ZIZ v 72. členu ureja primere, ko vloži upnik predlog za odlog izvršbe v primeru, ko je izvršitelj zadevo že prevzel. V takem primeru se predlog za odlog vloži pri izvršitelju, skupaj s predlogom za odlog pa mora upnik priložiti tudi dolžnikovo soglasje z odlogom izvršbe. ZIZ določa, da izvršitelj odlog evidentira v svojem spisu, o odlogu pa mora takoj obvestiti tudi sodišče. Obvestilo sodišču je pomembno, saj se sodišče s tem obvestilom seznani z razlogi za zastoj v postopku. Po mojem mnenju za določitev trenutka od katerega dalje teče odlog ni podana kumulativna zahteva vpisa v spis izvršitelja in obvestila sodišča. Odlog začne teči od trenutka, ko ga izvršitelj evidentira v svojem spisu. Po evidentiranju odloga v spisu izvršitelj o tem obvesti sodišče, ki v tem primeru o odlogu postopka ne izda nobenega sklepa (VSL sklep III Ip 171/2016 z dne 17. 2. 2016).
ZIZ v tretjem odstavku 72. člena določa, da če teče izvršba na nepremičnino in je upnik predlagal odlog izvršbe s prodajo nepremičnine, mora svojemu predlogu priložiti tudi pisno soglasje ostalih upnikov, na predlog katerih je bila izvršba dovoljena. ZIZ torej določa, da je potrebno soglasje vseh upnikov, ne glede na njihov vrstni red poplačila in ne glede na to ali bodo iz prodane nepremičnine glede na vrstni red sploh poplačani. Če v postopek vstopi nov upnik – pristop k izvršbi (171. člen ZIZ), ki z odlogom ne soglaša in želi, da se nepremičnina proda za poplačilo terjatev je večinska sodna praksa, da če nasprotuje predlogu za odlog, podlage za odložitev izvršbe ni več (VSM Sklep I Ip 1060/2017 z dne 20.3.2018). V eni od zadev se je sodišče postavilo na drugačno stališče in sicer, da v primeru, ko pristopi k odloženi izvršbi naknadno nov upnik, se vanjo vključi v stanju izvršbe, kot je ta v času njegovega pristopa. Temu upniku gredo torej od pristopa dalje vse pravice in upravičenja, ki jih ZIZ daje upnikom. Sodišče meni, da tak upnik lahko poda predlog za nadaljevanje odložene izvršbe, vendar ne iz razloga, ker je naknadno pristopil k izvršbi (ker torej za odlog njegovega soglasja ni), ampak mora izkazati za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog izvršbe, to je tisti razlogi, ki jih je v predlogu za odlog izvršbe navedel upnik, ki je predlagal odlog (VSC Sklepu II Ip 317/2016 z dne 13.10. 2016. Tako stališče je za npr. prvega hipotekarnega upnika in se kasneje odloči za vložitev izvršbe precej neugodno.