoR 429/2021, 20. 10. 2021

¨ a izračun zneska, ki mora dolžniku ostati v izvršbi, je potrebno poznati višino minimalne plače, saj ZIZ izračun veže nanjo, in sicer se znesek omejitve izračuna iz bruto minimalne plače, brez zmanjšanja za prispevke in davke. Tak način izračuna namreč pomeni, da je varovani znesek za vse dolžnike enak in je odvisen le od bruto minimalne plače, kot je določena v Zakonu o minimalni plači.

VSL Sklep I Ip 1085/2021, 13. 9. 2021

VSM Sklep I Ip 1136/2019, 28. 2. 2020

135. člen (Upravna izplačilna prepoved)

136. člen (Uporaba določb tega poglavja)

137. člen (Omejitev izvršbe)

138. člen (Sklep o izvršbi)

¨ Določbe ZIZ sodišču ne dajejo pooblastila, da bi OPP odrejalo kakršenkoli drug način poplačila upnika, saj bi to pomenilo ravnanje v nasprotju z zakonom.

VSM Sklep I Ip 662/2021, 15. 11. 2021

139. člen (Izvršba na sredstva v tuji valuti)

141. člen (Način poplačila terjatev)

1. Splošno

2. Odlog izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet

142. člen (Izvršba na hranilno vlogo)

Ni relevantne sodne prakse.

143. člen (Občasne dajatve)

144. člen (Vrstni red poravnave terjatev s posameznih računov)

145. člen (Izvršba na več dolžnikovih računov)

146. člen (Izvršba proti solidarnemu dolžniku)

147. člen (Odgovornost organizacije za plačilni promet)

148. člen (Gospodarske zadeve)

Ni relevantne sodne prakse.

149. člen (Izvršba na sredstva države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih zavodov)

VSL Sklep II Ip 730/2021, 8. 6. 2021

150. člen (Prenos pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi)

151. člen (Izvršba na več dolžnikovih računov)

Ni relevantne sodne prakse.

152. člen (Krajevna pristojnost)

Ni relevantne sodne prakse.

153. člen (Način izvršbe)

154. člen (Učinek prenosa)

155. člen (Če dolžnikova terjatev še ni zapadla; tožba proti dolžnikovemu dolžniku)

156. člen (Uporaba določb o izvršbi na denarno terjatev)

157. člen (Izročitev premičnin v hrambo)

158. člen (Prodaja stvari in poplačilo upnika)

159. člen (Izročitev upniku)

Ni relevantne sodne prakse.

160. člen (Prodaja)

Ni relevantne sodne prakse.

161. člen (Uporaba določb o izvršbi na nepremičnine)

Ni relevantne sodne prakse.

162. člen (Krajevna pristojnost)

163. člen (Način izvršbe)

163.a člen (Krajevna pristojnost)

163.b člen (Vpis sklepa o izvršbi)

163.c člen (Izvršba za izterjavo denarne terjatve)

163.č člen (Izvršba za izročitev vrednostnih papirjev)

Ni relevantne sodne prakse.

164. člen (Krajevna pristojnost)

165. člen (Način izvršbe)

166. člen (Krajevna pristojnost)

167. člen (Izvršilna dejanja)

168. člen (Dokaz o dolžnikovi lastnini)

1. Splošno

¨ Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da pred izdajo sklepa o dedovanju ni mogoče z izvršbo poseči na nepremičnine, ki so predmet dedovanja.

VSRS Sklep II DoR 517/2021, 1. 12. 2021

2. Dolžnik ni vpisan kot lastnik nepremičnine

3. Nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo

169. člen (Izvršba na druga sredstva ali na drugo nepremičnino)

1. Splošno

2. Izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom

VSL Sodba II Cp 1504/2020, 13. 5. 2021

170. člen (Zaznamba izvršbe)

¨ Ker iz zemljiškoknjižnih podatkov za navedeni nepremičnini izhaja, da zaznamba predmetne izvršbe učinkuje od dne 17. 4. 2018, vknjižba lastninske pravice na vložnika ugovora pa od dne 14. 5. 2019, je v zvezi s tema nepremičninama izkazano nasledstvo glede predmeta izvršbe. Vlagatelju ugovora je zato glede teh dveh nepremičnin v predmetnem postopku potrebno zagotoviti položaj stranke, saj bo glede na določbo drugega odstavka 170. člena ZIZ izvršbo na navedena predmeta moral dopustiti.

VSC Sklep I Ip 198/2021, 9. 6. 2021

171. člen (Pristop k izvršbi)

171.a člen (Prodaja nepremičnine kot celote)

172. člen (Poplačilo zastavnega upnika in upnika zemljiškega dolga)

172.a člen (Oklic imetniku zemljiškega pisma)

173. člen (Prenehanje zastavne pravice in zemljiškega dolga)

174. člen (Služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena)

175. člen (Najemno in zakupno razmerje)

176. člen (Ogled nepremičnine)

177. člen (Nepremičnine izvzete iz izvršbe)

178. člen (Način ugotovitve vrednosti)

1. Splošno

¨ Glede na navedeno ter po sodišču prve stopnje ugotovljeno, da sta cenilca mnenje utemeljila z metodami, pravilno metodologijo, pri čemer sta upoštevala lokacijo, zemljiškoknjižne podatke, pravne značilnosti premoženja, makrolokacijo, gospodarsko in družbeno okolje, mikrolokacijo, izmere ter vir informacij, na katere se nanašata, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje tržno vrednost v izreku navedenih nepremičnin ugotovilo pravilno in zakonito.

VSC Sklep I Ip 282/2021, 8. 9. 2021

¨ Dolžnik je pripombe na dopolnitev cenitvenega poročila podal dne 11. 5. 2021. Ker je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje izdan dne 5. 5. 2021, je izdan preuranjeno, saj pripombe dolžnika na dopolnitev cenitvenega poročila sodnega cenilca gradbene stroke, ki je (med drugim) bila podlaga izpodbijanega sklepa, z izpodbijanim sklepom niso bile upoštevane.

VSC Sklep I Ip 238/2021, 22. 7. 2021

¨ Ker je sodni cenilec opravil delo, naloženo z zgoraj navedenim sklepom sodišča, je do plačila upravičen.

¨ Morebitno nestrinjanje s cenitvenim poročilom, s katerim je cenilec izpolnil vse, kar mu je sodišče s sklepom naložilo, namreč ni pravno pomembno pri presoji pravilnosti in zakonitosti odmerjene nagrade sodnemu cenilcu.

VSC Sklep I Ip 239/2021, 22. 7. 2021

¨ Pritožba zgolj s ponavljanjem pripomb na cenitev, na katere je cenilka glede na razloge izpodbijanega sklepa argumentirano odgovorila, zaključkov sodišča prve stopnje o strokovnosti, pravilnosti in kompetentnosti njegovega cenitvenega poročila ne more izpodbiti.

VSC Sklep I Ip 230/2021, 7. 7. 2021

¨ Ker je sodna cenilka opravila delo, naloženo z zgoraj navedenim sklepom sodišča, je do plačila upravičena. Pritožba ne zatrjuje, da navedena cenilka naloženega dela ni opravila, pritožbeno izpostavljena dejstva, s katerimi pritožnica utemeljuje svoje trditve o prenizko ocenjeni vrednosti svoje nepremičnine, pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.

VSC Sklep I Ip 161/2021, 5. 5. 2021

¨ Sodišče prve stopnje je odgovore cenilcev vročilo dolžniku v odgovor, ki pa novih pripomb na cenitvena poročila in dopolnitve cenitvenih poročil v postavljenem roku ni posredoval.

VSC Sklep I Ip 32/2021, 10. 3. 2021

¨ Dolžnik je v pripombah na cenitveno poročilo med drugim navedel tudi, da mu ni bilo omogočeno sodelovanje pri ogledu nepremičnine, cenilec pa je v odgovoru na pripombe zgolj zatrdil, da je bil dolžnik pravilno in ustrezno vabljen, pri tem pa dokazov za to ni predložil. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja je tako potrebno zaključiti, ali je cenilec izkazal, da je bil dolžnik pravilno in ustrezno vabljen na ogled ter ali je dolžnik te izkazane ugotovitve uspel izpodbiti.

VSC Sklep I Ip 46/2021, 10. 3. 2021

¨ Ker iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je cenilec opravil terenski ogled, torej je upošteval lego zemljišča ter da ocenjena vrednost 25 let starega vinograda ustreza realnemu stanju, pritožba zgolj s ponavljanjem pripomb na cenitev, na katere je cenilec glede na razloge izpodbijanega sklepa argumentirano odgovoril, zaključkov sodišča prve stopnje o strokovnosti, pravilnosti in kompetentnosti njegovega cenitvenega poročila ne more izpodbiti.

VSC Sklep I Ip 38/2021, 3. 3. 2021

¨ Ustavno sodišče pobudo zavrže, če ta ne vsebuje razlogov, iz katerih naj bi bile izpodbijane zakonske določbe protiustavne.

¨ Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da bi morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

¨ Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču.

U-I-92/17, Up-489/17, 21. 7. 2017

2. Ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine

179. člen (Sklep o ugotovitvi vrednosti)

VSC Sklep I Ip 282/2021, 8. 9. 2021

VSC Sklep I Ip 238/2021, 22. 7. 2021

VSC Sklep I Ip 46/2021, 10. 3. 2021

180. člen (Ustavitev izvršbe po predlogu)

181. člen (Odredba o prodaji)

¨ Od razglasitve odredbe o prodaji na sodni deski in spletni strani sodišča do dneva prodaje mora preteči najmanj 30 dni. ZIZ posebej ne določa, koliko časa mora miniti od vročitve odredbe o prodaji stranki do dneva javne dražbe. Tudi za pripravo na narok za javno dražbo pa zadošča splošen rok 15 dni. Namen 30-dnevnega roka je v tem, da se bo z odredbo o prodaji seznanil kar najširši krog potencialnih kupcev, kar bo tudi prispevalo k temu, da bo lahko prodaja uspešna.

VSL Sklep II Ip 1484/2021, 20. 10. 2021

181.a člen (Spletni iskalnik prodaj nepremičnin)

Ni relevantne sodne prakse.

182. člen (Predkupna in odkupna pravica)

183. člen (Način prodaje)

184. člen (Pogoji za prodajo)

185. člen (Položitev varščine)

186. člen (Če je pri prodaji navzoč en sam ponudnik)

187. člen (Kdo ne more biti kupec)

188. člen (Prodajna cena)

188.a člen (Spletna javna dražba)

Ni relevantne sodne prakse.

189. člen (Prodajni narok in domik)

189.a člen (Prodaja z zavezujočim zbiranjem ponudb)

Ni relevantne sodne prakse.

190. člen (Domik pri prodaji z neposredno pogodbo)

191. člen (Položitev kupnine)

¨ Kupec ni položil kupnine v roku, ki je bil določen v odredbi o prodaji,drugega oziroma naslednjega najboljšega kupca za predmetno nepremičnino pa ni bilo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo prodajo dolžnikove nepremičnine.

VSC Sklep I Ip 162/2021, 12. 5. 2021

192. člen (Izročitev nepremičnine kupcu)

¨ O izselitvi iz izročene nepremičnine sodišče odloča po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ in torej ni vezano na predlog stranke oziroma kupca nepremičnine.

¨ Ne glede na to, da je bil kupcu prodan le solastniški delež te nepremičnine, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se je dolžnik dolžan izseliti iz stanovanjske hiše na naslovu Cesta 94 in se pri tem sklicevalo na sklep VS RS II Ips 36/2019 z dne 9. 5. 2019. Treba je namreč upoštevati, da ima v skladu s 100. členom SPZ solastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, kar pomeni, da lahko eden od solastnikov s tožbo dobi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko v izvršilnem postopku doseže toženčevo (dolžnikovo) prisilno izselitev, in torej smiselno enako velja v izvršilnem postopku za kupca, ki postane solastnik prodane nepremičnine, pri izdaji sklepa po 192. členu ZIZ, za katerega je v zakonu izrecno določeno, da predstavlja izvršilni naslov.

VSL Sklep I Ip 1342/2021, 6. 10. 2021

¨ Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je s sklepom domaknilo Â½ nepremičnin kupcu, ki je (pravočasno) plačal kupnino. Teh ugotovitev druga dolžnica ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo v skladu s 192. členom ZIZ.

VSC Sklep II Ip 241/2021, 20. 7. 2021

VSL Sodba II Cp 1504/2020, 13. 5. 2021

193. člen (Varstvo kupčevih pravic)

¨ Povečanje solastniškega deleža tožnikov posega tudi v pravice drugih solastnikov sporne nepremičnine, zato bi tožnika s tožbo morala zajeti vse solastnike.

¨ Ker je toženka solastniški delež na nepremičnini pridobila originarno na javni dražbi, tožnika proti njej ne moreta uspešno uveljavljati zatrjevane močnejše pravice, pridobljene pred tem na originaren način z ustvaritvijo nove stvari v času veljavnosti ZTLR.

¨ Zemljišče je samostojna (glavna) stvar, medtem ko vse, kar je na, nad ali pod njim, ni samostojna stvar in v skladu z načelom specialnosti iz 7. člena SPZ ne more biti predmet stvarnih pravic, ampak ima enako pravno usodo kot zemljišče. Sporna garaža je sestavina parcele 185/10.

VSL Sodba II Cp 700/2021, 2. 7. 2021

194. člen (Ustavitev izvršbe)

¨ ZIZ ne ureja pravne narave odloga izvršbe v smislu prekinitve ali mirovanja postopka, govori le o odložitvi izvršbe. Sodna praksa je glede tega enotna, da odlog izvršbe, ki ga predlagata stranki, ne vpliva na tek zakonskih rokov, a vendar je v predmetni zadevi situacija nekoliko drugačna. Izvršba namreč ni bila odložena na predlog strank, ampak po samem zakonu (ZIUPOPDVE). Stranki tako na odlog izvršbe nista imeli vpliva in ta ne predstavlja njune volje, ampak voljo zakonodajalca. Zato takšnega odloga tudi ni mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka, kot je glavni argument navedenih sodnih odločb, ki govorijo o vplivu odloga izvršbe na tek zakonskih rokov. V opisani situaciji je naravi in smislu zakonitega odloga bližja primerjava s prekinitvijo postopka, ki pa vpliva na tek procesnih rokov, kakršen je tudi rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ.

VSL Sklep II Ip 1254/2021, 21. 9. 2021

¨ Ob ugotovljenem, da je sodišče prve stopnje po neuspešni prvi javni dražbi, že odredilo drugo javno dražbo z odredbo, ki jo je nato preklicalo, brez da bi navedlo razlog za preklic, ter ob dejstvu, da gre v predmetnem postopku za izterjavo preživnine ter da je v teh postopkih glavno vodilo otrokova korist, upnica utemeljeno zatrjuje, da jo je sodišče prve stopnje zavedlo oziroma je utemeljeno mislila, da sodišče prve stopnje šteje, da izvedbo druge javne dražbe želi.

VSC Sklep I Ip 271/2021, 8. 9. 2021

195. člen (Kdaj se poplačajo)

196. člen (Kateri upniki se poplačajo)

¨ Določba drugega odstavka 390. člena ZFPPIPP daje upniku preživninske terjatve podlago, da vodi ločeno izvršbo mimo stečajnega postopka tudi na premoženje dolžnika, ki je predmet stečajne mase (v takem primeru isti predmet predstavlja hkrati stečajno maso in predmet izvršbe). Ocena, ali bo kljub stečajnemu postopku vodil izvršbo, je tako prepuščena upniku preživninske terjatve kot prednostne terjatve iz 390. člena ZFPPIPP, pri čemer v izvršilnem postopku zaradi poplačila prednostnih terjatev veljajo splošna pravila izvršilnega postopka. Kateri upniki se poplačajo iz kupnine in vrstni red poplačila terjatev sta določena v 196., 197. in 198. členu ZIZ.

VSK Sklep I Ip 87/2021, 8. 6. 2021

197. člen (Prednost pri poplačilu)

¨ Stroški, določeni v izvršilnem naslovu, imajo isti vrstni red kot glavna terjatev ter se ne poplačajo prednostno.

VSL Sklep II Ip 751/2021, 29. 9. 2021

¨ Ob pravilnem zaključku sodišča prve stopnje, da R. S. k prijavi svoje terjatve ni priložila nobenih listin, ki bi izkazovale, da se priglašena terjatev nanaša ravno na nepremičnine, ki so bile v predmetnem postopku prodane, je pravilna tudi zavrnitev poplačila priglašene terjatve.

VSC Sklep I Ip 203/2021, 16. 6. 2021

VSK Sklep I Ip 87/2021, 8. 6. 2021

198. člen (Vrstni red drugih terjatev)

¨ Stroški, določeni v izvršilnem naslovu, imajo isti vrstni red kot glavna terjatev ter se ne poplačajo prednostno.

VSL Sklep II Ip 751/2021, 29. 9. 2021

VSK Sklep I Ip 87/2021, 8. 6. 2021

¨ Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da bi morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

¨ Če morebitna ugoditev ustavni pritožbi ne bi mogla izboljšati pritožnikovega pravnega položaja, jo Ustavno sodišče zavrže.

U-I-447/18, Up-440/17, 13. 3. 2020

199. člen (Nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena)

Ni relevantne sodne prakse.

200. člen (Sorazmerno poplačilo terjatev)

200.a člen (Poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine)

200.b člen (Povezane osebe)

201. člen (Izpodbijanje terjatev)

202. člen (Napotitev na pravdo)

203. člen (Nezapadla terjatev)

204. člen (Nezapadla terjatev občasnih prejemkov)

205. člen (Pogojna terjatev)

206. člen (Predznamba zastavne pravice in zaznamba spora)

Ni relevantne sodne prakse.

207. člen (Razdelitveni narok)

¨ Na podlagi drugega v zvezi s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ lahko dolžnik terjatev upnika izpodbija zgolj še na razdelitvenem naroku, in še to (le), če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom.

VSC Sklep I Ip 324/2021, 13. 10. 2021

VSC Sklep I Ip 203/2021, 16. 6. 2021

208. člen (Sklep o poplačilu)

VSC Sklep I Ip 324/2021, 13. 10. 2021

¨ Pritožba ne zatrjuje, kdaj je upnikova terjatev prenehala oziroma ne izkaže, da je upnikova terjatev prenehala pred razdelitvenim narokom. Ob navedenem je potrditi obračun upnikove terjatve po sodišču prve stopnje na dan razdelitvenega naroka ter glede na prvi in drugi odstavek 208. člena ZIZ potrditi tudi izpodbijano odločitev

VSC Sklep I Ip 221/2021, 7. 7. 2021

209. člen (Izbris pravic in bremen)

210. člen (Dolžnikova pravica na prodanem stanovanju)

¨ Ustavno sodišče pobudo zavrže, če ta ne vsebuje razlogov, iz katerih naj bi bile izpodbijane zakonske določbe protiustavne.

¨ Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da bi morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

¨ Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču.

U-I-92/17, Up-489/17, 21. 7. 2017

211. člen (Uporaba določb tega poglavja, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo)

211.a člen (Izvršba na stavbno pravico)

Ni relevantne sodne prakse.

212. člen (Sodni penali)

213. člen (Krajevna pristojnost)

Ni relevantne sodne prakse.

214. člen (Če so stvari pri dolžniku ali pri kom drugem)

215. člen (Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem)

216. člen (Če so stvari pri dolžniku ali pri kom drugem)

217. člen (Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem)

Ni relevantne sodne prakse.

218. člen (Če stvari ni bilo mogoče kupiti niti drugje)

Ni relevantne sodne prakse.

219. člen (Pravica do odškodnine)

220. člen (Krajevna pristojnost)

221. člen (Način izvršbe)

222. člen (Odstranitev premičnin)

223. člen (Prodaja premičnih stvari)

224. člen (Krajevna pristojnost)

¨ Pravilno sicer pritožba izpostavlja, da gre v primeru 49. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ za izbirno krajevno pristojnost in da je ta izbira dana tožniku oziroma upniku, vendar pa ima upnik glede na zakonsko dikcijo možnost izbire le med glavnimi dolžniki.

VSC Sklep I Ip 217/2021, 16. 6. 2021

224.a člen (Sodelovanje izvršitelja)

225. člen (Dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug)

VSL Sklep II Ip 1318/2021, 19. 10. 2021

VSL Sklep II Ip 1326/2021, 21. 9. 2021

226. člen (Dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik)

¨ Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni.

VSL Sklep II Cp 1522/2021, 6. 10. 2021

¨ Pravilno je odločeno o dolžnikovi subjektivni nevarnosti odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, ki ogroža uveljavitev tožnikove terjatve. Za ta postopek so bile odločilne dejanske ugotovitve o izvedeni obsežni sečnji lesa v gozdovih, ki so bili predmet obravnavane razvezane prodajne pogodbe med pravdnima strankama.

¨ Doslej zagrožena denarna kazen (1.000,00 EUR) ni dosegla predvidenega preventivnega učinka. Ugotovljene okoliščine primera (toženčeva vztrajnost in nespoštovanje sodnih in upravnih odločb pri sečnji) opravičujejo novo - najvišjo zagroženo denarno kazen v višini 10.000,00 EUR.

VSL Sklep I Cp 1501/2021, 4. 10. 2021

¨ Denarne kazni v našem izvršilnem pravu nimajo narave povračilnih ukrepov.

VSL Sklep I Ip 556/2021, 22. 6. 2021

¨ Zahteve lahko izpolni le tožena stranka in nihče drug. Izročitev ključev, daljinskih upravljalcev, sporočitev gesla ne more opraviti sodni izvršitelj, tožeča stranka pa ne zahteva dovoljenja za zamenjavo ključavnic ali daljinskih upravljalcev, zato so ta dejanja vezana le na toženo stranko.

VSM Sklep I Cp 52/2020, 28. 1. 2020

VSRS Sklep II Ips 65/2021, 15. 9. 2021

227. člen (Dopustitev in opustitev)

228. člen (Vzpostavitev prejšnjega stanja)

229. člen (Ponovno motenje posesti)

230. člen (Krajevna pristojnost)

231. člen (Rok za vložitev predloga za izvršbo)

232. člen (Način izvršbe)

233. člen (Nadomestilo plače pri vrnitvi delavca na delo)

234. člen (Krajevna pristojnost)

235. člen (Fizična razdelitev)

236. člen (Razdelitev s prodajo)

237. člen (Stroški postopka)

238. člen (Izjava volje)

238.a člen (Krajevna pristojnost)

238.b člen (Izvršilni predlog in sklep)

238.c člen (Učinkovanje sklepa)

238.č člen (Izvršilna sredstva)

238.d člen (Posredna izročitev)

238.e člen (Neposredna izročitev)

238.f člen (Izvršitev odločbe o osebnih stikih)

238.g člen (Izvršitev odločbe o prepovedi stikov)

Ni relevantne sodne prakse.

239. člen (Uporaba določb o izvršbi)

VSL Sklep I Cpg 255/2021, 7. 7. 2021

VSC Sklep Cp 243/2020, 16. 7. 2020

¨ Predlog se zavrne.

VSRS Sklep II DoR 416/2021, enako tudi VSRS Sklep II DoR 485/2021, 6. 10. 2021

Iz obrazložitve

239.a člen (Sklep o zavarovanju in določitev izvršitelja)

Ni relevantne sodne prakse.

240. člen (Sredstva zavarovanja)

241. člen (Nedopustnost zavarovanja)

242. člen (Krajevna pristojnost)

243. člen (Pogoji za zastavno pravico)

244. člen (Način pridobitve zastavne pravice na nepremičnini)

245. člen (Učinek vknjižbe in zaznambe)

245.a člen (Krajevna pristojnost)

245.b člen (Pogoji za zastavno pravico)

245.c člen (Način pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu)

246. člen (Krajevna pristojnost)

Ni relevantne sodne prakse.

247. člen (Pogoji za zastavno pravico)

VSL Sklep IV Ip 1127/2021, 15. 7. 2021

248. člen (Način pridobitve zastavne pravice na premičnini)

254. člen (Uporaba določb tega poglavja, če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi)

256. člen (Krajevna pristojnost)

257. člen (Pogoji za predhodno odredbo)

1. Splošno

2. Odločba, ki je podlaga za izdajo predhodne odredbe

3. Izkaz nevarnosti

258. člen (Domnevana nevarnost)

259. člen (Zavarovanje še ne zapadlih občasnih dajatev)

260. člen (Vrste predhodnih odredb)

1. Rubež premičnin

2. Rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo stvari

3. Rubež drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic

4. Rubež denarnega zneska na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet

5. Vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika v družbi oziroma v centralnem registru vrednostnih papirjev na nematerializiranih rednostnih papirjih

6. Predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici vknjiženi na nepremičnini

7. Več predhodnih odredb

8. Razno

262. člen (Prodaja zarubljenih stvari in prenos dolžnikove terjatve)

263. člen (Sklep o predhodni odredbi)

264. člen (Prenehanje predhodne odredbe)

265. člen (Ustavitev v primeru, če upnik ne zahteva izvršbe)

266. člen (Krajevna pristojnost)

VSC Sklep I Ip 217/2021, 16. 6. 2021

¨ Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v trenutni situaciji (glede na razpoložljive podatke tudi še v trenutku odločanja Vrhovnega sodišča) treba upoštevati določbo četrtega odstavka 266. člena ZIZ, po kateri je v primeru, ko je uveden pravdni ali kakšen drug postopek, za odločitev o zavarovanju pristojno sodišče, pred katerim teče postopek (atrakcija pristojnosti). Navedeni sklep Okrožnega sodišča na Ptuju namreč še ni pravnomočen, zadeva pa je bila Okrožnemu sodišču v Kopru odstopljena tudi le v delu glede postopka zavarovanja - izdaje začasne odredbe in to celo pred pravnomočnostjo sklepa. Zato pravdni postopek še vedno teče pred Okrožnim sodiščem na Ptuju, ki ostaja torej še naprej pristojno tudi za postopek zavarovanja z začasno odredbo.

VSRS Sklep I R 117/2021, 1. 9. 2021

267. člen (Kdaj je mogoče izdati začasno odredbo)

268. člen (Učinek sklepa o začasni odredbi)

VSC Sklep I Cp 175/2021, 13. 5. 2021

¨ Začasna odredba zavaruje terjatev upnika (tožeče stranke), kar pa takrat, ko izvršilni postopek že teče, ni več potrebno.

VSM Sklep I Cp 624/2019, 16. 7. 2019

¨ Predlog se zavrne.

VSRS Sklep II DoR 416/2021, enako tudi VSRS Sklep II DoR 485/2021, 6. 10. 2021

269. člen (Nedopustnost začasne odredbe)

270. člen (Pogoji za začasno odredbo)

1. Splošno

¨ Za zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo morata biti v skladu s 270. členom ZIZ izpolnjena dva pogoja.

VSC Sklep I Ip 190/2021, 2. 6. 2021

2. Verjeten obstoj terjatve

¨ Verjetnost obstoja terjatve se presoja glede na okoliščine, ki izhajajo iz trditev strank v zvezi z začasno odredbo.

VSM Sklep I Cp 665/2021, 23. 9. 2021

¨ Določene stične točke s konkretno zadevo je moč najti v sklepu I Cp 444/2019, vendar se bistvene lastnosti iz tega sklepa, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, ki so bile vrednostno merilo za sklepanje o obstoju subjektivne nevarnosti, ne ujemajo, zato primera nista vrednostno istovetna. Ne gre torej za tipologično enaka primera, iz katerih bi izhajale enake posledice. V zadevi, ki jo navaja pritožba, je tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjeval, da je subjektivna nevarnost izkazana že s tem, ker je toženec naklepno kršil predkupno pravico, v obravnavanem primeru pa je prvo toženec že nedovoljeno razpolagal s premoženjem družbe, ker je na ta način želel preprečiti, da bi tožnica uveljavila svojo terjatev. Podobnost enakega postopanja prvo toženca z nepremičninami, ki so predmet sodnega varstva z začasno odredbo, ne zahteva pretiranega analognega sklepanja, da se ugotovi obstoj subjektivne nevarnosti glede nepremičnin, ki so predmet zavarovanja. Z odločitvijo torej ni prišlo do odstopa sodne prakse, zato še vedno velja, da navedbe upnika, ki predlaga izdajo začasne odredbe, ki se nanašajo na presojo verjetnosti terjatve, same po sebi ne zadoščajo za ugotovitev konkretne nevarnosti.

VSL Sklep I Cp 1393/2021, 13. 9. 2021

¨ Prvi pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, kot jo je predlagala tožnica, je določen v prvem odstavku 272. člena ZIZ. Upnik mora izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ta pogoj v konkretnem primeru ni izpolnjen.

VDSS Sklep Pdp 427/2021, 2. 9. 2021

3. Verjeten obstoj nevarnosti

¨ Postopek začasnega zavarovanja za odvzem premoženjske koristi oziroma zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka po ZKP namreč v začetni fazi ni kontradiktoren in oseba, zoper katero se predlaga uvedba tega ukrepa, z njim ne sme biti seznanjena, vse dokler začasno zavarovanje ni izvršeno, saj bi bilo to v nasprotju z naravo tega ukrepa.

¨ ZKP pogoja nevarnosti ne ureja drugače, kot ga ureja ZIZ, kar pomeni, da se določba tretjega odstavka 270. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v postopkih začasnih zavarovanj zahtevkov za odvzem premoženjske koristi in seveda zavarovanj premoženjskopravnih zahtevkov v kazenskih postopkih.

VSM Sklep II Kp 28095/2015, 12. 11. 2021

¨ Objektivni izkaz slabega finančnega stanja (upnikove očitke o neobstoju zadostnih sredstev za plačilo terjatve je sodišče prve stopnje sicer prav tako zavrnilo kot neutemeljene) sam po sebi ne zadošča za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve. Iz te okoliščine namreč ne izhaja nikakršno dolžnikovo aktivno ravnanje s premoženjem, katerega rezultat bi bil onemogočanje ali otežitev uveljavitve terjatve, kar je temelj subjektivne nevarnosti.

VSL Sklep I Cpg 506/2021, 12. 10. 2021

VSL Sklep I Cp 1501/2021, 4. 10. 2021

VSL Sklep I Cp 1393/2021, 13. 9. 2021

¨ Zgolj pritožničino zatrjevanje, da tožena stranka obveznosti do nje nepravilno ne prikazuje v svojem poslovnem poročilu, dejstev, ki jih izkazuje revidirano letno poročilo, ne more omajati. Zgolj takšna trditev ne more zadoščati za drugačno odločitev o predlagani začasni odredbi, ki temelji na trditvi o poseganju delničarjev v vezani kapital z izplačilom bilančnega dobička.

VSL Sklep I Cpg 451/2021, 7. 9. 2021

¨ Staranje toženca in bivanje v zaporu na obseg njegovega premoženja nimata nobenega vpliva. Posledično ne prvo ne drugo ne more zmanjševati možnosti, da bo tožnica svojo terjatev uspešno oziroma brez večjih težav poplačala.

¨ Če se zaradi angažiranja odvetnika premoženje toženca zmanjšuje, to samo po sebi ne pomeni, da preostanek (po navedbah tožnice ima toženec v lasti 150 različnih nepremičnin in stalen dohodek - pokojnino) ne bo zadoščal za poplačilo njene terjatve.

¨ Določbo tretjega odstavka 270. člena ZIZ je treba razumeti tako, da pogoj neznatne škode v celoti nadomešča pogoj iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.

¨ Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je trditev, da razpolaganje z denarnimi sredstvi (enako je tožnica navedla tudi za razpolaganje z nepremičninami) v času izvrševanja kazenske sankcije za preživljanje ne bo nujno potrebno, pavšalna. V tej trditvi je vsebovana trditev, da bo v tem času za toženčevo preživljanje poskrbljeno v Zavodu za prestajanje kazni. Glede na to, da je bilo v sodni praksi že zavzeto stališče, da bo začasna odredba s prepovedjo razpolaganja dolžniku povzročila le neznatno škodo, če je zaposlen in razpolaganje z nepremičnino ni nujno za njegovo preživljanje, povzetih navedb ni mogoče šteti kot očitno neutemeljenih.

VSL Sklep II Cp 1239/2021, 17. 8. 2021

¨ S tožnikovimi navedbami v predlogu, s katerimi je zatrjeval in utemeljeval trditve, da toženka z izdajo začasne odredbe ne bo utrpela hujših posledic kot tožnik v primeru njene neizdaje in o tožnikovem nastanku težke nadomestljive škode, ko gre za zavarovanje denarne terjatve in ko zakonske pogoje opredeljuje 270. člen ZIZ, ne morejo biti pravno relevantne.

¨ Izkazanost takoimenovane subjektivne nevarnosti zahteva izkazanost takšnega dolžnikovega konkretnega ravnanja, katerega posledica je onemogočanje ali otežitev izvršbe.

VSC Sklep I Cp 267/2021, 1. 7. 2021

¨ Sodišče prve stopnje je pri zaključku o neutemeljenosti toženčevega ugovora glede obstoja pogoja subjektivne nevarnosti pravilno zaključilo, da trenuten obstoj zadostnih sredstev za poplačilo tožnikove terjatve, subjektivne nevarnosti za bodočo uveljavitev terjatve ne izključuje.

VSC Sklep I Cp 231/2021, 10. 6. 2021

4. Neznatna škoda

¨ Določbo tretjega odstavka 270. člena ZIZ je treba razumeti tako, da pogoj neznatne škode v celoti nadomešča pogoj iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.

VSL Sklep II Cp 1239/2021, 17. 8. 2021

¨ Predlagana začasna odredba je usmerjena v prepoved odtujitve in obremenitve toženčevih nepremičnin, zato o neznatni škodi ni moč govoriti, saj takšna prepoved predstavlja poseg v ustavno zavarovano zasebno lastnino.

¨ Sodna praksa sicer ni formalni vir prava, vendar moč uporabljene argumentacije veže sodišča pri odločanju v podobnih primerih. V pristojnosti sodstva je tudi skrb za poenoteno uporabo prava.

VSL Sklep I Cp 1254/2021, 12. 8. 2021

¨ Začasna odredba s prepovedjo razpolaganja z vsemi zalogami ne prestavlja neznatne škode, saj tožena stranka ne bi mogla izpolnjevati obveznosti upnikom, med katerimi sta tudi tožeči stranki.

VSC Sklep II Cpg 74/2021, 7. 7. 2021

¨ Izkazanost takoimenovane subjektivne nevarnosti zahteva izkazanost takšnega dolžnikovega konkretnega ravnanja, katerega posledica je onemogočanje ali otežitev izvršbe.

VSC Sklep I Cp 267/2021, 1. 7. 2021

¨ Tožeči stranki neutemeljeno navajata, da ima tožena stranka več kot 2,000.000,00 EUR letnega prometa in ves denarni tok preko edinega odprtega TRR, da z blokado 132.234,90 EUR ne bi utrpela škode, saj bi lahko normalno poslovala. Uveljavljani znesek ne more prestavljati neznatne škode v okoliščinah tega primera, ko tožeči stranki gradita začasno odredbo ravno na objektivnih okoliščinah slabega premoženjskega stanja.

VSC Sklep II Cpg 49/2021, 19. 5. 2021

5. Domneva nevarnosti

6. Ureditvene (regulacijske) začasne odredbe

¨ Stališče sodišča prve stopnje, da se s predlagano začasno odredbo želi dobiti ponovno možnost vstopa v nepremičnino in izvajanje dejanske oblasti na nepremičnini, čeprav le z namenom, da si tožnik iz nje odnese svoje stvari, je pravilno. Namen predlagane začasne odredbe ni omogočiti bodočo izvršbo. Gre torej za regulacijsko začasno odredbo.

¨ S sklicevanjem na določbo 3. alineje drugega odstavka 272. člena in tretjega odstavka 270. člena ZIZ tožnik ne more biti uspešen. Da sodno varstvo, ki ga s tožbo zahteva, ne bi več moglo doseči svojega namena, ni mogoče reči za primer, ko stranka izkaže le to, da dolžnik z izdano začasno odredbo, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (3. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Regulacijske začasne odredbe zato ob izpolnjevanju zgolj te predpostavke, po večinski sodni praksi, kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, ni mogoče izdati.

VSL Sklep II Cp 1178/2021, 20. 7. 2021

271. člen (Vrste začasnih odredb)

1. Splošno

2. Namen začasne odredbe

3. Prepoved, da dolžnik ne sme razpolagati s premičninami in hramba teh stvari ter vpis prepovedi v register

4. Prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic in zaznamba te prepovedi v zemljiški knjigi

5. Prepoved dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi

6. Nalog organizaciji za plačilni promet, da mora dolžniku ali drugemu po njegovem nalogu odreči izplačilo denarnega zneska za katerega je izdana začasna odredba, z dolžnikovega računa

7. Druge vrste začasnih odredb

VDSS Sklep Pdp 427/2021, 2. 9. 2021

272. člen (Pogoji za začasno odredbo)

1. Splošno

¨ Ni mogoče govoriti o kvalitativni vezi med tožbenim predlogom in predlogom za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da upnik z začasno odredbo ne more doseči zavarovanja, ki mu ga ne bi dajala niti sodba, če bi bilo z njo ugodeno tožbenemu zahtevku.

¨ Kljub temu, da je sodišče predlog tožnikov zavrnilo, pa ti ne ostajajo brez sodnega varstva. Na razpolago imajo zahtevek za posestno varstvo, saj ni nobenega dvoma, da imetnik služnosti, ki izvršuje posest služeče stvari, uživa posestno varstvo enako kot ga uživa vsak drug posestnik.

VSL Sklep I Cp 1580/2021, 4. 11. 2021

¨ Da je vročitev predloga za izdajo začasne odredbe pred izdajo sklepa sodišča obligatorna, specialna določila zavarovanja z začasno odredbo po ZIZ ne zapovedujejo. V postopku zavarovanja je obligatorno le vročanje ugovora v odgovor upniku.

¨ Ni mogoče ločeno obravnavati pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje primarnega in podrednega zahtevka. V primeru eventualne kumulacije v postopku zavarovanja je bistveno, ali sta zahtevka izključujoča.

¨ Ker je nujni dedič pravi dedič, univerzalni zapustnikov naslednik in mu gre od smrti zapustnika naprej alikvotni del zapuščine, torej del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, ima nujni dedič pravico zahtevati vrnitev (dela) darila v naravi, lahko pa se zadovolji z vrnitvijo denarne protivrednosti.

¨ Ker verjetnost terjatve po primarnem zahtevku ni bila izkazana, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je podana verjetnost vtoževane terjatve po podrednem zahtevku.

VSL Sklep I Cp 1130/2021, 26. 7. 2021

¨ Pritožnik se sklicuje tudi na splošno znano dejstvo, a ne upošteva, da je potrebno tudi splošno znana dejstva (pravočasno) zatrjevati, le dokazovati jih ni treba.

VSL Sklep I Cp 960/2021, 14. 7. 2021

¨ ZOPNI zasleduje dopusten namen varovanja javne koristi: doseči, da posameznik ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil na nezakonit način oziroma z nezakonito dejavnostjo. Odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in edini primeren ukrep, s katerim se uresničuje ustavno dopusten cilj: preprečiti posameznikom, da bi se s protipravno dejavnostjo, ki je v škodo skupnosti, okoriščali na račun vseh članov skupnosti; s tem se posredno tudi preprečuje ali vsaj omejuje nadaljnje opravljanje in širjenje tovrstnih nezakonitih in družbeno škodljivih dejavnosti.

¨ Pred ustavnim sodiščem se presoja skladnost zakonov ali podzakonskih aktov z ustavo, ne pa vprašanje kršitve zakonov, saj je to stvar pravnih sredstev pred rednimi sodišči.

VSL Sklep II Cp 706/2021, 11. 5. 2021

VSM Sklep I Cp 52/2020, 28. 1. 2020

2. Predpostavke za izdajo začasne odredbe - nedenarne terjatve

¨ Verjetnost obstoja terjatve se presoja glede na okoliščine, ki izhajajo iz trditev strank v zvezi z začasno odredbo.

VSM Sklep I Cp 665/2021, 23. 9. 2021

¨ V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši (ali ga naroči). Se pa razlikuje glede vprašanja, ali za pasivno legitimacijo zadošča, da je nekdo dejanje odobril (oz. mu ni nasprotoval), ali pa mora biti poleg odobritve (oz. nasprotovanja) dejanje tudi v njegovo korist. V zvezi s tem se pritožbeno sodišče pridružuje prepričljivejšim razlogom odločb, ki izhajajo iz stališča, da mora biti poleg kasnejše odobritve ali nasprotovanja motilno dejanje tudi v korist osebe, za katero se trdi, da je pasivno legitimirana.

¨ Glede vprašanja, ali imajo etažni lastniki posest na parkiriščih pred večstanovanjskimi stavbami v mestnih naseljih, sodna praksa ni (bila) enotna. Vendar pa, če je mogoče pred leti najti v sodni praksi glede tega vprašanja nasprotujoča si stališča, je v novejši sodni praksi večinsko sprejeto, da etažni lastniki imajo posest na parkirišču. Etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki zahtevajo posestno varstvo na parkiriščih, za katere zatrjujejo, da predstavljajo pripadajočo zemljišče k večstanovanjski stavbi v njihovi etažni lastnini in dokažejo (so)uporabo parkirišča, so upravičeni do posestnega varstva ne glede na to, da na njem lahko občasno (če je prostor) parkirajo tudi drugi, ki ne prebivajo v večstanovanjski stavbi. Ni namreč bistveno, kako pogosto tožniki prihajajo in parkirajo na parkirišču, ampak da svojo (so)posest izvajajo kontinuirano in da je vedno prisoten njihov animus possidendi.

VSL Sklep I Cp 1038/2021, 9. 9. 2021

VDSS Sklep Pdp 427/2021, 2. 9. 2021

¨ Ker tožnica ne v tožbi ne v predlogu za izdajo začasne odredbe ni zatrjevala ničnosti oziroma neveljavnosti sporazuma tožencev o razdelitvi skupnega premoženja, verjetnosti vtoževane terjatve ni izkazala. Posledica delitve skupnega premoženja namreč je, da zakonca postaneta samostojna lastnika tega premoženja, s tem pa preneha režim skupnega premoženja, glede katerega bi tožnica lahko uspela z zahtevkom na ugotovitev deleža prvega toženca.

¨ Neznatna škoda je pravni standard, ki ga mora s trditveno podlago o konkretnih okoliščinah na strani dolžnika izkazati upnik, pri čemer zgolj povzemanje zakonske dikcije ne zadošča. Navedbe morajo biti v tolikšni meri konkretizirane in podprte z relevantnimi dokazi, da lahko sodišče zanesljivo oceni, ali bi dolžniku z izdajo začasne odredbe res nastala zgolj neznatna škoda. Tožnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe v tej zvezi navedla zgolj, da toženka ne bo utrpela nikakršnih neugodnih posledic, kar je premalo, saj v izhodišču velja, da je vsak poseg v lastnino za lastnika škodljiv. Drži sicer, da prepoved odtujitve in obremenitve ne bi neposredno onemogočala oddaje nepremičnine, saj ne velja za obligacijske pravice, bi pa vplivala na zastavno pravico in druge izvedene stvarne pravice.

VSL Sklep I Cp 1265/2021, 1. 9. 2021

¨ Sodna praksa sicer ni formalni vir prava, vendar moč uporabljene argumentacije veže sodišča pri odločanju v podobnih primerih. V pristojnosti sodstva je tudi skrb za poenoteno uporabo prava.

VSL Sklep I Cp 1254/2021, 12. 8. 2021

¨ Upnika nista izkazala verjetnega obstoja terjatve že zato, ker nista izkazala, da predlagani ukrepi predstavljajo upravičene ukrepe za preprečitev nastanka škode ali njeno zmanjšanje.

VSL Sklep IV Ip 1180/2021, 11. 8. 2021

¨ Ker verjetnost terjatve po primarnem zahtevku ni bila izkazana, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je podana verjetnost vtoževane terjatve po podrednem zahtevku.

VSL Sklep I Cp 1130/2021, 26. 7. 2021

¨ Sodišče prve stopnje je v zvezi z utemeljenostjo ugovorov tožencev tako glede verjetnosti nedenarne terjatve kot tudi glede verjetnosti obstoja objektivne nevarnosti presojalo trditve in listinske dokaze tožnika kot tudi tožencev ter v 10. točki obrazložitve zaključilo, da na ravni verjetnosti ni moglo slediti trditvam tožencev, prav tako pa pravilno pojasnilo, da se bo do številnih ugovorov tožencev glede neveljavno sklenjene pogodbe, konkretno in poglobljeno vsebinsko lahko opredelilo šele, ko bo na podlagi izvedenega temeljitega dokaznega postopka lahko ocenilo resničnost trditev strank ter posledično z gotovostjo ocenilo, katera dejstva šteje za dokazana in zakaj ter na podlagi prepričanja odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

VSC Sklep I Cp 265/2021, 22. 7. 2021

¨ Ob odsotnosti drugih pravočasno predloženih dokazov je sodišče prve stopnje na podlagi dopisa S. d.d. pravilno zaključilo, da je banka sprejela, da je drugi upnik zakoniti zastopnik in da ne more pritrditi upnikoma, da je omogočeno izčrpavanje prvega upnika ter da je sanirana nevarnost protipravnega pridobivanja finančnih sredstev.

VSC Sklep II Cpg 84/2021, 20. 7. 2021

¨ Sprememba poslovodstva ne zadošča za sklep o nujnosti intervencije z začasno odredbo.

VSC Sklep I Cp 269/2021, 14. 7. 2021

¨ Višje sodišče najprej meni, da je predlagana začasna odredba širša od zahtevanega varstva po tožbenem zahtevku, v določenem delu je ugotovitvene narave in hkrati tudi ireverzibilna. Å½e zato je zavrnitev predloga za zavarovanje z začasno odredbo pravilna.

¨ Tožeča stranka s tožbo zahteva razveljavitev odstopne izjave tožene stranke, medtem ko v predlogu za začasno odredbo predlaga, da sodišče ugotovi, da ta odstop nima pravnega učinka do pravnomočnosti odločbe o glavni stvari. Takšna začasna odredba ni mogoča, saj je postavljen ugotovitveni pravovarstveni zahtevek, ki hkrati kot takšen tudi nima sredstva zavarovanja. V tem delu predlagana začasna odredba spornega pravnega razmerja v ničemer ne ureja. Ne ureja terjatve, ki je predmet zavarovanja.

¨ Tožeča stranka v tem postopku dejansko zasleduje varstvo premoženjske škode (izgubljen dobiček), kar ne more biti varovano z regulacijsko začasno odredbo, s katero bi sodišče prisililo toženo stranko k nadaljnjemu izpolnjevanju njenih pogodbenih obveznosti.

VSL Sklep I Cpg 339/2021, 13. 7. 2021

¨ Upnik z začasno odredbo predlaga, da se dolžniku kot manjšinskemu družbeniku prepove sklicati in izvesti skupščino družbe, kar utemeljuje s tem, da ščiti svoj položaj in zakonitost poslovodstva. Vendar zavarovanje terjatve po 99. členu SPZ v predmetni zadevi ni mogoče, saj se upnikova zahteva ne nanaša na varstvo lastninske pravice. Uporaba analogije, ki bi varstvo po 99. členu SPZ razširila tudi na tovrstne primere, pa ob upoštevanju pozitivne razlage citirane zakonske določbe, ni mogoča. Tudi sicer je takšen zahtevek v nasprotju s temelji korporacijskega prava, saj bi prišlo do nedopustne situacije, ko bi družba oziroma poslovodstvo družbeniku onemogočalo izvrševanje pravic, ki jih ima kot imetnik poslovnega deleža.

VSC Sklep II Cpg 57/2021, 9. 6. 2021

¨ Upnik ne rabi pomoči zakonske domneve, ko je dolžnik hkrati poslovodja dolžnice iz pravnega posla, tretje in pridobitelj.

VSL Sklep IV Ip 770/2021, 1. 6. 2021

¨ Sodišče prve stopnje je zmotno sklepalo, da upnik ni uspel do standarda verjetnosti izkazati, da je dolžnik ravnal protipravno, ker je podatke nedovoljeno kopiral - kopiral na način, ki mu je bil s pogodbo o zaposlitvi in 74. členom službenega pravilnika izrecno prepovedan. Upnik v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v tem delu dokazni standard postavilo previsoko. Zlasti tiste kršitve, ki se zgodijo z uporabo računalniške tehnologije, so v dokaznem smislu izredno težko dokazljive. Praktično nemogoče je od upnika zahtevati konkretne trditve in dokaze o tem, na kateri nosilec je dolžnik prenašal podatke. Takšna zahteva bi utegnila izjaloviti možnost doseči začasno varstvo pravice. Na kršitev pravice je možno z zadostno mero verjetnosti sklepati iz obstoja drugih okoliščin, ki vsaka zase ali skupaj zadoščajo za verjetnost, da je do zatrjevane kršitve dejansko prišlo.

VSL Sklep IV Ip 381/2021, 7. 4. 2021

¨ Drži, da poseg v ugled in dobro ime lahko predstavlja težko nadomestljivo škodo. Da bi tovrstna škoda nastajala, pa ni izkazano že s tem, da dolžnik posluje na enak način kot prej in v javnosti domnevno ustvarja vtis, da je povezan z upnikom. Obstoj navedene povezave in dejstvo, da upnik ne more vplivati na poslovanje dolžnika, za izkazanost posega v ugled in dobro ime upnika, ki bi opravičeval takojšno regulacijo spornega razmerja, ne zadoščata. Upnik ni pojasnil, kako naj bi te okoliščine negativno vplivale na njegov ugled. Takšen poseg bi na primer utemeljevale okoliščine, ko bi dolžnikove storitve, ki bi jih javnost povezovala z upnikom, bile slabše kvalitete, ali če bi dolžnik sicer ravnal v smeri, ki bi razvrednotila upnikov koncept, tako da bi slednje morebiti utegnilo ime upnika in njegov ugled razvrednotiti. Zaradi izostanka negativnih posledic dolžnikovega poslovanja na ugled upnika zatrjevana težko nadomestljiva škoda v obravnavanem primeru ni verjetno izkazana.

VSL Sklep V Cpg 201/2020, 5. 3. 2020

3. Ureditvene (regulacijske) začasne odredbe

VSL Sklep I Cp 1580/2021, 4. 11. 2021

¨ Tožnik je s stopnjo verjetnosti dokazal, da ima na stanovanju enaka lastninskopravna upravičenja kot toženka. Oba, tako tožnik kot toženka, imata tudi pravico do doma. Ker si stojijo nasproti človekove pravice tožnika in toženke, mora sodišča obseg izvrševanja njunih pravic na podlagi tretjega odstavka 15. člena Ustave RS omejiti na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničevanja človekove pravice drugega. To pa terja vrednostno tehtanje pomena obeh pravic in teže posega.

¨ Pri odločanju o predlagani začasni odredbi mora sodišče presoditi, ali je glede na okoliščine konkretnega primera še pred koncem postopka treba z ureditveno začasno odredbo začasno urediti sporno pravno razmerje zato, da se bo preprečila uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode ali preprečile neugodne posledice za tožnika (če se predlog zavrne) ali za toženko (če se predlogu ugodi), ob pogoju, da bo v primeru, če bo izdana zavrnilna sodba, mogoče za toženko vzpostaviti sedanje stanje (reverzibilnost).

VSL Sklep I Cp 1085/2021, 22. 9. 2021

¨ Predvsem pa mora sodišče pri odločitvi ob izdaji ureditvene začasne odredbe upoštevati položaj nasprotnega udeleženca, zato začasne odredbe ne sme izdati, če bi le ta nasprotnemu udeležencu nalagala storitev nečesa, kar z razveljavitvijo odredbe ne bi bilo možno odpraviti (t.i. reverzibilnost začasne odredbe).

¨ Po oceni sodišča druge stopnje omogočitev prehoda skozi razstavni prostor, ki je namenjen širši javnosti, v tej fazi postopka (pred vloženim ugovorom) za toženca ne more predstavljati težjega položaja od položaja tožnika, ki do najetih prostorov in s tem do izvajanja najemne pogodbe ne more dostopati.

VSM Sklep I Cp 616/2021, 7. 9. 2021

¨ Regulacijska začasna odredba je sredstvo zavarovanja in ne sme nadomestiti rednega sodnega varstva. S predlogom za izdajo začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, tožnik lahko uspe, če je predlagano začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo ne bi ostalo brez pomena.

VSL Sklep I Cp 1189/2021, 1. 9. 2021

VSL Sklep II Cp 1178/2021, 20. 7. 2021

VSL Sklep I Cpg 339/2021, 13. 7. 2021

¨ Nedvomno je z onemogočanjem ogrevanja prostorov in vode ter posledično zagotavljanja nujnih higienskih standardov, izkazana verjetnost, da je ogroženo zdravje tožnice in njenih otrok. Če gre za poseg v zdravje, je verjeten zaključek, da je mogoče govoriti o grozečem nastanku škode, ki je ni mogoče kar tako nadomestiti npr. z denarjem.

¨ Namen ureditvene začasne odredbe je tudi v tem, da začasno uredi sporno pravno razmerje.

VSL Sklep I Cp 961/2021, 15. 6. 2021

¨ Izdaja ureditvene začasne odredbe je omejena na izjemne primere, saj ne sme predstavljati nadomestnega sredstva za sodno varstvo v pravdnem postopku, tako tudi v primerih, kakršen je obravnavani, ko se z začasno odredbo uveljavlja zahtevek, ki je po vsebini v bistvu enak tožbenemu zahtevku. Temu ustrezno je zato treba strožje presojati, ali res obstajajo tehtni pogoji za izdajo ureditvene začasne odredbe.

¨ Ni z verjetnostjo izkazano, da bi šlo v smislu 75. člena SPZ za takšne vplive, ki bi tožnikom čezmerno oteževali uporabo njihove nepremičnine oziroma jim povzročali znatnejšo škodo. Tožniki v tem pogledu niso predložili nobenega primernega dokaza (na primer strokovnega mnenja z rezultati meritev oziroma ugotovitvami o prekoračenih vrednostih teh vplivov in njihovem izvoru).

VSL Sklep I Cp 895/2021, 11. 6. 2021

¨ Odklop električne energije v stanovanjski hiši, kjer tožnik biva, glede na konkretno zatrjevane okoliščine, da ta tožniku ne odvzema samo možnosti ogrevanja v hladnejših obdobjih, ampak tudi razsvetljave, priprave tople hrane, hranjenja živil in zagotavljanja nujnih higienskih standardov, pomeni za tožnika omejitev nujnih življenjskih standardov in pogojev, ki mu onemogočajo možnost bivanja v stanovanjski hiši.

VSL Sklep II Cp 828/2021, 11. 6. 2021

¨ Ker je za posle rednega upravljanja potrebno soglasje solastnikov, katerih deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti, SPZ v četrtem odstavku 67. člena predvideva možnost, da se manjkajoče soglasje nadomesti z odločitvijo sodišča. Vendar zakon take možnosti ne predvideva za vse posle rednega upravljanja, ampak za tiste posle, ki so nujni za redno vzdrževanje stvari.

¨ Registracija oziroma podaljšanje vozniškega dovoljenja ni posel, ki je za redno vzdrževanje stvari nujen.

VSL Sklep I Cp 886/2021, 1. 6. 2021

4. Začasne odredbe - razmerje med starši in otroki

VSC Sklep I Cp 175/2021, 13. 5. 2021

¨ Pravdni stranki sta sklenili sodno poravnavo, s katero se je tožnik med ostalim zavezal, da v obdobju desetih mesecev od sklenitve te poravnave ne bo vstopal in bival v stanovanju, ter da bodo stiki med tožnikom in mladoletnima otrokoma pravdnih strank potekali trikrat tedensko v stanovanju ali drugje, po dogovoru strank. To pa pomeni, da se tožnik ne more sklicevati na nevarnost nastanka težko nadomestljive škode, ker mu je z ravnanjem toženke onemogočena uporaba lastnega stanovanja, saj že pred tem v stanovanju določeno obdobje ni bival.

VSL Sklep II Cp 599/2021, 19. 4. 2021

5. Začasne odredbe - delovna razmerja

¨ Prvi pogoj za izdajo začasne odredbe je verjetno izkazana terjatev. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo pravilno stališče, da terjatev ni verjetno izkazana, zato niti ni bilo dolžno preverjati obstoja drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe po citiranih določbah ZDSS-1 oziroma ZIZ.

VDSS Sklep Pdp 484/2021, 30. 9. 2021

VDSS Sklep Pdp 427/2021, 2. 9. 2021

¨ Tožnik ni izkazal za verjetno, da terjatev obstoji. Toženka mu je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, določenega v 2. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ker je bil s strani nadzornega sveta odpoklican z mesta direktorja. Å½e samo dejstvo, da je bil odpoklican, pomeni, da je tožniku delo po pogodbi o zaposlitvi za direktorja objektivno onemogočeno, saj je pogoj za opravljanje dela direktorja (poslovodje) družbe z omejeno odgovornostjo imenovanje na poslovodno funkcijo, ki preneha z odpoklicem. Razlogi za odpoklic s funkcije, do katerih se je sicer sodišče prve stopnje opredelilo, niso bistveni. Vprašanje zakonitosti odpoklica ni predhodno vprašanje.

VDSS Sklep Pdp 434/2021, 2. 9. 2021

¨ Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik z zatrjevanjem, da zaradi opravljanja dela v nočni izmeni na PP A. ne more ponoči nuditi pomoči svoji partnerki in očetu v primeru poslabšanja njunega zdravstvenega stanja, ni izkazal pogoja za izdajo začasne odredbe iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, da je začasna odredba potrebna, da prepreči nastanek težko nadomestljive škode.

VDSS Sklep Pdp 421/2021, 30. 8. 2021

¨ Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik izkazal verjeten obstoj terjatve (nezakonitost izpodbijane odločbe toženke z dne 22. 6. 2021 o začasni napotitvi), ne pa tudi nadaljnjega pogoja, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Pravilno je poudarilo, da je začasna odredba namenjena preprečitvi nastanka škode tožniku (upniku), ne pa njegovi materi ali družinskim članom. Zato je kot nerelevantne zavrnilo tožnikove navedbe, da bo mati (invalidka) zaradi njegove spremembe pri delu trpela stisko, škodo na zdravju ter primanjkljaj pri negi. Pravilno ni sledilo niti tožnikovemu predvidevanju o tem, kakšno skrb, strah, pritisk bo zaradi navedenih materinih težav trpel sam. Tožnik tudi z zatrjevanjem prenizkih prejemkov za reševanje materine stiske ni mogel biti uspešen pri izkazovanju težko nadomestljive škode.

VDSS Sklep Pdp 419/2021, 26. 8. 2021

6. Začasne odredbe â€“ insolventnost

¨ Upravitelj kot strokovnjak ve oziroma bi moral vedeti, da bi moral ob vsakem podaljšanju najemnega razmerja od sodišča hkrati zahtevati izdajo soglasja k sklenitvi (podaljšanju) predkupne pravice. Ni logično sprejemljivo, da bi šlo le za malomarnost upravitelja, ki je izdajal zemljiškoknjižno dovolilo na podlagi katerega je dolžnik predlagal izbris in nato ponoven vpis predkupne pravice v zemljiško knjigo. Če bi veljala logika, da je predkupna pravica ustanovljena dokler traja najemno razmerje v skladu z 11. členom Najemne pogodbe, sklenjene za določen čas enega leta, ne bi bilo treba zemljiški knjigi predlagati izbris vknjižene predkupne pravice in nato ponoven vpis. Podaljševala bi se le najemna pogodba, predkupna pravica bi ostala vpisana v zemljiški knjigi.

¨ Na dolžnikovo vpletenost v zlorabo stečajnega postopka kaže že to, da dolžnik ni v okviru svoje trditvene podlage zatrjeval nobenega življenjsko razumnega in prepričljivega pojasnila, zakaj ni podvomil, da bi upravitelj moral pred izdajo zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi katerega je dolžnik sam predlagal vpis predkupne pravice v zemljiški knjigi, ne samo prvič ampak tudi za vsako nadaljnje podaljšanje predkupne pravice zahtevati od sodišča izdajo sklepa o soglasju k podaljšanju predkupne pravice.

¨ Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo četrti odstavek 200. člena ZUreP-2. Gre za kogentno pravilo, ki je prepovedovalo pravni promet s spornimi nepremičninami brez soglasja razlastitvenega upravičenca in kot sankcijo kršitve te prepovedi določalo ničnost pogodbe.

¨ Na prvi pogled izbira prodaje nepremičnin z nezavezujočim zbiranjem ponudb, po dveh neuspešnih javnih dražbah, kaže na razumnost upraviteljeve odločitve. Vendar pa v povezavi z vsemi opisanimi okoliščinami in vedenjem, da je bila v zemljiški knjigi v dolžnikovo korist vpisana predkupna pravica in verjetnostjo dolžnikovega interesa po nakupu nepremičnin, bi bila bolj logična izbira načina prodaje z javno dražbo. Ta namreč tudi, če predkupni upravičenec izkoristi predkupno pravico omogoča drugemu ponudniku zviševanje cene nepremičnin (2. točka drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP). Način prodaje z nezavezujočim zbiranjem ponudb to možnost izključuje (tretji odstavek 347. člena ZFPPIPP).

¨ Izbrisna tožba je samostojen pravni institut, kjer mora biti v konkretnem dejanskem stanju izpolnjen zakonski dejanski stan prvega odstavka 243. člena ZZK-1 in lahko izbrisno tožbo, to je zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe uveljavlja tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica iz materialnopravnega razloga je bila zaradi te vknjižbe kršena.

¨ Upnik je uveljavljal, da bi morala biti prodajna pogodba sklenjena z njim in ne z dolžnikom kot (predkupnim) upravičencem. Zatrjeval je ničnost pogodbe, ker je bila ta sklenjena brez pravne podlage (39. člen OZ). S tem je uveljavljal kršitev obligacijske pravice. Upnik je torej utemeljeno uveljavljal zavarovanje nedenarne terjatve, ki se bo kasneje izrazila tudi v izbrisni tožbi.

¨ Po drugi alineji 1. točke prvega odstavka 243. člena ZZK-1 se v primeru uspeha z izbrisno tožbo znova vpiše lastninska ali izvedena pravica v korist prejšnjega imetnika (odsvojitelja).

VSL Sklep I Cpg 476/2021, 7. 10. 2021

¨ Pritožnika (v zvezi s sprejetim stališčem) utemeljeno opozarjata, da se prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP ne uporablja tako kategorično oziroma ne velja tako absolutno, kot je njegovo uporabo in veljavnost razumevalo sodišče prve stopnje. To nenazadnje izhaja tudi iz stališč sodne prakse, na katere se sklicujeta (že) pritožnika. Odločbe sodišč, predvsem odločbi UPRS II U 147/2018 z dne 14. 5. 2020 in VSRS II Ips 215/2011 z dne 23. 6. 2011, se sicer nanašajo na prekinitev postopkov izvršbe zaradi insolventnosti dolžnika po 132. členu ZFPPIPP, a jih je (glede na namen, ki ga zasledujejo) povsem mogoče aplicirati tudi na postopke zavarovanja in na določbo prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP.

VSM Sklep I Cpg 46/2021, 25. 3. 2021

¨ Toženki s sporno prodajno pogodbo nista zasledovali namena zagotoviti plačilo kupnine za predmetno nepremičnino, pač pa je bil njun namen čim prej prenesti to nepremičnino skupaj s prilivi od najemnin iz premoženjske sfere prve toženke na drugo toženko ter na ta način preprečiti možnost, da bi to premoženje postalo del stečajne mase prve toženke, hkrati pa bi še naprej ostalo v krogu z bivšim zakonitim zastopnikom prve toženke povezanih oseb. S takšnim ravnanjem sta nedvomno izigrali stečajne upnike prve toženke.

¨ Četudi ima upnik terjatev zavarovano z zastavno pravico, mu pravni red dopušča, da lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku. Te presoje tožeče stranke zato druga toženka ne more izpodbijati s svojimi ocenami.

¨ Okoliščina, ko je pogodba sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje (kot je to v obravnavani zadevi), presega dejanski stan izpodbojnosti in v skladu z ustaljeno sodno prakso upravičuje ničnostno sankcijo.

¨ Upniku v primeru uspeha z ničnostno tožbo ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo.

¨ Tožeča stranka lahko v takšnem primeru v korist stečajne mase uveljavlja zahtevke iz naslova neupravičene pridobitve.

¨ V zemljiški knjigi je z učinkom od dne 5. 12. 2014 zaznamovana predmetna izbrisna tožba za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice na zadevni nepremičnini na drugo toženko. Å½e na podlagi pravnomočne ugoditve tej izbrisni tožbi, pa bo tožeča stranka lahko dosegla, da bodo ob izbrisu lastninske pravice, ki je vknjižena v korist druge toženke, po uradni dolžnosti (samodejno) izbrisani tudi vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba te izbrisne tožbe, torej vključno s sporno zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018.

¨ Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da si tožeča stranka z uveljavljanjem zahtevka za ugotovitev ničnosti pravnega posla za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018 ter za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom te zaznambe ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.

VSL Sodba in sklep I Cpg 58/2020, 17. 2. 2021

¨ Zgolj zatrjevano vedenje stečajne upraviteljice in njena seznanitev s stališčem etažnih lastnikov, da je Predmetna parcela pripadajoče (funkcionalno) zemljišče Stavbe, še ne zadošča za sklepanje, da je (tudi) na strani stečajne upraviteljice prvo tožene stranke kot prodajalke Predmetne parcele podana t.i. kvalificirana nedobrovernost, zlonamernost, namerno izigravanje stečajnega postopka. Upoštevati je namreč potrebno tudi vse preostale okoliščine tega primera, še zlasti pa dejstvo, da je tožeča stranka v stečajnem postopku prijavila svojo izločitveno pravico na Predmetni parceli, ki jo je stečajna upraviteljica obrazloženo prerekala, nato pa niti v zakonsko predpisanem roku niti kasneje vse do prodaje Predmetne parcele v stečajnem postopku ni vložila tožbe za uveljavitev prerekane izločitvene pravice. Tožeča stranka bi lahko, ob lastni zadostni skrbnosti (s pravočasno vložitvijo tožbe za uveljavitev izločitvene pravice) že v teku stečajnega postopka ustrezno poskrbela za varstvo svojih interesov in zavarovanje svojega pravnega položaja in (vsaj do pravnomočne odločitve o obstoju njene izločitvene pravice na Predmetni parceli) preprečila tudi prodajo Predmetne parcele. S trditvami tožeče stranke ni verjetno izkazano, da gre v konkretni zadevi za primer, ki bi zaradi kvalificirane nedobrovernosti (vseh) strank Prodajne pogodbe zahteval odstop od pravila iz 5. odstavka 342. člena ZFPPIPP in bi bil tako njen zahtevek vsaj s stopnjo verjetnosti utemeljen.

VSC Sklep Cp 3/2021, 13. 1. 2021

273. člen (Vrste začasnih odredb)

1. Splošno

VSM Sklep I Cp 52/2020, 28. 1. 2020

2. Prepoved odtujitve in obremenitve premičnin

3. Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin

4. Prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročalo škodo upniku, ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh

VDSS Sklep Pdp 427/2021, 2. 9. 2021

VSL Sklep IV Ip 381/2021, 7. 4. 2021

5. Plačevanje nadomestila plače delavcu

6. Neprimerno sredstvo zavarovanja

VDSS Sklep Pdp 427/2021, 2. 9. 2021

¨ Pritožbene navedbe pomenijo, da tretji osebi ne ravnata tako, kot upnika od njiju pričakujeta. To pa ne pomeni domnevno spornih ravnanj dolžnika, ki mu jih želita preprečiti s predlagano začasno odredbo. Ni mogoče na domnevno spornih ravnanjih tretjih oseb, četudi sta dolžnikova dolžnika, osnovati očitkov dolžniku.

VSC Sklep II Cpg 90/2021, 29. 7. 2021

273.a člen (Pogoji za začasno odredbo)

273.b člen (Začasne odredbe za varstvo koristi otrok)

¨ Stiki med otrokom in roditeljem so načeloma otroku vedno v korist in so nujni, da se zagotovi njegov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost, če ni kakšnih konkretnih razlogov, ki narekujejo omejitev ali prepoved stikov. Za kakršnokoli omejitev stikov mora biti podan nek stvarno utemeljen razlog. Izhaja se iz tega, da ima otrok z obema staršema stike, ker je to zanj koristno oziroma nujno in brez česar je njegova korist načeloma ogrožena.

¨ Z novelo ZIZ-M, ki velja od 27. 3. 2021, je bil uveljavljen nov 273.b člen, po katerem zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.

VSL Sklep IV Cp 748/2021, 26. 5. 2021

274. člen (Varščina namesto začasne odredbe)

275. člen (Varščina kot pogoj za začasno odredbo)

276. člen (Več začasnih odredb)

VSL Sklep I Cp 1501/2021, 4. 10. 2021

277. člen (Čas, za katerega se izdaja začasna odredba)

278. člen (Prenehanje začasne odredbe)

VSRS Sodba II Ips 66/2021, 1. 9. 2021

279. člen (Povrnitev škode dolžniku)

279.a člen (Uporaba določb postopka o začasnih odredbah)

Ni relevantne sodne prakse.

279.b člen (Pristojnost za izdajo naloga za zamrznitev na podlagi odločbe, poravnave in javne listine)

Ni relevantne sodne prakse.

279.c člen (Pristojnost za pridobivanje informacij o bančnem računu)

Ni relevantne sodne prakse.