Če teče izvršba na podlagi verodostojne listine, se realizacija izvršbe lahko začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, kar pomeni, da delodajalec sklepa o izvršbi pred pravnomočnostjo sploh ne dobi.
Če teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova vroči sodišče istočasno sklep o izvršbi upniku, dolžniku in dolžnikovemu delodajalcu. Na podlagi prejetega sklepa o izvršbi bo delodajalec zarubil dolžniku rubljivi del plače. Do prenosa zarubljenega dela plače na račun upnika pa lahko pride šele po tem, ko delodajalec od sodišča prejme obvestilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
ZIZ situacije, ko je dolžnik zaposlen pri dveh delodajalcih, pri vsakemu za polovični delovni čas ne ureja. Če je dolžnik v postopku izvršbe in teče izvršba tudi na njegove prejemke, bi to pomenilo, da bi dolžnik pri vsakem delodajalcu dobil polno plačilo, če bi bil znesek tega nižji od zakonsko določenih 76% oz. 50% (preživnina) minimalne plače. Plača se dolžniku nakazuje na njegov transakcijski račun, kar pomeni, da bi v tem primeru bila banka tista, ki bi po nakazilu plačila od obeh delodajalcev morala upoštevati omejitve, kot jih določa 102. člen ZIZ.
102. člen ZIZ določa omejitve pri zasegu dolžnikove plače. Dolžniku v izvršbi mora ostati 76% minimalne plače. V Uradnem listu RS, št. 12/21, z dne 28. januarja 2021 je bila objavljena nova višina minimalne plače. Ta od 1. januarja 2021 znaša 1.024,24 evra. Glede na novo določeni znesek minimalne plače mora dolžniku v izvršbi ostati znesek 778,42 evra (76 % minimalne plače) oziroma 512,12 evra (50 % minimalne plače), če mora dolžnik plačevati preživnino. Če je dolžnik dolžan koga preživljati, se znesek, ki mu v izvršbi ostane, poveča na račun osebe oziroma oseb, ki jih je dolžan preživljati. Znesek, ki pripade dolžniku v primeru preživljanja določene osebe, se izračuna tako, da se znesek minimalnega dohodka pomnoži s koeficientom, ki je določen za posamezno vzdrževano osebo. Koeficiente za posamezne vzdrževane osebe določa 26. člen ZSVarPre, zneski, ki na tej podlagi pripadajo dolžnikom v postopku izvršbe, so na spletni strani https://www.gov.si/teme/denarna-socialna-pomoc/. Za otroka je določen koeficient 0,59 in je enak za vse dolžnikove otroke (v preteklosti so imeli dolžnikovi otroci različne koeficiente). Znesek minimalnega dohodka je 402,18 evra, kar pomeni, da se dolžniku razpoložljiv del plače na račun vzdrževanega družinskega člana – otroka poveča za znesek 237,29 evra.
Do preplačila socialne pomoči v večini primerov pride, ko Center za socialno delo ugotovi, da so bili podatki, ki jih je posredoval upravičenec za dodelitev socialne pomoči napačni. V takem primeru določa postopek vračila sredstev 44. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Center za socialno delo z odločbo odloči o višini, načinu in o času vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev. Rok za vračilo je praviloma 60 dni od izvršljivosti odločbe, dogovor pa je lahko tudi drugačen. Zakon nadalje določa možnost za primer, ko ima oseba, ki je dolžna vrniti preveč izplačane zneske upravičena še do kašnega izplačila iz javnih sredstev. V takih primerih CSD pravico iz teh sredstev mesečno zmanjša in sicer glede na višino neupravičeno prejetih zneskov in glede na število mesecev, ki jih ima upravičenec do konca izplačila te druge obveznosti. To ni mogoče (da se torej CSD poplača sam), ko gre za pravico do denarne socialne pomoči, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Možen je dogovor za odlog plačila ali obročno plačilo (najdlje za 3 leta), prav tako pa je v določenih primerih možen tudi odpust dolga, po kriterijih za odpis davčnega dolga fizičnim osebam. Navedeno torej pomeni, da v primeru, če dolžnik prejema še kašno denarno pomoč, bo CSD le to ustrezno znižal. V vsakem primeru mora CSD izdati ustrezno odločbo, ki je podlaga za vrnitev sredstev, prav tako pa podlaga za vložitev izvršbe, če prostovoljno vračilo ni izvedeno. Terjatev CSD nima narave prednostne terjatve. Delodajalec zgolj na podlagi odločbe CSD ne more začeti s trganjem teh sredstev, zato se tudi vprašanje ali bo posegel pod dolžnikov minimum ne postavi. Dolžnik v izvršbi ne more določiti višjega zneska za trganje, kot ga določa ZIZ, kot socialni minimum. Lahko pa seveda vsak mesec od svojega razpoložljivega zneska prostovoljno poplača del dolga.