Dr. Polonca Končar je zaslužna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Področja njenega pedagoškega, znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela so delovno pravo, mednarodno delovno pravo in socialne pravice. Dolga leta je bila članica izvršnega odbora Mednarodnega združenja za delovno pravo in socialno varnost ter podpredsednica mednarodnega združenja, deset let je bila članica Evropskega odbora za socialne pravice, tj. odbora neodvisnih izvedencev za nadzor nad uresničevanjem Evropske socialne listine Sveta Evrope in v dveh mandatih njegova predsednica. Sedaj deluje kot slovenska izvedenka v Evropski mreži za delovno pravo (ELLN).
Je avtorica komentarja k členom 1-10, 13, 18, 46, 47, 53, 75-77, 90, 108, 120-124, 142, 170-176, 211, 212 ter uvodnega pojasnila k poglavju I. Splošne določbe.
Dr. Luka Tičar je priznan strokovnjak, publicist, raziskovalec in visokošolski učitelj delovnega prava. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral z odliko leta 1999, že leta 1997 tudi na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Po opravljenem pravniškem državnem izpitu in uspešno zaključenem magisteriju znanosti, je leta 2010 pridobil še naslov doktor znanosti. Njegova bibliografija obsega več kot 120 znanstvenih in strokovnih del. Po prvi zaposlitvi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je od leta 2001 kot član Katedre za delovno in socialno pravo zaposlen na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, od 2013 tudi kot njen predstojnik. Pedagoško in raziskovalno je dejaven predvsem na področju delovnega prava, v zadnjem času pa tudi področju postopka reševanja delovnih sporov.
Je avtor komentarja k členom 11, 12, 17, 19-24, 33-45, 48, 54-58, 73, 74, 79-81, 89, 91-94, 96, 97, 126-133, 138-141, 143-169, 200-202, 213, 214 ter soavtor komentarja k členom 181-194.
Mag. Marijan Debelak je leta 1981 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 2004 na tej fakulteti magistriral s področja kolektivnega delovnega prava. Med drugim je bil predsednik delovnega sodišča prve stopnje, višji sodnik na Višjem delovnem in socialnem sodišču (nekaj časa tudi vodja oddelka za delovne spore), od leta 2006 pa je vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Je vodja delovno-socialnega oddelka na tem sodišču, sodeluje pa tudi pri sojenju gospodarskega oddelka. Predaval je na na številnih izobraževanjih v pravosodju in širše ter v strokovnih revijah objavil večje število člankov s področja delovnega prava. Njegovo ožjo specializacijo predstavljajo kolektivna delovna razmerja.
Je avtor komentarja k členom 87, 104-107, 109-111.
Mag. Biserka Kogej Dmitrovič je spomladi leta 1981 diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, jeseni 1982 opravila pravniški državni izpit in leta 2016 magistrirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani s temo Sodno varstvo v primeru prenehanja delovnega razmerja. Celotna poklicna pot je povezana s področjem delovnega prava, od tega je več kot trideset let v sodstvu, najprej na sodišču prve stopnje, od leta 1995 pa na Višjem delovnem in socialnem sodišču, kjer je od leta 2009 tudi predsednica tega sodišča. Ves čas se izobražuje, doma in v tujini, na področju delovnega in socialnega prava. Soorganizirala in vodila je uvajalne in nadaljevalne sodniške šole za sodnike delovnih in socialnih sodišč. S Centrom za izobraževanje v pravosodju sodeluje kot predavateljica na sodniških šolah, letnih posvetih sodnikov delovnih in socialnih sodišč prve in druge stopnje ter preostalih izobraževanjih, ki jih organizira. S svojimi prispevki redno sodeluje na Dnevih delovnega prava in socialne varnosti ter na Dnevih slovenskih pravnikov. V strokovni literaturi je objavila več člankov s področja delovnega prava.
Je avtorica komentarja k členom 95, 118, 119 in 125.
Damjan Mašera je univerzitetni diplomirani pravnik, zaposlen kot podsekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v sektorju za delovna razmerja in druge oblike dela. Delovne izkušnje na delovnopravnem področju v teoriji in praksi je v obdobju med letoma 2008 in 2015 pridobival na Inšpektoratu RS za delo. Je avtor priročnika Inšpekcijski nadzor na področju delovnih razmerij v RS po novem (2015/2016). Sodeloval je pri analizi prej veljavnega Zakona o inšpekciji dela z namenom njegove posodobitve, kot tudi pri pripravi besedila in usklajevanju veljavnega Zakona o inšpekciji dela (ZID-1). Njegovo trenutno delovno področje je povezano predvsem z vsebino Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakona o inšpekciji dela (ZID-1).
Je avtor komentarja k členom 59-63, 208-210, 215-217.č ter uvodnega pojasnila k poglavju IX. Kazenske določbe.
Dr. Damjan Možina je profesor za civilno in gospodarsko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer predava Obligacijsko pravo in Evropsko zasebno pravo ter sodeluje pri Uvodu v civilno pravo in pri Civilnem pravu in postopku. Študiral je v Ljubljani in Berlinu (LL.M.), doktoriral je v Ljubljani na področju primerjalnega pogodbenega prava. Raziskovalno se je izpopolnjeval na Inštitutu Max Planck za tuje in mednarodno zasebno pravo v Hamburgu. Opravil je pravniški državni izpit. Njegovo raziskovalno delo sega na več področij civilnega in gospodarskega prava, ukvarja pa se tudi z javnim pravom. Objavlja doma in v tujini.
Je avtor komentarja k členom 177-180 ter uvodnega pojasnila k poglavju 13. Odškodninska odgovornost
Tatjana Plešnik je univerzitetna diplomirana pravnica s pravniškim državnim izpitom. Njena celotna poklicna pot je povezana z delovnim pravom. Leta 1986 se je zaposlila na Republiškem komiteju za delo, nato je svoje znanje dve leti izpopolnjevala na Višjem sodišču v Ljubljani, trenutno pa opravlja delo na delovnem mestu podsekretarke z nazivom sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v sektorju za delovna razmerja in druge oblike dela. Sodelovala je pri pripravi novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in je avtorica več prispevkov s področja delovnega prava.
Je soavtorica komentarja k členom 181-194.
Jakob Krištof Počivavšek je univerzitetni diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom. Od leta 2015 je predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, kjer se je zaposlil leta 2006 kot samostojni pravni svetovalec za področja delovnega prava, kolektivnega dogovarjanja in prava socialne varnosti, med letoma 2011 in 2015 pa je opravljal funkcijo generalnega sekretarja. Pred tem je bil zaposlen kot svetovalec na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve na Direktoratu za trg dela in zaposlovanje, kjer se je ukvarjal zlasti s področjem agencij za zaposlovanje in zakonodajo s področja zaposlovanja za zavarovanje za primer brezposelnosti in aktivne politike zaposlovanja. V obdobju med letoma 2011 in 2015 je bil član Sveta Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki mu je med letoma 2011 in 2013 tudi predsedoval. V obdobju od leta 2010 do leta 2016 je bil član svetovalnega odbora za prost pretok delavcev pri Evropski komisiji. Je član Ekonomsko-socialnega sveta, Evropskega ekonomsko socialnega odbora ter Ekonomsko socialnega strokovnega odbora pri Slovenskem državnem holdingu. Je član komisije za razlago Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, s predavanji in strokovnimi prispevki pa redno sodeluje na strokovnih srečanjih s področja delovnega prava.
Je avtor komentarja k členom 112, 113, 134-136, 203-207.
Primož Rataj je asistent na Katedri za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Po izobrazbi je magister prava, naslov pa je pridobil po zaključku dvostopenjskega bolonjskega študija Pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2014. Novembra istega leta se je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani tudi zaposlil in že dve leti vodi vaje pri predmetu Delovno pravo. Je avtor več prispevkov s področja delovnega prava in socialne varnosti v domačih revijah, aktivno pa sodeluje tudi pri domačih in mednarodnih projektih s tega področja.
Je avtor komentarja k členom 25-31, 64-72, 78, 88, 114-117, 197-199.
Grega Strban, doktor pravnih znanosti, je profesor delovnega prava in prava socialne varnosti Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izobraževal se je na univerzah v Ljubljani, Leuvnu in Cambridgeu, izpopolnjeval pa tudi na Max-Planck Inštitutu za socialno pravo in socialno politiko v Münchnu, kjer je zunanji korespondent. Je štipendist Fundacije Alexandra von Humboldta, prodekan Pravne fakultete v Ljubljani, predsednik slovenskega Društva za delovno pravo in socialno varnost ter podpredsednik Evropskega inštituta za socialno varnost iz Leuvna. Je tudi ekspert Sveta Evrope in Mednarodne organizacije dela, znanstveni vodja EU projekta FreSsco, vodja programske skupine Pravne fakultete in več raziskovalnih projektov. Objavlja v revijah in monografijah doma in v tujini, je član uredniških odborov revij Podjetje in delo ter Delavci in delodajalci. Prejel je priznanje Mladi pravnik leta (Zveza društev pravnikov Slovenije, 2001) in Roger Dillemans Award for Excellence in Social Security (Univerza v Leuvnu, 2004).
Je avtor komentarja k členom 137, 195 in 196.
Miha Šercer je odvetnik s predhodno bogato prakso z različnih strokovnih in vodstvenih funkcij v gospodarstvu. Je avtor številnih člankov in priročnikov, redno pa tudi predava vsebine s področja delovnega in gospodarskega prava.
Je avtor komentarja k členom 82-86, 98-103.
Urban Vrtačnik (1980) je diplomant Pravne fakultete v Ljubljani. Med absolventskim stažem se je pod delovnim mentorstvom dr. Luke Tičarja poglobljeno ukvarjal z vprašanji, povezanimi s poslovnimi razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, iskanjem ravnovesij med prožnostjo na področju delovnih razmerij ter varstvom zaposlitve. Od leta 2007 dalje je zaposlen v odvetništvu, v tem času pa se je posvečal zlasti zahtevnejšim primerom s področja delovnega prava, ustavnega prava, gospodarskega (vključno z intelektualno lastnino) ter civilnega prava, aktiven pa je bil tudi v okviru javnih projektov, zlasti v podpori Islamski skupnosti v RS pri urejanju pravnih razmerij v zvezi z gradnjo Islamskega versko kulturnega centra v Ljubljani. Od leta 2014 vodi lastno odvetniško pisarno v Ljubljani. Je doktorski kandidat na Pravni fakulteti v Ljubljani, pri čemer se njegovo aktualno raziskovanje usmerja zlasti na področje (bio)medicinske etike ter pravnih vidikov spočetja z biomedicinsko pomočjo.
Je avtor komentarja k členom 14-16, 32, 49-52.