Posodobitev urejene sodne prakse

Nove odločbe objavljene v tretjem kvartalu 2022

Urejena sodna praksa je del paketa eINS – elektronski komentar ZFPPIPP z urejeno sodno prakso, ki je dostopen na portalu Založnika Tax-Fin-Lex: https://www.tax-fin-lex.si/Home/Vsebina/e-Paket-INS

Posodobitev v obliki PDF je na voljo tukaj.

1. člen (vsebina zakona)

2. člen (prenos in izvajanje predpisov EU)

3. člen (namen opredelitve pojmov)

4. člen (kratice drugih zakonov)

5. člen (postopki zaradi insolventnosti)

6. člen (postopka prisilnega prenehanja)

7. člen (pravna oseba, podjetnik, zasebnik in potrošnik)

8. člen (poslovodstvo, organ nadzora in zastopniki pravne osebe)

9. člen (družbenik, pravila pravne osebe in delež)

10. člen (premoženje, obveznosti in kapital)

11. člen (kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja)

12. člen (pravila poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij)

13. člen (finančno poslovanje)

14. člen (insolventnost)

1. Splošno

¨ Dolžnik res ni izpodbijal predpostavk domnevne baze iz 1. alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, je pa podal trditve in predlagal dokaze, da kljub obstoju domnevne baze ne obstoji dejansko stanje, ki ustvarja domnevo. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je pravno domnevo mogoče izpodbijati na dva načina – posredno (z izpodbijanjem domnevne baze) ali neposredno (za izpodbijanje same domneve).

VSL sklep Cst 114/2022, 6. 4. 2022

2. Dokazni standard

3. Trajnejša nelikvidnost

¨ Pritožbene navedbe, da je bila blokada računov posledica davčne izvršbe v visokem znesku, ki jih ni bilo mogoče takoj poravnati, in da je obveznosti do tožene stranke poravnala s kompenzacijo so nerelevantne in tudi povsem pavšalne. Pritožba namreč ne navaja, da je dolgove iz naslova davčne izvršbe poravnala kako drugače. Zato z njimi namreč tožeča stranka ne more izpodbiti domneve iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

VSL Sodba I Cpg 97/2022, 14. 7. 2022

4. Neizpodbojna domneva

¨ Vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na utemeljenost odškodninske terjatve so za odločitev o pritožbi pravno nepomembne. Gre za pravnomočno rešeno stvar (res iudicata), zato o njej sodišče v postopku odločanja o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom kot o predhodnem vprašanju ne more in ne sme več odločati. Sodno varstvo je lahko učinkovito le, če se s sodno odločbo ne odpravlja samo negotovost, ki je obstajala do njene izdaje, temveč mora biti tudi trden temelj za bodoči razvoj pravnih razmerij. To trdnost oziroma avtoriteto daje sodni odločbi pravnomočnost. Zato postane pravno razmerje, na katero se sodna odločba nanaša, z njeno pravnomočnostjo "pravno utrjeno", tako da se lahko prizadeti pravni subjekti na to lahko zanesejo. S tem se krepi zaupanje v pravni red in zagotavlja varstvo pridobljenih pravic.

ZFPPIPP ne loči položaja, ko niso plačani davki in prispevki lastnikov dolžnika, ki so pri njem zaposleni, od vseh ostalih zaposlenih. Neizpodbojna domneva iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja enako za vse zaposlene, ne glede na njihov status, ki ga imajo pri pravni osebi. Pritožniki bi zakonsko domnevo lahko uspešno izpodbili le, če bi trdili in dokazali, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem.

VSL Sklep Cst 170/2022, 8. 6. 2022

5. Dolgoročna plačilna nesposobnost

6. Po potrjeni prisilni poravnavi ali poenostavljeni prisilni poravnavi

7. Insolventnost in delovno razmerje

15. člen (finančno prestrukturiranje)

16. člen (insolventni dolžnik)

17. člen (identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)

18. člen (ožje povezana oseba)

19. člen (ločitvena pravica; ločitveni upnik)

¨ ZFPPIPP v primeru vložitve tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika napotuje na prijavo pogojne terjatve v stečajnem postopku, nikjer pa ni predvidena tudi prijava (pogojne) ločitvene pravice, kar je tudi edino logično. Če namreč upraviteljica s tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika ne bo uspela, se pogoj iz prijave terjatve ne bo izpolnil, vsled česar bo pogojna prijava brez učinka. Če pa bo stečajna upraviteljica s tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika uspela, bo v skladu s tretjim odstavkom 278. člena ZFPPIPP zaradi izpodbitega pravnega dejanja terjatev upnika znova nastala in se plačala iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov, če je pravočasno prijavljena. Glede na tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP upnik v primeru neuspeha v postopku za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika v nobenem primeru ne bo poplačan iz posebne razdelitvene mase, pač pa iz splošne razdelitvene mase.

VSL sklep Cst 139/2022, 11. 5. 2022

¨ V predmetnem postopku osebnega stečaja je na podlagi sodnih odločb pravnomočno ugotovljen obstoj terjatev upnice ter ločitvena pravica. Vse trditve o tem, da te terjatve in ločitvena pravica ne obstojijo oziroma da nimajo nobenih učinkov ter da naj te terjatve v tem postopku osebnega stečaja ne bi bile preizkušane, so zato neutemeljene. Pritožbeno sodišče se zato do teh pritožbenih navedb podrobneje ne bo opredeljevalo, saj z njimi pritožnica v tem postopku ne more uspeti (res iudicata).
Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v katero sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.

VSL sklep Cst 164/2022, 15. 6. 2022

20. člen (nedenarna, zavarovana in nezavarovana terjatev)

20.a člen (finančna in poslovna terjatev)

21. člen (prednostne, podrejene in navadne terjatve)

¨ Gospodarska družba je dolžna vselej dati prednost plačam delavcev, šele nato, če ima presežek sredstev, pa lahko, ne glede na insolventnost, plača tudi ostale obveznosti, ki predstavljajo nujne stroške poslovanja. Kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 je podano vedno, kadar storilec ravna v nasprotju s prednostno naravo terjatev delavcev iz naslova delovnega razmerja, celo, kadar to počne z namenom ohranitve dejavnosti. Zaradi prednostne narave terjatev delavcev je družba dolžna izvesti določene ukrepe, kot so zmanjšanje obsega poslovanja in dejavnosti, odpuščanje delavcev, prisilna poravnava ali stečaj.

VSM Sodba in sklep IV Kp 42663/2014, 20. 10. 2021

¨ Z izpodbijanim sklepom se tožnika terja za obveznosti iz naslova plačila prispevkov za socialno varnost. V skladu z določbo drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP pa so prispevki opredeljeni kot prednostne terjatve, za katere odpust obveznosti ne učinkuje.

UPRS Sodba I U 846/2020-11, 15. 2. 2022

¨ Zakon ne določa, da bi bile terjatve za plačilo prispevkov za zasebnike izvzete iz določbe drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Zamudne obresti kot pripadajoče dajatve delijo usodo glavnice, kar pomeni, da niso bile odpuščene s sklepom o odpustu obveznosti in jih je davčni organ utemeljeno naložil v plačilo tožniku.

UPRS Sodba II U 347/2019-21, 18. 2. 2022

22. člen (izločitvena pravica; izločitveni upnik)

23. člen (vodilna in predpisana obrestna mera)

24. člen (dvostranska pogodba in vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba)

24.a člen (kvalificirana finančna pogodba in dogovor o izravnavi)

24.b člen (druga kvalificirana pogodba)

25. člen (pooblaščeni ocenjevalec)

26. člen (agencija)

27. člen (uporaba 2. poglavja)

28. člen (temeljne obveznosti poslovodstva)

29. člen (temeljne obveznosti članov nadzornega sveta)

30. člen (upravljanje tveganj)

31. člen (upravljanje likvidnostnega tveganja)

32. člen (spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti)

33. člen (uporaba oddelka 2.2)

34. člen (obveznost enakega obravnavanja upnikov)

¨ Tožeča stranka ne more uspeti s svojimi trditvami, da je izpolnjen pogoj za izdajo regulacijske začasne odredbe za zavarovanje njene terjatve (izključitev družbenika iz družbe), ker bi bila sicer izpolnitev njene terjatve v primeru začetka stečajnega postopka nad družbo onemogočena in bo njena zahteva za sodno varstvo izgubila pomen.

Zmanjšanje vrednosti premoženja predstavlja materialno škodo. Materialna škoda pa ni tiste vrste škoda, ki bi bila sama po sebi težko nadomestljiva. Ta škoda se v okviru preizkusa obstoja pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe upošteva le, če bi bilo za tožečo stranko eksistenčnega pomena.

Zmotno je prepričanje tožeče stranke, da dolžniku ne bi nastale hujše posledice od tistih, ki bi nastale upniku, če začasna odredba ne bi bila izdana. Odvzem dela glasovalnih pravic predstavlja hud poseg v ustavno zagotovljene pravice dolžnika (svobodna gospodarska pobuda), zato je utemeljen le v primerih ko grozi težko nadomestljiva škoda in ni na voljo drugih primernih ukrepov.

V bistvu je v predlagani regulacijski odredbi jasno izražen namen tožeče stranke, da že med trajanjem postopka pridobi popolno oblast in nadzor nad poslovanjem družbe. To pa presega namen regulacijske začasne odredbe.

VSL Sklep I Cpg 137/2022, 22. 4. 2022

35. člen (poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja)

36. člen (sklic skupščine)

37. člen (vpis in vplačilo novih delnic)

38. člen (obveznost poslovodstva vložiti predlog za začetek stečajnega postopka)

39. člen (obveznosti poslovodstva glede postopka prisilne poravnave)

40. člen (obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave)

41. člen (računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave)

42. člen (odškodninska odgovornost članov poslovodstva)

43. člen (odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta)

44. člen (omejitev, izključitev in uveljavitev odškodninske odgovornosti)

44.a člen (taksna oprostitev)

44.b člen (dolžnik v postopku preventivnega prestrukturiranja; uporaba pravil o postopkih zaradi insolventnosti)

44.c člen (namen postopka preventivnega prestrukturiranja; sporazum o finančnem prestrukturiranju)

44.d člen (razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.e člen (upniki kot stranke glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.f člen (upravičeni predlagatelj)

44.g člen (procesne ovire za vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.h člen (predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.i člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.j člen (odločanje o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.k člen (vpliv uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek)

44.l člen (nastanek in trajanje pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.m člen (vpliv začetka postopka preventivnega prestrukturiranja na izvršilne postopke in postopke zavarovanja)

44.n člen (zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev)

44.o člen (pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.p člen (sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju in notarska hramba)

44.r člen (zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.s člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.t člen (odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.u člen (ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.v člen (pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.z člen (posebna prednost pri plačilu finančnih terjatev, ki nastanejo med postopkom preventivnega prestrukturiranja, in izključitev izpodbojnosti)

45. člen (uporaba 3. poglavja)

46. člen (načelo enakega obravnavanja upnikov)

47. člen (načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov)

¨ Načela zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov ni mogoče razlagati absolutno, še najmanj pa to pomeni, da to načelo zahteva zagotavljanje najboljših pogojev za plačilo navadnih upnikov. Nasprotno: gre za najboljše pogoje za poplačilo vseh upnikov kot celote, pri čemer je jasno, da se pogoji poplačila posameznega upnika zaradi različnih kvalitet terjatev razlikujejo.

VSL Sklep Cst 452/2021, 7. 12. 2021

¨ Po stališču pravne teorije in sodne prakse ni zakonske ovire, da se prodaja ne bi mogla opraviti s kombinacijo načinov prodaje, torej tudi s kombinacijo zavezujočega zbiranja ponudb in javne dražbe. Za pravilno razumevanje namena pravil o prodaji premoženja stečajnega dolžnika je treba izhajati iz načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). Izhajajoč iz namena ZFPPIPP sledi ugotovitev, da zakon ne prepoveduje različnih kombinacij licitacijskih načinov prodaje, saj lahko prav kombinacija pripomore k najoptimalnejši prodaji premoženja.

VSL Sklep Cst 34/2022, 2. 2. 2022

¨ Največji interes ločitvenih upnikov je, da se doseže čim višja cena pri prodaji in s tem višja razdelitvena masa. Nenazadnje je to ugodnejše tudi za navadne upnike, ki so lahko poplačani v toliko manjšem deležu, ko v splošni razdelitveni masi participirajo tudi upniki, ki so sicer imeli ločitveno pravico, pa niso dosegli celotnega poplačila iz posebne stečajne oziroma razdelitvene mase. V obravnavani zadevi gre tudi za zelo specifično premoženje (mega kino center), kjer je krog kupcev že tako ali tako omejen.
V skladu s 47. členom ZFPPIPP sta pomembna tako višina plačila upnikov kot tudi roki za plačilo njihovih terjatev. Višje sodišče se tudi sedaj (kot že v sklepu Cst 13/2022) strinja, da je v tej fazi postopka pomembnejša višina plačila terjatev. Nenazadnje gre tu predvsem za plačilo zavarovane terjatve upnika D. d. o. o., ki ima prvi vrstni red plačila iz te posebne stečajne mase in katerega terjatev bo le delno plačana, tudi če bo dosežena prodajna cena v višini izklicne cene. Ta upnik, ki bo tako edini (delno) poplačan iz te stečajne mase, pa je tako k izklicni ceni kot tudi varščini dal pozitivno mnenje. Na pritožnika, ki ima kasnejši vrstni red poplačila, pa ta prodaja niti v ničemer ne bo vplivala, vsaj glede roka poplačila ne, ki ga pritožba še posebej izpostavlja kot del načela iz 47. člena ZFPPIPP.

VSL sklep Cst 179/2022, 14. 6. 2022

48. člen (načelo hitrosti postopka)

1. Instrukcijski roki

2. Prekinitev postopka

3. Nadzor upravitelja

4. Razno

¨ Preložitev naroka mora biti izjema, ne pa pravilo. Dopustna je le v primeru, če je izkazana zadostna skrbnost stranke same. Dolžnik, ki roka za podajo odgovora na vlogo ni izkoristil ter na narok ni pristopil skupaj s pooblaščencem, se zato neutemeljeno sklicuje na to, da bi moralo sodišče prve stopnje narok preložiti. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da upravičeni razlogi za preložitev naroka niso podani. Dolžnik tudi s pritožbenimi navedbami, da mu predizpolnjeni obračun prispevkov za socialno varnost ni bil vročen, ne more uspeti, saj se šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem, ko je davčni organ le-tega odložil v portal eDavki.

VSL Sklep Cst 161/2022, 25. 5. 2022

48.a člen (obvezna mediacija v postopkih zaradi insolventnosti)

48.b člen (sporazumna mediacija pred vložitvijo tožbe)

49. člen (predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti)

¨ Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko določena procesna dejanja, kamor sodi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, vloži v imenu in za račun dolžnika tudi zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka, saj se s tem varujejo koristi dolžnika do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, da se nad njim ne začne stečajni postopek.

VSL Sklep Cst 33/2022, 9. 2. 2022

50. člen (razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti)

¨ Ne glede na to, da je dolžnik svojo vlogo naslovil “prošnja za stečaj“, višje sodišče ugotavlja, da v vlogah in tudi v pritožbi navaja, da „podjetje ne deluje, ne posluje, je v finančnih težavah in predlaga, da sodišče podjetje zapre“. V vlogi z dne 16.2.2022 pa je celo izjavil, da ne on ne podjetje nista insolventna. Vse to po oceni višjega sodišča bolj kaže na to, da dolžnik želi oziroma (bi moral) izvesti postopek prostovoljne likvidacije v skladu z ZGD-1, ne pa, da se nad njim začne stečajni postopek in da je njegovo „prošnjo za stečaj“ mogoče pripisati nepoznavanju prava.

VSL sklep Cst 112/2022, 5. 4. 2022

51. člen (stvarna pristojnost sodišča)

52. člen (krajevna pristojnost sodišča)

53. člen (sestava sodišča)

54. člen (predlagatelj postopka)

55. člen (stranke predhodnega postopka)

VSL Sklep Cst 33/2022, 9. 2. 2022

56. člen (stranke glavnega postopka)

57. člen (pridobitev procesne legitimacije upnika)

1. Splošno

¨ Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Pritožnikom izločitvena pravica še ni prenehala, zato so z njeno prijavo pridobili status upnika, ki je legitimiran tudi za vložitev pravnega sredstva v predmetnem postopku. Po presoji pritožbenega sodišča prepozna prijava izločitvene pravice ne more vplivati na pravni položaj izločitvenega upnika na način, da ta izgubi procesno legitimacijo za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku. Takšna razlaga ZFPPIPP bi bila do upnika pretirano stroga in bi predstavljala nesorazmeren ukrep za zamudo roka za prijavo izločitvene pravice. S sklicevanjem na določilo 3. točke 385. člena ZFPPIPP ni mogoče ožiti procesne legitimacije upnikom, ki so v stečajnem postopku nad pravno osebo prijavili svojo izločitveno pravico, čeprav po poteku zakonskega roka 3 mesecev, saj bi bilo takšno tolmačenje preozko in bi pretirano poseglo v pravice upnikov. Priznanje procesne legitimacije izločitvenim upnikom v konkretnem primeru utemeljuje tudi okoliščina, da se odloča o oddaji v najem premoženja, ki je predmet prijave izločitvene pravice.

VSL Sklep Cst 68/2022, 23. 2. 2022

2. Prenos terjatve

¨ V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZFPPIPP lahko novi upnik, ki je pridobil terjatev od prvotnega upnika, tudi v predhodnem postopku vstopi v čevlje prvotnega upnika brez privolitve dolžnika. Ker pa bi avtomatičen vstop novega upnika v položaj predlagatelja začetka stečajnega postopka lahko pomenil nesorazmerno obremenitev novega upnika (ki naj bi zgolj zaradi tega, ker je odkupil predlagateljevo terjatev, ne bil prisiljen še v procesno vlogo predlagatelja stečajnega postopka), je sodna praksa zavzela stališče, da mora v takem primeru novi upnik podati izjavo, da vstopa tudi v položaj predlagatelja stečajnega postopka (Cst 22/2019). V ponovljenem postopku bo torej moralo sodišče prve stopnje najprej pozvati novega upnika, ali vztraja pri predlogu za začetek stečajnega postopa zoper dolžnika

VSL Sklep Cst 141/2022, 11. 5. 2022

58. člen (prenehanje procesne legitimacije upnika)

59. člen (rok za prijavo terjatve)

1. Splošno

2. Naknadne prijave

VSL sklep Cst 139/2022, 11. 5. 2022

60. člen (vsebina prijave terjatve)

1. Popolnost prijave

2. Prednostne terjatve

3. Obresti po začetku postopka zaradi insolventnosti

4. Dolžnost prijave pravdnih stroškov

¨ Terjatev za plačilo pravdnih stroškov, tako za tiste, ki nastanejo do začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, kot tudi tiste, ki nastanejo po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka, nastane šele z odločitvijo sodišča o pravdnih stroških. Upnik v trenutku, ko vloži predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, terjatve za do tedaj nastale pravdne stroške še nima. Pred začetkom stečajnega postopka je lahko tožnica v pravdi uveljavljala (določno) le terjatev v okviru glavnega zahtevka. Zato o vseh pravdnih stroških (tistih, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka in tistih, ki nastanejo v nadaljnjem pravdnem postopku) odloči pravdno sodišče na koncu pravdnega postopka z dajatvenim sklepom in se terjatev za plačilo pravdnih stroškov poplača kot strošek stečajnega postopka in ne kot upniška terjatev. V pravdnem postopku sme sodišče odločati o zahtevku upnika za povrnitev stroškov, ki so mu nastali do začetka stečajnega postopka, le če je izpolnjena procesna predpostavka navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve8.

VSL Sklep I Cpg 717/2021, 12. 5. 2022

5. Stroški po umiku tožbe zaradi priznanja terjatve

6. Povračilo stroškov po četrtem odstavku

7. Razno

¨ Stališče, da je seznam izvršilnih naslovov (SIN) v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov, je stališče ustaljene sodne prakse, kar potrjujejo številne sodne odločbe. SIN je v tem primeru samostojen izvršilni naslov, ki vsebuje evidenco že izdanih izvršilnih naslovov, kateri so tudi sami izvršilni naslovi in še niso bili izvršeni. Pritožnica neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno prevalilo dokazno breme o obstoju terjatve na stečajnega upravitelja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora upravitelju na njegovo zahtevo vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih posredovati sam stečajni dolžnik, t. j. tožeča stranka (prim. 2. točko šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP). V primeru nevestnega dolžnika, ki nima listin, pa ima tožeča stranka oziroma njen stečajni upravitelj možnost od izdajatelja posameznih izvršilnih naslovov po 82. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zahtevati vpogled v posamezne zadeve (vpogled v spis) in na ta način preveriti verodostojnost podatkov v SIN.

VSL Sodba I Cpg 28/2022, 6. 4. 2022

¨ Tudi v insolvenčnih postopkih velja, da je strankam naloženo trditveno breme. Opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje terjatev mora biti zato razviden iz prijave terjatev. Čeprav je v spis predložena listina, iz katere izhaja določeno dejstvo, na katerem pa stranka ne utemeljuje svojega zahtevka, vsebina te listine ne predstavlja trditvene podlage, na kateri stranka uveljavlja svoj zahtevek. Upnik tako v prijavi terjatev ni navedel dejstev, iz katerih bi izhajala podlaga za uporabo pravila iz 302. člena ZFPPIPP, torej za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim nadomestnim sklepom pritožbi upnika Banka A. d. d. delno ugodilo in delno spremenilo 2. točko sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ter o napotitvi na pravdo glede prerekanih terjatev pod zaporedno številko 2, 5 in 6 po končnem seznamu preizkušenih terjatev odločilo tako, da je na pot pravde napotilo upnika P. Sodišče prve stopnje je tako odločilo, saj je v izpodbijanem nadomestnem sklepu upoštevalo dejstva, ki jih stranka ni pravočasno zatrjevala.

VSL Sklep Cst 142/2022, 12. 5. 2022

61. člen (izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah; osnovni seznam preizkušenih terjatev)

¨ Pravočasna prijava izločitvene pravice je po tretjem odstavku 300. člena ZFPPIPP ovira za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Glede določila tretjega odstavka 300. člena v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP pa je sodna praksa citirane določbe o prijavi izločitvene pravice in prenehanju le-te zavzela stališče, da je prijavo izločitvene pravice šteti za pravočasno, kar pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, če je prijavljena pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji, saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja. Tako se pokaže, da je skupaj z ugovorom zoper sklep o prodaji vložena prijava izločitvene pravice pravočasna in predstavlja oviro za prodajo premoženja, ki je predmet prijavljene izločitvene pravice. Pravočasna prijava izločitvene pravice v predmetnem stečajnem postopku terja tudi izvedbo postopka preizkusa le-te.

VSL Sklep Cst 140/2022, 15. 6. 2022

62. člen (ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev)

63. člen (ugovor o prerekanju terjatve)

64. člen (ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve)

65. člen (dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev)

66. člen (ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev)

67. člen (priznana in prerekana terjatev)

68. člen (verjetno izkazana terjatev)

69. člen (sklep o preizkusu terjatev)

¨ Prav ima pritožba, da bi sodišče prve stopnje moralo v skladu z 69. členom in 70. členom ZFPPIPP pozvati upravitelja, da predloži tudi končni drugi dodatni seznam preizkušenih terjatev in ga v skladu s 6. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP objaviti na spletnih straneh AJPES-a. Način postopanja prvostopenjskega sodišča, da šteje osnovni seznam za končni seznam, objava osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa tako postane objava končnega seznama preizkušenih terjatev, predstavlja po oceni pritožbenega sodišča kršitev postopkovnih določb ZFPPIPP, in sicer 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP. Vendar gre za relativno kršitev postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Navedeni postopek prvostopenjskega sodišča sicer vpliva na preglednost elektronskega spisa, vendar ne do te mere, da sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti. Čeprav ni videti razumnega razloga za odstop prvostopenjskega sodišča od določb 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP, je pri odločitvi pritožbenega sodišča prevagala ocena, da se iz izreka in obrazložitve izpodbijanega sklepa vendarle da razbrati vsa odločilna dejstva.

VSL Sklep Cst 154/2022, 1. 6. 2022

70. člen (končni seznam preizkušenih terjatev)

VSL Sklep Cst 154/2022, 1. 6. 2022

71. člen (poznejši preizkus terjatev)

72. člen (posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev)

73. člen (terjatve upnika za izračun deleža njegovih glasovalnih pravic)

74. člen (osnova za izračun deleža glasovalnih pravic)

75. člen (procesna dejanja, o katerih odločajo upniki z glasovanjem)

76. člen (upniški odbor kot organ upnikov)

77. člen (oblikovanje upniškega odbora)

78. člen (člani upniškega odbora)

79. člen (število članov upniškega odbora)

80. člen (imenovanje članov upniškega odbora)

¨ Pri upniški prisilni poravnavi je dolžno sodišče imenovati upniški odbor, ko je vloženo poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki vključuje tudi seznam terjatev upnikov.

VSL Sklep Cst 116/2022, 6. 4. 2022

81. člen (razrešitev imenovanih članov upniškega odbora)

82. člen (zahteva upnikov za oblikovanje upniškega odbora v stečajnem postopku)

83. člen (volitve članov upniškega odbora)

84. člen (sklep o izvolitvi upniškega odbora)

85. člen (prenehanje položaja člana upniškega odbora)

86. člen (razrešitev izvoljenih članov upniškega odbora in nadomestne volitve)

87. člen (pristojnosti upniškega odbora)

88. člen (postopek v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora)

89. člen (postopek v zvezi z obravnavo poročil in mnenj upravitelja na upniškem odboru)

90. člen (odločanje upniškega odbora)

91. člen (predsednik upniškega odbora)

92. člen (zastopanje člana upniškega odbora)

93. člen (udeležba na sejah upniškega odbora)

94. člen (sklic seje upniškega odbora)

95. člen (mesto zasedanja upniškega odbora)

96. člen (potek seje upniškega odbora)

96.a člen (dopisna seja upniškega odbora)

97. člen (položaj in pristojnosti upravitelja)

98. člen (obveznosti upravitelja)

99. člen (redna poročila upravitelja)

100. člen (izredna poročila upravitelja)

101. člen (navodila sodišča upravitelju)

102. člen (odškodninska odgovornost upravitelja)

103. člen (nagrada upravitelja)

1. Predpis, ki se uporabi za odmero nadomestila

2. Nagrada upravitelja v postopku prisilne poravnave

3. Nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila

4. Nadomestilo za preizkus terjatev

5. Nadomestilo za unovčenje in razdelitev stečajne mase

6. Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja

7. Razno

104. člen (odmera in plačilo nagrade upravitelja)

1. Splošno

2. Razrešitev upravitelja

105. člen (stroški upravitelja)

106. člen (pristojnost za nadzor nad upravitelji)

107. člen (komisija)

108. člen (dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja)

109. člen (odvzem in prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja)

110. člen (seznam upraviteljev)

111. člen (izbira sodišča, pri katerem upravitelj opravlja funkcijo upravitelja)

112. člen (začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah)

113. člen (vodenje seznama upraviteljev)

114. člen (predpisi o upraviteljih)

115. člen (pogoji za imenovanje za upravitelja)

116. člen (postopek imenovanja upravitelja)

117. člen (položaj upravitelja)

118. člen (razlogi za razrešitev upravitelja)

¨ Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da se po 1. točki 118. člena ZFPPIPP upravitelja sicer razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je imenovan, vendar pa morajo te kršitve bistveno vplivati na potek stečajnega postopka v smislu njegovega zavlačevanja ali na poplačilo upnikov. Pravilno je tako stališče, da vsakršna kršitev obveznosti še ne more pomeniti podlage za upraviteljevo razrešitev. Stečajno sodišče upravitelju ne more naložiti, da prijavljeno ločitveno pravico prizna, prav tako se ne more spuščati v pravilnost njegove izjave o prijavljeni terjatvi ali ločitveni pravici. Na samo poplačilo upnika pa morebitna napačna izjava upravitelja niti ne more vplivati, saj se v primeru pravde rezervirajo sredstva za poplačilo upnika.

VSL Sklep Cst 21/2022, 15. 2. 2022

119. člen (odločanje o razrešitvi upravitelja)

119.a člen (razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov)

120. člen (pravne posledice razrešitve upravitelja)

120.a člen (zbornica upraviteljev)

120.b člen (pristojnosti in naloge zbornice)

120.c člen (način opravljanja nadzora zbornice nad upravitelji)

120.d člen (nadzor nad zbornico)

120.e člen (položaj člana zbornice)

120.f člen (organi zbornice)

120.g člen (statut in drugi splošni akti zbornice)

120.h člen (disciplinska odgovornost upraviteljev)

120.i člen (disciplinski ukrepi)

120.j člen (disciplinska evidenca)

120.k člen (organi disciplinskega postopka)

120.l člen (uvedba disciplinskega postopka)

120.m člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje)

120.n člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)

120.o člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)

120.p člen (zastaranje pregona disciplinskih kršitev in izvršitev disciplinskega ukrepa)

121. člen (podrejena uporaba pravil pravdnega postopka)

1. Smiselna uporaba pravil ZPP

VSL Sklep Cst 118/2022, 12. 4. 2022

¨ V skladu s 142. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Za pravilnost vročitve je tako odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo. Višje sodišče po podatkih spisa ugotavlja, da je bil dolžnik o prispelem pismu obveščen, s tem pa je bilo zahtevi iz tretjega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP zadoščeno. Obvestilo je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar dolžnik v tem postopku tega niti ni poskušal (ne trdi in ne dokazuje namreč, da obvestila o prispelem pismu ni prejel, pač pa, da ni prejel plačilnega naloga).

VSL Sklep Cst 129/2022, 10. 5. 2022

¨ Smiselna uporaba določbe drugega odstavka 188. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) tudi v postopku odpusta obveznosti terja vročitev dolžnikovega umika predloga za odpust obveznosti v izjavo upniku, ki je vložil ugovor proti odpustu obveznosti, in njegovo soglasje za umik.

VSL sklep Cst 210/2022, 21. 7. 2022

¨ Po določilu prvega odstavka 274. člena ZPP sodnik tožbo zavrže, če ugotovi, da je stvar že pravnomočno razsojena. Skladno z določilom prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se v insolvenčnih postopkih smiselno uporabljajo tudi določila ZPP. Vendar iz 332. člena ZPP ne izhaja, da se določila o pravnomočnosti sodbe smiselno uporablja tudi za sklepe. Torej sodišče novega predloga za izločitev, ki je oprt na identično dejansko stanje, o katerem je že pravnomočno odločeno, ne more kratko malo zavreči. Zato se odpira vprašanje, kaj lahko v takih primerih sploh stori. Po prepričanju pritožbenega sodišča so s pravnomočnostjo predhodnih sklepov o izločitvi v ponovnem postopku za izločitev iste sodnice izključene vse navedbe o tistih dejstvih, ki jih je sodišče v prejšnjih postopkih vzelo kot podlago za odločitev o prvotnih izločitvah. Torej je ponovni predlog za izločitev dopusten le iz razlogov, ki jih predlagatelj v dosedanjih predlogih, o katerih je pravnomočno odločeno, ni uveljavljal. Če jih, pa utegne biti presoja o zlorabljanju procesnih pravic utemeljena.

VSL Sklep III Cpg 385/2022, 11. 8. 2022

2. Vrnitev v prejšnje stanje, revizija in obnova postopka

3. Zamuda roka ali izostanek z naroka

122. člen (spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti)

¨ Glede pritožnikovih trditev, da mu je bilo v zvezi s potekom postopka, stroški postopka in ostalim rečeno le, naj pogleda na AJPES, višje sodišče pojasnjuje, da je ZFPPIPP pravila o vročanju pisanj, kot so sicer urejena v pravdnem postopku (enajsto poglavje ZPP) prilagodil posebnim značilnostim postopka zaradi insolventnosti in je pravila o osebni vročitvi pisanja strankam v večini primerov nadomestil s pravili o javnem objavljanju na spletnem portalu AJPES (122. člen ZFPPIPP). V skladu s četrtim odstavkom 122. člena ZFPPIPP pa velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja

VSL Sklep Cst 172/2022, 14. 6. 2022

122.a člen (vodenje in posredovanje podatkov v postopkih zaradi insolventnosti)

123. člen (vročitve)

123.a člen (elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje)

124. člen (odločbe)

125. člen (pritožba proti sklepu)

126. člen (procesna legitimacija za vložitev pritožbe)

1. Upnik

¨ Upnik ni aktivno legitimiran za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Zato mora plačilo teh terjatev zahtevati pri upravitelju. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik sam takega predloga nima. Situacija, ki je nastala v tem stečajnem postopku, je analogna situaciji, ko upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Ker upnik, ki uveljavlja stroške stečajnega postopka, ni predlagatelj za izdajo soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, tudi ne more biti aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče ne izda soglasja za plačilo (vseh) stroškov stečajnega postopka.

VSL sklep Cst 145/2022, 17. 5. 2022

2. Upravitelj

3. Dolžnik

4. Druga oseba

¨ Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bil pritožnik A. A. upnik v tem postopku, niti sam tega ne zatrjuje. Nedvomno pa sklep v izpodbijanem delu s tem, ko dolžnici nalaga, da izprazni nepremičnino in jo (prazno oseb in stvari) izroči upravitelju, posega v pravni položaj pritožnika, ki ima na podlagi služnostne pogodbe od leta 2006 vknjiženo dosmrtno brezplačno služnostno pravico užitka na sporni nepremičnini, kot izhaja iz zemljiške knjige, in navaja, da nepremičnino uporablja sam, izvrševanje pa je prenesel tudi na dolžnico. Glede na navedeno je po presoji pritožbenega sodišča pritožniku potrebno priznati pravico do pritožbe neposredno na podlagi 25. člena Ustave RS, sicer bi lahko prišlo do kršitve njegove pravice osebne služnosti užitka.

VSL Sklep Cst 102/2022, 30. 3. 2022, enako VSL sklep Cst 103/2022, 30. 3. 2022

¨ V glavnem stečajnem postopku nad pravno osebo ima položaj stranke upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do dolžnika ter osebno odgovorni družbenik. Pritožnik v tem postopku ni nobena od teh oseb, saj je le dolžnik stečajnega dolžnika, katerega obveznost je predmet prodaje po izpodbijanem sklepu. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bila njegova prijava terjatve zavržena. Zoper sklep o prodaji se lahko pritožijo samo upniki in osebno odgovorni družbenik, s čimer zakon izrecno izključuje pravico do pritožbe zoper tak sklep drugim osebam.

VSL Sklep Cst 167/2022, 2. 6. 2022

¨ S sklepom o prodaji, ki ga je v tem postopku izdalo sodišče prve stopnje, se ne odloča o nobeni pravici predkupnega upravičenca, zato pritožnica za pritožbo zoper ta sklep nima procesne legitimacije. Šele s sklepom o soglasju k prodajni pogodbi (341. člen ZFPPIPP), ali s sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu (drugi odstavek 342. člena ZFPPIPP), če soglasje sodišča k prodajni pogodbi ni bilo potrebno, se preizkuša, ali so bila v že izvedenem postopku prodaje ustrezno spoštovana pravila o uveljavitvi predkupne pravice, določena v 347. členu ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 225/2022, 21. 6. 2022

¨ Pritožnik je nekdanji direktor izbrisane pravne osebe. Ne trdi in ne dokazuje, da bi bil upnik ali družbenik stečajnega dolžnika. To pa pomeni, da v tem postopku nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe.

VSL sklep Cst 195/2022, 21. 6. 2022

¨ Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bil pritožnik upnik v tem postopku, niti tega v pritožbi ne zatrjuje. To pomeni, da ni stranka stečajnega postopka, saj v tem postopku ni prijavil terjatve, prav tako pa ZFPPIPP ne določa, da se lahko zoper sklep o soglasju k plačilom stroškov stečajnega postopka pritoži nekdanji zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika.

VSL Sklep Cst 232/2022, 29. 7. 2022

5. Prisilna poravnava

6. Poenostavljena prisilna poravnava

7. Prisilna likvidacija

8. Razno

127. člen (rok za pritožbo)

128. člen (odločanje o pritožbi)

¨ Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče. Izdaja nadomestnega sklepa bi bila nedopustna le, če bi sodišče prve stopnje spoznalo, da je pritožba le delno utemeljena. Zakonsko določilo pa ne pomeni, da sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa ob vsebinski presoji navedb upnika ne bi smelo sprejeti sklepa z enako vsebino izreka kot prvič, do česar pripelje presoja dodatnih navedb in odprava morebitnih drugih pomanjkljivosti prvega sklepa.

VSL Sklep Cst 169/2022, 14. 6. 2022

128.a člen (ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov)

129. člen (stroški upnika)

130. člen (uporaba oddelka 3.8)

131. člen (nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja)

¨ Ne glede na dejanski čas objave oklica o začetku stečajnega postopka pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopijo oziroma učinkujejo že od začetka dne take objave.
Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona, kar pomeni, da je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku. Če v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka še ni bil izdan sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz drugega odstavka 131. člena ali 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, sodišče ne sme nalagati v plačilo stroškov.

VSL Sklep I Ip 1192/2021, 30. 8. 2021

¨ Potrebno je ločiti zastaranje terjatve odvzema premoženjske koristi in zastaranje izvršitve terjatve odvzema premoženjske koristi. Sodišče lahko odvzame premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, bodisi storilcu tega kaznivega dejanja ali pa drugemu prejemniku te koristi, le s sodno odločbo, s katero je bilo ob pogojih, določenih v kazenskem zakoniku, ugotovljeno kaznivo dejanje, torej z obsodilno sodbo. Zastaranje terjatve odvzema premoženjske koristi, ki je judikatna terjatev, se smiselno navezuje na določbe Kazenskega zakonika o zastaranju kazenskega pregona. Zastaranje kazenskega pregona in s tem posredno tudi zastaranje pravice sodišča za odvzem premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, je mogoče uveljavljati le s pritožbo zoper sodbo, ki pa je v obravnavanem primeru že pravnomočna in se torej ne more več izpodbijati s pritožbo. Glede izvršitve terjatve odvzema premoženjske koristi KZ-1 kot materialni zakon določb o zastaranju izvršitve odvzema premoženjske koristi nima. To pa je urejeno v določbah 125. in 126. člena ZDavP-2, ki smiselno veljajo tudi v primerih, kot je obravnavni, ko davčni organ na podlagi zakonskega pooblastila (prvi odstavek 131. člena ZKP) opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti.

Zoper obsojenega je davčni organ začel postopek davčne izvršbe, tekom katere je bil nad obsojenim začet postopek osebnega stečaja. Postopek osebnega stečaja je bil končan z odpustom obveznosti. V skladu s petim odstavkom 126. člena ZDavP-2 se zastaranje pravice do izterjave zadrži za čas, ko davčni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more opraviti davčne izvršbe. Ker v času stečajnega postopka po določbi prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP zoper stečajnega dolžnika ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, je zastaranje terjatve iz naslova premoženjskopravne koristi začelo teči šele po pravnomočnem zaključku postopka osebnega stečaja zoper dolžnika. Zastaranje izvršitve odvzema premoženjske koristi, upoštevajoč tek opisanih zastaralnih rokov, še ni nastopilo.
Pritožbeno sodišče zavrača obsojenčeve navedbe o tem, da so mu bile v stečaju odpuščene vse obveznosti, zatorej tudi predmetna iz naslova plačila pridobitve premoženjske koristi. Iz sklepa o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je bil vročen tudi obsojenemu, izhaja, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do uvedbe stečajnega postopka, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, kamor zakon uvršča tudi terjatve iz naslova odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. V plačilo naložene pridobljene premoženjske koristi ni moč odpustiti.

VSL Sklep VII Kp 31031/2012, 26. 8. 2022

132. člen (vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe in zavarovanja)

1. Splošno

¨ Ker nad dolžnikom ni več začetega insolvenčnega postopka, ni več razloga za prekinitev postopka po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP zaradi začetka postopka prisilne poravnave, ne po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP zaradi začetka stečajnega postopka.

VSC Sklep II Ip 127/2022, 1. 6. 2022

¨ Davčni organ je z izpodbijano odločbo odmeril tožnici DDV, ki jo je izdal v postopku DIN, ki ga je začel po tem, ko je bil pri tožnici že začet postopek stečaja. S tem je z izpodbijano odločbo dosegel plačilo z izpodbijano odločbo odmerjenega DDV. Navedeno (celotno) plačilo je tako davčni organ dosegel mimo pravil, ki veljajo za stečajni postopek, v katerem se vsi upniki obravnavajo enakopravno.
Iz 227. člena ZFPPIPP izhaja, da lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno. V 296. členu ZFPPIPP je določeno, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. V zadevi ni sporno, da davčni organ terjatve iz naslova plačila DDV za prodane nepremičnine v izvršilnem postopku ni prijavil v stečajni postopek, ki se vodi zoper tožnico kot stečajno dolžnico.

UPRS Sodba I U 1963/2019-11, 23. 11. 2021

¨ Če je upnik v stečajnem postopku pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, mora izvršilno sodišče ustaviti postopek o izvršbi, ne da bi razveljavilo dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico, in odločiti, da ta ločitvena pravica ostane v veljavi. Bistvo tega (procesnega) sklepa je samo v tem, da se spremeni vrsta postopka, izvršba se (v fazi, v kakršni je) zaradi načela enakega obravnavanja upnikov nadaljuje kot generalna izvršba v stečajnem postopku. Na položaj pritožnika kot tretjega v izvršilnem postopku zato izpodbijani sklep ne vpliva, kar pomeni, da za pritožbo nima pravnega interesa.

VSK Sklep II Ip 244/2021, 23. 9. 2021

2. Razmerje med izvršilnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo ali prisilno poravnavo

¨ Terjatev iz naslova stroškov, ki nastanejo v zvezi z odstranjevanjem odpadkov, je strošek stečaja in zato tudi strošek prisilne poravnave, v posledici česar potrjena prisilna poravnava na tako terjatev ni mogla učinkovati.

Sodni preizkus višine stroškov izvršbe se omejuje na preizkus, ali je upravni organ obstoj in višino posameznih stroškovnih postavk v odločbi ustrezno obrazložil, ali te postavke niso očitno nerazumne in ali so v skladu z listinami v upravnem spisu.

UPRS Sodba II U 234/2019-28, 10. 11. 2021

Iz obrazložitve:

18. Ker terjatev iz naslova nadaljnjih stroškov izvršbe, ni navadna terjatev v smislu določbe prvega odstavka 20. člena ZFPPIPP, pač pa strošek, upravni organ tudi pravilno ni prekinil izvršilnega postopka v skladu s prvim odstavkom 132. člena ZFPPIPP, za kar se zavzema tožeča stranka. ZFPPIPP pa v 3. točki drugega odstavka 131. člena še izrecno določa, da se izvršba zoper insolventnega dolžnika lahko vodi za izterjavo sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka, ali na podlagi izvršilnih naslovov, izdanih v upravnem postopku, na podlagi katerih mora dolžnik poravnati obveznost, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Navedbe tožeče stranke v smeri, da bi moral upravni organ izvršbo prekiniti so zato neutemeljene.

Sodišče s sklepom o imenovanju posebnega revizorja še ne odloča o končnih stroških, potrebnih za posebno revizijo, saj praviloma tudi posebni revizor, ki mora delo opraviti, še ni seznanjen s celotnim obsegom svoje storitve. Gre le za oceno stroškov.

Začetek postopka prisilne poravnave nad nasprotnim udeležencem na plačilo, ki je predmet izpodbijanega sklepa nima vpliva, saj ne gre za terjatev posebnega revizorja do nasprotnega udeleženca, niti za poslovno terjatev, ki bi nastala s poslovanjem (ali v zvezi s poslovanjem) nasprotnega udeleženca, temveč gre za terjatev sodišča do nasprotnega udeleženca za založitev predujma v sodnem postopku, na katerega začetek prisilne poravnave nima vpliva, saj gre za založitev stroškov, ki so nastali zaradi sodnega postopka.

Sodišče je v nepravdnem postopku pooblaščeno le za imenovanje posebnega revizorja, ne pa tudi za presojo vsebine njegovega poročila, saj sodišče postopka revidiranja ne vodi. Če bi sledili pritožbenemu stališču, da je zaradi plačila sodišče dolžno v celoti in podrobno preveriti opravljeno delo posebnega revizorja, bi to pravzaprav pomenilo, da bi se s tem doseglo prav tisto, čemur ta postopek ni namenjen in za kar sodišče nima pooblastil. Posebni revizor je tako upravičen do plačila, če svoje delo opravi v skladu s sklepom o njegovem imenovanju, v katerem mu je bil določen okvir njegovega dela.

Revizijsko poročilo posebnega revizorja zagotavlja le informacijsko podlago delničarjem, ki jo ti potrebujejo pri izvrševanju svojih korporacijskih upravičenj in je funkcionalno namenjeno ugotavljanju dejstev in drugih okoliščin, na katera bi bilo mogoče opreti morebitne družbine odškodninske zahtevke.

VSL Sklep I Cpg 532/2021, 20. 10. 2021

3. Razmerje med izvršilnim postopkom in stečajnim postopkom

¨ Razglasitev sklepa o domiku, do katere je zakonodajalec določil prekinitev postopka, je dejanje sodnika. Prvo tako dejanje v postopku spletne prodaje pa je šele izdaja sklepa o domiku, saj zaradi posebnega načina prodaje ta predhodno ni razglašen. Smiselna uporaba določil običajne prodaje (prvi odstavek 188.a člena ZIZ) mora slediti navedenemu posebnemu načinu izvedbe, kjer avtomatiziranim opravilom, dokler ta niso potrjena s strani sodišča, ne smemo dati enakega pomena kot ravnanju sodišča na naroku glede ugotovitve najboljšega ponudnika, ki ji sledi razglasitev sklepa o domiku (tretji odstavek 189. člena ZIZ).

VSM Sklep I Ip 297/2022, 15. 6. 2022

VSL Sklep I Ip 1192/2021, 30. 8. 2021

¨ Upnik lahko (če ni za posamezen primer drugače določeno) svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku (kot generalni izvršbi) in v skladu s pravili tega postopka. Le v primeru podanih pogojev iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP se pod pogoji, ki jih določa 280. člen ZFPPIPP, po zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom postopek izvršbe lahko nadaljuje. V takem primeru pa je treba upoštevati tudi morebitni odpust obveznosti, na katerega se sklicuje dolžnik.

VSL Sklep I Ip 1025/2021, 9. 8. 2021

4. Postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo

133. člen (register, v katerem se opravi vpis)

134. člen (odločanje o vpisu v register)

135. člen (dolžnik v postopku prisilne poravnave)

136. člen (namen postopka prisilne poravnave)

¨ Očitano procesno kršitev šestega odstavka 209. člena ZFPPIPP bi moral pritožnik uveljavljati s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovorov proti vodenju postopka prisilne poravnave. Če te kršitve ni uveljavljal, tega ne more sanirati na način, da zatrjevano kršitev uveljavlja v pritožbi zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave. Če bi mu namreč sodišče sledilo in ponovno odločalo o ugovorih, bi storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Zahteva po učinkovitosti pravnega sredstva pomeni, da mora pravno sredstvo upnikom omogočiti učinkovito varstvo njihovih pravic v razmerju do dolžnika. Vsak od upnikov ima v razmerju do dolžnika pravico zahtevati odločanje o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, razen izjemoma pa upniki nimajo pravice zahtevati odločanja o začetku postopka prisilne poravnave. Pravica, ki jo mora pravno sredstvo varovati med postopkom prisilne poravnave je zgolj ta, da upniki lahko dosežejo začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, če načrt finančnega prestrukturiranja ne omogoča za upnike ugodnejšega poplačila, kot bi ga dosegli v primeru stečajnega postopka. Namen ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave je torej zagotoviti, da so upniki v najmanj enakem položaju, kot bi bili, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek ne pa, da se doseže taka sprememba načrta finančnega prestrukturiranja, da bo navadnim upnikom zagotavljala teoretično absolutno najvišje možno poplačilo.

VSL Sklep Cst 452/2021, 7. 12. 2021

Iz obrazložitve:

23. Za zagotovitev pravice do sodnega varstva mora biti upniku v postopku prisilne poravnave zagotovljeno sodno varstvo v primeru, da se izkaže, da nameni prisilne poravnave ne bodo izpolnjeni (omogočeno mu torej mora biti doseči začetek stečajnega postopka), hkrati pa pravica do sodnega varstva ne varuje poslovnih interesov vsakega od upnikov, ki ne temeljijo na namenu prisilne poravnave, kot je opredeljen v 136. členu ZFPPIPP. Zato smisel ugovora ni omogočiti upnikom, da bi prisilili dolžnika ali predlagatelja k spremembi načrta finančnega prestrukturiranja (še zlasti, če ima le-ta zadostno podporo med upniki). S tem, ko je vsakemu upniku omogočeno, da doseže odločanje o začetku stečajnega postopka nad dolžniku, je varovana pravica do sodnega varstva v postopku prisilne poravnave, saj mu je na ta način omogočeno, da doseže učinkovito varstvo svojih pravic.

137. člen (razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika)

138. člen (vpisi v register v zvezi s postopkom prisilne poravnave)

139. člen (upravičeni predlagatelj)

140. člen (procesne ovire za vodenje postopka prisilne poravnave)

1. Splošno

2. Nedovoljenost predloga zaradi zlorabe pravice

141. člen (predlog za začetek postopka prisilne poravnave)

1. Listine, ki se priložijo predlogu

2. Začetni predujem

142. člen (poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika)

143. člen (predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev)

144. člen (alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže)

145. člen (načrt finančnega prestrukturiranja)

146. člen (poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja)

147. člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

¨ Teleološka razlaga, kot jo zagovarja pritožnik in sicer, da določba 221.h člena ZFPPIPP ne velja za upniško prisilno poravnavo, bi pomenila odločanje sodišča v nasprotju z izrecno določbo zakona in tudi sodno prakso, ki jo citira sodišče prve stopnje. Finančno prestrukturiranje, ki se izvede v prisilni poravnavi, je celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Z novim predlogom za prisilno poravnavo, ki je vložen, preden je dolžnik izpolnil obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave (ozr. niso predložena potrdila, da je poravnal svoje obveznosti), bi med drugim lahko bilo poseženo v pravice upnikov terjatev, na katere vpliva prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava. Ponovno prisilno poravnavo, v kolikor obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave še niso izpolnjene (ali izkazane), tako lahko predlagajo upniki le pod pogoji iz 221. v člena ZFPPIPP in sicer ponovna prisilna poravnava je dovoljena le s soglasjem upnikov, ki so skupaj imetniki terjatev, za katere učinkuje prejšnja pravnomočna potrjena prisilna poravnava in katerih vsota dosega 50 % vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočne potrjene prisilne poravnave.

VSL Sklep Cst 311/2021, 25. 9. 2021

Iz obrazložitve:

4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je predlagatelj A. d. o. o. dne 20. 5. 2021 kot upnik na podlagi 221.j člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) vložil predlog za začetek postopka (upniške) prisilne poravnave nad dolžnikom B. d. o. o. Predlog ni imel vseh sestavin in podatkov, po katerih bi lahko sodišče ugotovilo, ali so podane procesne predpostavke za odločitev o začetku postopka prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga, zato je od predlagatelja s sklepom z dne 25. 5. 2021 zahtevalo dopolnitev v skladu s četrtim odstavkom 221.j člena ZFPPIPP v zvezi s 147. členom ZFPPIPP. Predlagatelj je predlog dopolnil v vsem, razen zahtevi sodišča, da dokaže, da je dolžnik izpolnil obveznosti iz prejšnje potrjene poenostavljene prisilne poravnave po sklepu St 0000/2016 z dne 22. 9. 2016, po katerem so terjatve zapadle 14. 12. 2020. Sodišče prve stopnje je zahtevalo dokazila o izpolnitvi obveznosti, hkrati pa predlagatelju pojasnilo, da če jih ni izpolnil, je to ovira za začetek postopka prisilne poravnave, ki sicer ne onemogoča vložitve upniškega predloga za prisilno poravnavo, a so pogoji zanj zahtevnejši v skladu z 221. v členom ZFPPIPP. Ker predlagatelj ni predložil potrdila, da so poravnane obveznosti iz poenostavljene prisilne poravnave, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom predlog za prisilno poravnavo zavrglo.

148. člen (objava predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

149. člen (umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

150. člen (nastanek in trajanje pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave)

151. člen (omejitev dolžnikovih poslov)

151.a člen (omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika)

152. člen (prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

Prekinitev predhodnega stečajnega postopka (to je čas od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka tj. uvedbe stečajnega postopka, do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka; prim. 49. člen ZFPPIPP) je glede na posebnosti poenostavljene prisilne poravnave mogoča le v primeru, da je dolžnik v času za ugovor proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka vložil predlog za odložitev odločanja o tem predlogu v smislu 236. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 33/2022, 9. 2. 2022

153. člen (odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

1. Predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave

2. Pritožba proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave

154. člen (rok za odločitev o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

155. člen (oklic o začetku postopka prisilne poravnave)

156. člen (posledica neplačila predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave)

157. člen (nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave)

158. člen (dovoljena plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

159. člen (ureditev plačil v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

160. člen (terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave)

161. člen (pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

UPRS Sodba II U 234/2019-28, 10. 11. 2021

Iz obrazložitve:

17. Do enakih zaključkov pripelje tudi razlaga določbe o pretvorbi nedenarnih terjatev v denarne kot pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave (161. člen ZFPPIPP) v povezavi z definicijo terjatve, opredeljene v 20. členu ZFPPIPP. Slednji določa, da je terjatev pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev, kot nedenarna terjatev pa je opredeljena terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve za izvedbo storitve. Navedeno je treba dopolniti z razlago, da je kot terjatev v smislu ZFPPIPP šteti le tisto terjatev, ki neposredno vpliva na premoženje insolventnega dolžnika in s tem na obseg stečajne mase oziroma smiselno na premoženje dolžnika v postopku prisilne poravnave (tudi poenostavljene). Samo takšna nedenarna terjatev insolventnega dolžnika bi se v skladu s 161. členom ZFPPIPP z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorila v denarno.3 Kot je zgoraj obrazloženo, nedenarna obveznost, ki je bila tožniku naložena s sklepom o izvršbi dne 26. 2. 2013 (odstranitev 79.365,5 m3 gum iz šestih nepremičnin v k.o. ...) takšne narave nima, saj jo je šteti za strošek postopka. Tako v obravnavani zadevi ne gre za terjatev v smislu določb ZFPPIPP, za katero bi potrjena prisilna poravnava učinkovala.4 Nasprotno stališče, za katerega se zavzema tožeča stranka, ko se sklicuje na sodbo tukajšnjega sodišča opr. št. II U 370/2016 z dne 9. 5. 2018, tako ni utemeljeno.

162. člen (pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

163. člen (pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

164. člen (pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave)

164.a člen (posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

165. člen (izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

1. Splošno

2. Terjatve na podlagi zavarovalne pogodbe

166. člen (pravica insolventnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

167. člen (pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

168. člen (redna poročila insolventnega dolžnika)

169. člen (druga pravila o poročilih insolventnega dolžnika)

170. člen (mnenje upravitelja o poročilih insolventnega dolžnika)

171. člen (nadzor upravitelja)

172. člen (razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

173. člen (roki za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

174. člen (posebna pravila, če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja)

175. člen (postopek z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave)

176. člen (izjava insolventnega dolžnika o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

177. člen (narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave)

178. člen (rok za odločitev o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

179. člen (odločanje o ugovoru)

VSL Sklep Cst 452/2021, 7. 12. 2021

180. člen (vsebina spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

181. člen (poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja)

182. člen (zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

183. člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

184. člen (odločanje o zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

185. člen (objava spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

185.a člen (izpolnitev dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje)

186. člen (uporaba pododdelka 4.4.4)

187. člen (smiselna uporaba pododdelka za družbo z omejeno odgovornostjo)

188. člen (uporaba pravil ZGD-1 o spremembi osnovnega kapitala)

189. člen (sklic skupščine)

190. člen (terjatev upnikov, ki so lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

¨ Za presojo, katere terjatve so lahko oziroma ne morejo biti predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in kateri upniki lahko oziroma ne morejo glasovati o prisilni poravnavi, je odločilno, v kakšnem razmerju do insolventnega dolžnika je prevzemnik terjatve, in ne, v kakšnem razmerju je bil odstopnik le-te. V kolikor upnik, prevzemnik terjatve, v razmerju do insolventnega dolžnika nima položaja povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaja ožje povezane osebe, zanj ne veljajo omejitve po četrtem odstavku 190. člena in 200. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 376/2021 in Cst 377/2021, 13. 10. 2021

191. člen (sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

192. člen (rok za sprejetje sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

193. člen (poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

194. člen (objava poziva upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

195. člen (izjava upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

196. člen (postopek z izjavo upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

197. člen (poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic)

198. člen (pravne posledice neuspešnega postopka vpisa in vplačila novih delnic)

199. člen (vpis spremembe osnovnega kapitala v sodni register)

199.a člen (posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki)

199.b člen (posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki)

199.c člen (prenos vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic)

199.d člen (posebna pravila za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala)

200. člen (odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave)

¨ Ker je tožena stranka pred sodiščem prve stopnje uspela glede zahtevka za plačilo zneska 230.287,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v roku treh mesecev (vsebinsko gre pri tem le za sklep, s katerim se določi rok plačila ugotovljene terjatve), saj je sodišče prve stopnje ta del tožbe zavrglo, in boljše odločitve niti ne more doseči, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Višje sodišče je zato v tem delu pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

Tožeča stranka je le spremenila in dopolnila posamezne navedbe (glede na navedbe tožene stranke), zaradi česar tožbeni zahtevek ni bil spremenjen. Predpostavke iz drugega odstavka 184. člena ZPP tako niso izpolnjene in je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa je sodišče v skladu s četrtim odstavkom 324. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP dovolj jasno navedlo, od kod je ugotovilo dejstva v zvezi z zahtevkom (ta niti niso bila sporna, ker jih tožena stranka ni prerekala), pojasnilo pa je tudi, zakaj ni izvedlo zaslišanj, ki jih je predlagala tožena stranka.

Glasovanje o prisilni poravnavi taki osebi prepoveduje četrti odstavek 200. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi za poenostavljeno prisilno poravnavo na podlagi šestnajste alineje 221.b člena ZFPPIPP.

Tožena stranka ima sicer prav, ko navaja, da preprečitev stečaja družbe – tožene stranke – (načeloma) ni v nasprotju z zakonom, je pa v nasprotju z zakonom, če je ta preprečen le z namenom škodovanja upnikom, ne pa z resnim namenom ohranitve podjema in vzpostavitve solventnosti ter čim boljšega poplačila upnikov. Prisilna poravnava je sprejeta na goljufiv način, če se njena potrditev doseže s sredstvi, ki so sicer načeloma dopustna, razen če je njihov namen v nasprotju z zakonskim namenom prisilne poravnave – čim boljše poplačilo upnikov, vsekakor boljše kot v stečaju, hkrati pa tudi ohranitev podjema dolžnika. Tega pa ni dopustno doseči s "podelitvijo" glasovalnih pravic upniku, ki, vsaj na prvi pogled, ni povezan z dolžnikom, medtem ko prvotni upnik ne bi mogel glasovati, kar se je zameglilo tudi s pomanjkljivim posodobljenim seznamom terjatev. Ob tem se je vse izvajalo med poslovno in zasebno povezanimi osebami.

VSL Sklep I Cpg 515/2021, 31. 5. 2022

VSL Sklep Cst 376/2021 in Cst 377/2021, 13. 10. 2021

201. člen (izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

202. člen (poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

203. člen (objava poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

204. člen (glasovnica o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

205. člen (večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave)

206. člen (poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave)

207. člen (posebna pravila, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

208. člen (odločanje sodišča, če prisilna poravnava ni sprejeta)

¨ ZFPPIPP ne predvideva instituta ustavitve postopka poenostavljene prisilne poravnave. Niti ni mogoče te pravne praznine zapolniti ob smiselni uporabi 208. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče ob neizglasovanosti prisilne poravnave postopek ustavi in nad dolžnikom začne stečajni postopek, saj določba drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP uporabe te določbe za institut poenostavljene prisilne poravnave ne predvideva. Teleološka razlaga, da ta določba ni predvidena za institut poenostavljene prisilne poravnave, je v tem, da predlagatelj poda predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo le v primeru, ko ima notarsko overjeno izglasovano poenostavljeno prisilno poravnavo, ne pa za primere, ko poizkuša preko povezanih oseb doseči njeno potrditev, kar se izkaže šele v pritožbenem postopku, ko se lahko prvič izjavijo upniki s pravnim interesom.

VSL Sklep Cst 125/2022, 4. 5. 2022

209. člen (sklep o potrditvi prisilne poravnave)

VSL Sklep Cst 452/2021, 7. 12. 2021

210. člen (vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave)

¨ V postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev in se zato terjatve v tem postopku tudi ne preizkušajo. Koncept poenostavljene prisilne poravnave temelji na izhodišču, da dolžnik sam sestavi seznam terjatev upnikov in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu.

Sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Sodna praksa se je zato poenotila na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova.

Tudi predloženi sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, čeprav je v njem sodišče dolžniku, v nasprotju z določbo 17. alineje drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP, očitno pomotoma naložilo plačilo terjatev upnikom v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki tega izreka, ni primeren izvršilni naslov. Iz sklepa ni razvidno katere so terjatve, katerih plačilo se sicer nalaga dolžniku; na katere upnike se nanaša; terjatve v sklepu niso specificirane, niti se sklep ne sklicuje oziroma se ne nanaša na posodobljen seznam terjatev.

VSL Sklep II Ip 1047/2021, 10. 8. 2021

Iz obrazložitve:

10. V skladu s 17. alinejo drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP se tako v postopku poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena citiranega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo. Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Sodna praksa se je zato poenotila na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova.

211. člen (terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave)

212. člen (terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava)

1. Splošno

¨ V primeru poenostavljene prisilne poravnave dolžnik v posodobljenem seznamu terjatev sam navede in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu. Zato za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje, oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od (navadne) prisilne poravnave.

VSL Sklep I Ip 1731/2021, 14. 2. 2022

2. Terjatve, povezane z odložnim pogojem

213. člen (terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava)

1. Zavarovane terjatve

2. Preostale terjatve

214. člen (učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve)

214.a člen (učinek potrjene prisilne poravnave, če je bila izvedena sprememba osnovnega kapitala)

215. člen (učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove)

216. člen (nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov)

1. Nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov

VSC Sklep II Ip 127/2022, 1. 6. 2022

2. Nadaljevanje postopkov izvršbe na podlagi verodostojne listine

3. Ustavitev postopkov zavarovanja

217. člen (odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave)

218. člen (učinek izpolnitve obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave v poznejšem stečajnem postopku)

219. člen (izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)

VSL Sklep I Cpg 515/2021, 31. 5. 2022

Iz obrazložitve:

8. V skladu s tretjim odstavkom 219. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi za poenostavljeno prisilno poravnavo na podlagi devetnajste alineje drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP, lahko vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje potrjena prisilna poravnava (velja tudi za poenostavljeno prisilno poravnavo), od sodišča zahteva, da razveljavi potrjeno prisilno poravnavo, če je bila sprejeta na goljufiv način. Tožbo je treba vložiti v dveh letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave (četrti odstavek 219. člena ZFPPIPP), o tožbi pa sodišče odloči s sklepom (220. člen ZFPPIPP).

220. člen (odločanje o razveljavitvi potrjene prisilne poravnave)

VSL Sklep I Cpg 515/2021, 31. 5. 2022

Iz obrazložitve:

221. člen (delno izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)

221.a člen (dolžnik v postopku poenostavljene prisilne poravnave)

221.b člen (uporaba pravil o prisilni poravnavi)

1. Upnik kot stranka postopka poenostavljene prisilne poravnave

2. Uporaba pravil o prekinitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka

3. Uporaba pravil o prekinitvi izvršilnih postopkov in nedovoljenosti izvršbe

4. Ne uporabljajo se pravila o ugovoru proti vodenju postopka poravnave

5. Ne uporabljajo se pravila o ponovni prisilni poravnavi

6. Ne uporabljajo se pravila o prisilnem prestrukturiranju zavarovanih terjatev

7. Razno

VSL Sklep Cst 125/2022, 4. 5. 2022

VSL Sklep I Ip 1731/2021, 14. 2. 2022

VSL Sklep II Ip 1047/2021, 10. 8. 2021

221.c člen (procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave)

221.d člen (odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave; posodobljeni seznam terjatev)

1. Odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave

2. Nedovoljenost predloga zaradi zlorabe procesnih pravic

3. Posodobljeni seznam terjatev

VSL Sklep II Ip 1047/2021, 10. 8. 2021

VSL Sklep Cst 125/2022, 4. 5. 2022

221.e člen (večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave)

221.f člen (zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave)

1. Vsebina zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in listine, ki se ji priložjo

2. Procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave

3. Zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo

VSL Sklep Cst 125/2022, 4. 5. 2022

221.g člen (sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave)

221.h člen (uporaba oddelka 4.8)

VSL Sklep Cst 311/2021, 25. 9. 2021

221.i člen (prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike)

¨ V primeru insolventnosti, in celo v primeru, ko se ta le zgolj domneva, ker poslovni subjekt ne plačuje svojih zapadlih dolgov, je poseg v lastniška in upravljalska upravičenja dolžnika ustavnopravno dopusten. Dejanske možnosti upnikov finančnih terjatev, da se aktivno vključijo v postopke finančnega prestrukturiranja pri dolžniku, bi bile neučinkovite brez hkratne dopustitve, da ti upniki iz utemeljenih razlogov pridobijo tudi možnost za vodenje poslov dolžnika v smislu 221.i člena ZFPPIPP.

Sistemska omejitev poslovanja in nadzor dolžnika, vključno z možnostjo prenosa pooblastil za vodenje poslov, upnikom, ki izkažejo, da so skupno imetniki finančnih terjatev do dolžnika, katerih vsota presega 20 % finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika (prvi odstavek 221.j člena ZFPPIPP), omogoča hitro in učinkovito ukrepanje, pri čemer je poslovanje dolžnika tako pod nadzorom upravitelja kot sodišča. Zato navedena ureditev tudi v primeru še ne ugotovljene dolžnikove insolventnosti ni pretirana oz. nesorazmerna.

VSL Sklep Cst 209/2022, 13. 7. 2022

221.j člen (upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave)

VSL Sklep Cst 209/2022, 13. 7. 2022

¨ Pri upniški prisilni poravnavi je dolžno sodišče imenovati upniški odbor, ko je vloženo poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki vključuje tudi seznam terjatev upnikov.

VSL Sklep Cst 116/2022, 6. 4. 2022

Iz obrazložitve:

6. V postopku prisilne poravnave je sodišče dolžno imenovati upniški odbor, ki je bil začet na predlog dolžnika, s sklepom o začetku postopka (prvi odstavek 80. člena ZFPPIPP). Po posebnem pravilu, določenem v tretjem odstavku 221.j člena ZFPPIPP, upniškemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave ni treba priložiti poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki vključuje tudi seznam terjatev upnikov. Revidirano poročilo o finančnem položaju in poslovanju je treba priložiti šele (najpozneje) z vložitvijo naknadnega predloga prisilne poravnave (1. točka četrtega odstavka 221.k člena v zvezi s 1. in 2. točko drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP). Zato sodišče pri upniški prisilni poravnavi upniškega odbora ne imenuje že s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave, temveč ga imenuje šele, ko je vloženo revidirano poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika. O imenovanju upniškega odbora mora sodišče odločiti v osmih dneh od prejema (vložitve) revidiranega poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (smiselno prvi odstavek 154. člena ZFPPIPP).

VSL Sklep Cst 311/2021, 25. 9. 2021

221.k člen (naknadni predlog prisilne poravnave)

¨ Pri upniški prisilni poravnavi je dolžno sodišče imenovati upniški odbor, ko je vloženo poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki vključuje tudi seznam terjatev upnikov.

VSL Sklep Cst 116/2022, 6. 4. 2022

221.l člen (dodatne obveznosti poslovodstva in druga posebna pravila)

221.m člen (predlog prisilne poravnave, omejen na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev)

221.n člen (predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

221.o člen (predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

221.p člen (posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev)

221.r člen (preizkus ocene vrednosti zavarovanja)

221.s člen (potrditev in učinki prisilne poravnave, ki je omejena na prestrukturiranje finančnih terjatev)

221.t člen (potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

221.u člen (potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

221.v člen (predlog za ponovno prisilno poravnavo)

VSL Sklep Cst 311/2021, 25. 9. 2021

221.z člen (posebna pravila za ponovno prisilno poravnavo)

222. člen (uporaba 5. poglavja)

223. člen (stečajni dolžnik)

224. člen (stečajna masa)

¨ Iz stečajne mase se krijejo le tisti stroški postopka, ki nastanejo v sporu o premoženju, ki spada v stečajno maso (v tem primeru gre za stroške stečajnega postopka, prim. smiselno 6. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP v zvezi z 224. členom ZFPPIPP). Pri presoji procesne sposobnosti tožnika, ki je v postopku osebnega stečaja, bi moralo zato sodišče prve stopnje ugotoviti, ali gre za tak spor. Za to presojo pa ni merodajen le zadevni upravni spor, v katerem tožnik zahteva odpravo odločbe o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči, ampak tudi spor v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Odločitev o tem, ali se pritožnik v tem postopku lahko zastopa sam (oziroma ali je za zastopanje lahko osebno pooblastil odvetniško družbo) je odvisna od odgovora na vprašanje, ali premoženje, ki je predmet spora v postopku v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za dodelitev brazplačne pravne pomoči, spada v stečajno maso ali ne.

VSRS Sklep I Up 240/2021, 2. 3. 2022

225. člen (splošna in posebna stečajna masa)

226. člen (razdelitvena masa)

VSL Sklep Cst 485/2021, 5. 1. 2022

¨ Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje presoji prvostopenjskega sodišča o potrebnosti v sklepu o predračunu priznanega stroška pisarniškega poslovanja za končanje postopka, ki se upošteva pri razdelitvi posebne stečajne mase, ker za plačilo tega stroška splošna stečajna masa ne zadošča. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 3. alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje pa bi po oceni pritožbenega sodišča vpogledati v spis I P 10/2018 in ugotoviti, kateri stroški zastopanja odvetnika dolžnice [v zvezi s sporom za plačilo najemnin za poslovni prostor] so nastali do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti. Kvečjemu bi lahko pri razdelitvi posebne stečajne mase v zvezi s stroški, povezanimi s končanjem postopka osebnega stečaja, upoštevalo odvetniške stroške pooblaščenca tožene stranke, ki so nastali v pravdi do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti. Zato je odločitev o priznanju „vseh stroškov odvetniških storitev“ kot potrebnih stroškov za končanje postopka osebnega stečaja preuranjena. Z vpogledom v spis pa bi moralo sodišče prve stopnje glede stroškov tožeče stranke, ki jih je upraviteljica rezervirala za primer neuspeha stečajne dolžnice v pravdi, ugotoviti, kdaj so ti stroški tožeči stranki nastali in se glede na pravnomočen sklep o odpustu obveznosti opredeliti, ali bo na njih učinkoval pravnomočen sklep o odpustu obveznosti. Torej so tudi v predmetnem postopku osebnega stečaja stroški postopka lahko tudi stroški zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov, ki jih je sklenila stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajne dolžnice v času stečajnega postopka. Iz razlogov izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da gre pri plačilu najemnin za strošek postopka zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi najemne pogodbe, ki bi jo sklenila stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajne dolžnice v času stečajnega postopka. Če je sodišče prve stopnje menilo, da gre za katero drugo vrsto stroška, bi jo moralo natančno opredeliti. Ni dovolj, da je navedlo, da gre za strošek postopka zato, ker naj bi terjatev upnika nastala po začetku stečajnega postopka, saj v postopku osebnega stečaja lahko tudi dolžnik v okviru poslov, ki jih lahko opravlja po začetku postopka osebnega stečaja, sam ustvari določene obveznosti, ki pa se ne plačajo iz stečajne mase. Nenazadnje terjatve upnika do neplačanih najemnin upraviteljica ni niti upoštevala v predračun stroškov stečajnega postopka. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za terjatev, katere pravne narave ni mogoče spremeniti v strošek stečajnega postopka zgolj zato, ker naj bi nastala po začetku postopka osebnega stečaja. Posledično gre le za vprašanje, ali se ta terjatev plača iz stečajne mase in ali spor o njej v konkretnem primeru predstavlja tudi oviro za končanje postopka osebnega stečaja.

Terjatve upnikov, ki se v postopku osebnega stečaja plačajo iz stečajne mase, so priznane terjatve upnikov, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.

Sodišče prve stopnje bi se pred zaključkom, da postopka osebnega stečaja nad dolžnico po razdelitvi posebne stečajne mase ni mogoče končati pred koncem pravde zaradi plačila najemnin za najeti gostinski lokal, moralo opredeliti do vprašanja, kdaj je oziroma kdaj naj bi (glede na trditve tožeče stranke v tožbi) nastala terjatev upnika iz sporne najemne pogodbe. Po potrebi bi moralo tudi pribaviti in vpogledati spis ter ugotoviti, ali gre za terjatev, katere predmet so občasne dajatve, ki se v skladu z določbo 254. člena ZFPPIPP pretvorijo v enkratno terjatev in ali pravnomočen sklep o odpustu obveznosti vpliva posledično tudi na to terjatev, če se izkaže, da pogodba pred njenim potekom ni bila odpovedana. Ker tega ni storilo, je zaradi neupoštevanja pravnih posledic pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

VSL Sklep Cst 505/2021, 5. 1. 2022

¨ Skladno z določbo petega odstavka 226. člena ZFPPIPP je sorazmerni del stroškov iz 5. točke četrtega odstavka tega člena enak deležu ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas. Vsi stroški, ki v skladu s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP niso izrecno stroški posebne stečajne mase, so stroški splošne stečajne mase, razen če je ta neznatne vrednosti (tretja alineja 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep pa tudi ne vsebuje nobenih razlogov za stališče, da je splošna stečajna masa neznatne vrednosti, ter dodatno, da gre pri teh stroških za stroške končanja stečajnega postopka

VSL Sklep Cst 106/2022, 22. 4. 2022

¨ V skladu z določili 371. člena ZFPPIPP je potrebno celoten znesek, ki ostane po odštetju stroškov v zvezi z unovčenjem in razdelitvijo posebne stečajne mase, izplačati ločitvenemu upniku. Pri tem ne gre za odločanje v škodo pritožnika v smislu 359. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Sodna taksa je namreč javna dajatev, ki jo je ob razdelitvi potrebno plačati v zakonsko določenem znesku, ta taksa pa se v skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZST-1 šteje za dolg stečajne mase in jo iz nje plača stečajni upravitelj. Čeprav sodna taksa za razdelitev ni posebej navedena kot strošek posebne stečajne mase v četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP, vsekakor ne bremeni splošne stečajne mase in s tem navadnih upnikov, temveč gre za dolg posebne stečajne mase, na katero se nanaša. Z izpodbijanim sklepom se je odločalo le o pravici pritožnika do razdelitve. Zato v tem primeru prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP ne dopušča smiselne uporabe 359. člena ZPP, ko ne bi moglo višje sodišče upoštevati pravilnega zneska sodne takse, ki bremeni posebno razdelitveno maso, ki se deli po pravilih 371. člena ZFPPIPP v zvezi z 226. členom ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 130/2022, 10. 5. 2022

¨ Neposredni strošek NUSZ, ki bremeni konkretno posebno stečajno maso, je lahko le tisti del NUSZ, ki v razmerju do celotno odmerjenega NUSZ odpade prav in samo na tisti konkretni del nepremičnin, na katerem so se nahajale premičnine, ki so tvorile to posebno stečajno maso, in sicer od začetka stečajnega postopka do prodaje tega premoženja.

VSL sklep Cst 109/2022, 6. 6. 2022

¨ Ne držijo trditve tožeče stranke, da terjatev na odstranitev rabljenih in zavrženih gum in granulata, kar je bilo tožeči stranki naloženo po določbah ZVO-1, predstavlja klasično navadno terjatev do splošne stečajne mase tožeče stranke, nad katero se je dne 16. 7. 2019 pri Okrožnem sodišču na Ptuju pod opr. št. St .../2019 začel stečajni postopek. Gornje stališče potrjujeta določba 226. člena ZFPPIPP, ki določa, da je strošek v zvezi z unovčenjem posebne, prav tako pa tudi splošne stečajne mase tudi strošek predpisanega ravnanja z odpadki, ki bremenijo stečajnega dolžnika po predpisih o varstvu okolja (4. točka četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP) in določba 374. člena ZFPPIPP, ki v 1. točki drugega odstavka le-tega določa, da če upniki ali družbeniki ne privolijo v prevzem premoženja ob končanju stečajnega postopka, se onesnažena nepremičnina ali odpadki, če stečajna masa ne zadošča za kritje stroškov ekološke sanacije, prenesejo na Republiko Slovenijo. Terjatev iz naslova stroškov, ki nastanejo v zvezi z odstranjevanjem odpadkov, je tako strošek stečaja in zato tudi strošek prisilne poravnave, v posledici česar potrjena prisilna poravnava na tako terjatev ni mogla učinkovati. Drugačne razlage narave sporne terjatve iz izpodbijanega sklepa ne more omajati niti nesporno dejstvo, da je tožnik terjatev tožene stranke v znesku 52.727,02 EUR (iz istega naslova – sklepa o izvršbi iz leta 2013) vnesel v posodobljeni seznam navadnih upnikov na dan 28. 1. 2016 v postopku poenostavljene prisilne poravnave, kar uveljavlja tožeča stranka. Sodišče ugotavlja, da je to bila terjatev, ki je nastala do začetka poenostavljene prisilne poravnave in še vedno predstavlja strošek za odpravo onesnaževanja okolja, ki pa sicer ne bi smela biti uvrščena na ta seznam. Vprašanje, ali je bila ta terjatev pravilno vnesena v posodobljen seznam terjatev v postopku poenostavljene prisilne poravnave ali ne, pa ni pravnorelevantno v obravnavani zadevi in tudi ne more biti predmet tega upravnega spora. Terjatev, ki je predmet tega upravnega spora so stroški izvršbe po izpodbijanem sklepu z dne 3. 1. 2019 v znesku 911.040,00 EUR. Ti so nastali ob opravljanju izvršbe po drugi osebi (ker tožnik sam ni ravnal po sklepu o izvršbi) od meseca junija 2018 do vključno meseca oktobra 2018. Ta terjatev do dne začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave, to je do dne 28. 1. 2016, še tudi ni nastala, da bi lahko sploh bila predmet poenostavljene prisilne poravnave. Sodni preizkus višine stroškov izvršbe se omejuje na preizkus, ali je upravni organ obstoj in višino posameznih stroškovnih postavk v odločbi ustrezno obrazložil, ali te postavke niso očitno nerazumne in ali so v skladu z listinami v upravnem spisu.

UPRS Sodba II U 234/2019-28, 10. 11. 2021

227. člen (načelo koncentracije)

VSL Sklep I Ip 1025/2021, 9. 8. 2021

¨ Davčni organ je z izpodbijano odločbo odmeril tožnici DDV, ki jo je izdal v postopku DIN, ki ga je začel po tem, ko je bil pri tožnici že začet postopek stečaja. S tem je z izpodbijano odločbo dosegel plačilo z izpodbijano odločbo odmerjenega DDV. Navedeno (celotno) plačilo je tako davčni organ dosegel mimo pravil, ki veljajo za stečajni postopek, v katerem se vsi upniki obravnavajo enakopravno. Iz 227. člena ZFPPIPP izhaja, da lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno. V 296. členu ZFPPIPP je določeno, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. V zadevi ni sporno, da davčni organ terjatve iz naslova plačila DDV za prodane nepremičnine v izvršilnem postopku ni prijavil v stečajni postopek, ki se vodi zoper tožnico kot stečajno dolžnico.

UPRS Sodba I U 1963/2019-11, 23. 11. 2021

228. člen (načelo omejevanja tveganj)

229. člen (vpisi v register v zvezi s stečajnim postopkom)

230. člen (splošno pravilo)

231. člen (upravičeni predlagatelj)

232. člen (predlog za začetek stečajnega postopka)

1. Splošno

VSL sklep Cst 112/2022, 5. 4. 2022

¨ Ker dolžnica v svoji pritožbi sedaj trdi, da je znotraj roka za pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja, njen še edini preostali upnik bil poplačan, pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre ob takih okoliščinah primera za dovoljeno pritožbeno novoto, saj tega dejstva, ki po presoji pritožbenega sodišča lahko vpliva na vprašanje insolventnosti dolžnice, dolžnica ni mogla brez svoje krivde navesti prej v postopku.
Če je res kar smiselno trdi dolžnica v svoji pritožbi tj. da nima več upnikov z do nje zapadlimi terjatvami, slednje ne pomeni le, da ni insolventna, temveč tudi, da namen, zaradi katerega naj se vodi postopek osebnega stečaja, sploh ne obstoji.

VSL Sklep Cst 132/2022, 5. 5. 2022

2. Umik

233. člen (predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka)

1. Dopolnitev nepopolnega predloga

¨ Napaka glede zneska manjkajočega predujma, ki je v izreku sklepa drugačen kot v obrazložitvi, v tem primeru vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa, saj onemogoča vsebinski preizkus konkretnega zneska; gre namreč za nasprotje, ki se nanaša na odločilno dejstvo. Vsaka nejasnost ali pomanjkljivost v odločbi sicer res ni bistvena kršitev določb postopka (kot to velja za napačno navedbo datuma začetka stečajnega postopka), pač pa so to le tiste pomanjkljivosti, ki so odločilne za presojo, kar pa je v konkretnem primeru podano.

VSL Sklep Cst 157/2022, 31. 5. 2022

2. Višina sredstev, izplačanih iz proračuna sodišča

3. Oprostitev plačila predujma

4. Vračilo založenega predujma

¨ Upravitelj je glede na višino zahtevka iz izpodbojne tožbe lahko utemeljeno pričakoval, da se bo za vtoževani in kasneje tudi prisojeni znesek stečajna masa povečala, kar se ni zgodilo, saj mu je na podlagi pravnomočne sodbe od dolžnikovega dolžnika uspelo doseči le plačilo 500,00 EUR. Ker pa so v zvezi z izpodbojno tožbo in predlogom za izvršbo nastali odvetniški stroški, in ker je po plačilu teh v stečajni masi le še znesek 4,71 EUR, za vračilo sredstev v dobro proračuna sodišča v višini celotnega zneska založenega predujma 1.955,00 EUR ni podlage v osmem odstavku 233. člena ZFPPIPP, saj vrednost unovčene stečajne mase, glede na to, da je bila ta porabljena za plačilo stroškov postopka, znaša le še 4,71 EUR.

VSL Sklep Cst 134/2022, 12. 5. 2022

5. Razno

234. člen (postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)

VSL sklep Cst 112/2022, 5. 4. 2022

235. člen (postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)

1. Splošno

¨ V skladu z določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP se osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Dolžnik ne trdi, da na naslovu B. nima poslovnega naslova. Trdi le, da nima operativnega poslovnega prostora in nima zaposlenih oseb. S takšnimi trditvami pa pravilnosti vročitve, opravljene v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP, ne more izpodbiti, saj sodijo v njegovo poslovno sfero. Zato posledice vročitve, opravljene na podlagi fikcije, nosi sam.

VSL Sklep Cst 91/2022, 23. 3. 2022

2. Izbira pravnega sredstva – ugovor ali zahteva za odložitev odločanja

3. Domneva insolventnosti iz tretjega odstavka

¨ Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zaradi česar dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da predloga za začetek stečajnega postopka ni osebno prejel. Smisel fikcije vročitve je namreč v tem, da se pisanje šteje za vročeno po poteku roka, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, čeprav ni bilo neposredno osebno vročeno naslovniku ali nadomestni osebi. Dolžnik domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, s pritožbo ne more izpodbijati, zato višje sodišče ne more upoštevati njegovih pritožbenih navedb in dokazov, s katerimi izpodbija to domnevo.

VSL Sklep Cst 118/2022, 12. 4. 2022

¨ Pritožnika ne oporekata ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnik v 15 dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upničina terjatev ne obstaja niti vložil zahteve za odložitev odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP. To bi lahko vložil tudi na podlagi 97. člena ZIUZEOP, v kolikor bi izkazal, da je njegova insolventnost posledica razglasitve epidemije. Ker tega v danem roku ni storil, v pritožbi zoper sklep o začetku stečajnega postopka ne more več uspešno uveljavljati trditev, da je bilo poslovanje dolžnika v zadnjih dveh letih popolnoma onemogočeno zaradi epidemije COVID-19. S takšnimi trditvami ne more biti uspešen niti družbenik dolžnika. Ta v skladu z določbo tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZFPPIPP lahko izpodbija le domnevo insolventnosti, ki je nastopila po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP. Družbenik pa niti ne trdi, da dolžnik ne bi bil insolventen.

VSL Sklep Cst 148/2022, 12. 5. 2022

¨ Dolžnikov družbenik je v pritožbi zgolj pavšalno navedel, da izpodbija domnevo insolventnosti, pri čemer ni predložil nobenega dokaza, s katerim bi utemeljeval, da dolžnik ni insolventen. Nasprotno: v pritožbi priloženi izjavi z dne 24. 6. 2022 je izrecno navedel, da podjetje ni imelo prihodkov, s katerimi bi lahko poravnalo svoje obveznosti ter da lahko dolžnik s prisilno poravnavo odpravi nelikvidnost. Ne le, da s temi navedbami zakonske domneve ni mogoče izpodbiti, nasprotno, družbenik obstoju dolga pritrjuje, z ničimer pa ni izkazal niti tega, da bi bil dolžnik v daljšem času sposoben poravnati obveznosti.

Sklep Cst 230/2022, 29. 7. 2022

236. člen (zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

1. Splošno

¨ V skladu z drugim odstavkom 236. člena ZFPPIPP je pravočasno plačevanje minimalnih plač delavcem in s tem povezanih davkov in prispevkov pogoj za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Če dolžnik zamuja s plačilom minimalnih plač in pripadajočih davkov in prispevkov, ni upravičen do odložitve odločanja o začetku stečajnega postopka. Pritožbene navedbe v smeri, da so delavci prejeli plačo za posamezne mesece, so neupoštevne, če niso plačane vse zaostale plače delavcem do višine minimalne plače s pripadajočimi davki in prispevki. Za pritožbeno navedbo, da so delavci sporazumno pristali na zamudo z izplačili plač, pa pritožnik ni ponudil nobenega dokaza

VSL Sklep Cst 131/2022, 4. 5. 2022

2. Dopolnitev zahteve

3. Izbira pravnega sredstva – ugovor ali zahteva za odložitev odločanja

4. Uporaba določb za poenostavljeno prisilno poravnavo

¨ Prekinitev predhodnega stečajnega postopka (to je čas od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka tj. uvedbe stečajnega postopka, do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka; prim. 49. člen ZFPPIPP) je glede na posebnosti poenostavljene prisilne poravnave mogoča le v primeru, da je dolžnik v času za ugovor proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka vložil predlog za odložitev odločanja o tem predlogu v smislu 236. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 33/2022, 9. 2. 2022

237. člen (odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

237.a člen (poslovanje dolžnika v obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

238. člen (opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

239. člen (odločanje o začetku stečajnega postopka)

VSL Sklep Cst 91/2022, 23. 3. 2022

240. člen (začasna odredba proti stečajnemu dolžniku)

241. člen (rok za odločitev o začetku stečajnega postopka)

242. člen (sklep o začetku stečajnega postopka)

¨ Sodišče prve stopnje je izvedlo narok za začetek stečajnega postopka in na podlagi izida dokaznega postopka sklenilo, da začne stečajni postopek nad dolžnikom. Pritožbeni okvir družbenika dolžnika je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Družbenik dolžnika v pritožbenem postopku ni uspel dokazati solventnosti dolžnika, nad katerim je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek.

VSL Sklep Cst 247/2021, 16. 6. 2021

VSL sklep Cst 195/2022, 21. 6. 2022

243. člen (oklic o začetku stečajnega postopka)

244. člen (nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka)

245. člen (prenos pooblastil na upravitelja)

246. člen (prenehanje veljavnosti dolžnikovih nalogov in druga plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

247. člen (prenehanje veljavnosti dolžnikovih ponudb)

248. člen (odpoved najemnih in zakupnih pogodb)

¨ ZFPPIPP, ki se v tem postopku uporablja kot specialen predpis, ne določa sodne odpovedi najemnega razmerja; za odločitev pa tudi ni relevantno, kdaj je tožena stranka prejela upraviteljevo odpoved najemnega razmerja, saj je pogodba, sklenjena za določen čas, v vsakem primeru prenehala s potekom časa.

VSL Sklep I Cpg 569/2021, 11. 1. 2022

249. člen (zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika)

250. člen (zasledovalna pravica)

251. člen (vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih)

¨ Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je bila vročitev na sedež toženke pravilna. Po 251. členu ZFPPIPP je po začetku stečajnega postopka treba vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki ali drugem udeležencu postopka, vročiti upravitelju na njegov naslov.

VSL Sklep I Cp 697/2022, 17. 5. 2022

252. člen (terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek stečajnega postopka)

253. člen (pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

254. člen (pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

255. člen (pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

256. člen (obrestovanje terjatev)

257. člen (pravica stečajnega dolžnika do predčasnega plačila)

258. člen (pretrganje zastaranja terjatev)

259. člen (terjatve, povezane z odložnim pogojem)

260. člen (terjatve, povezane z razveznim pogojem)

261. člen (pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)

1. Dopustnost pobota

2. Obvestilo o pobotu in povračilo stroškov

3. Razno

262. člen (pobot pogojnih terjatev)

263. člen (nedovoljeni pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)

264. člen (prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka)

264.a člen (posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

265. člen (izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

266. člen (posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

267. člen (pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

268. člen (pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

269. člen (obdobje izpodbojnosti)

270. člen (prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava)

¨ Če je upnik pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo, s katero uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, lahko po začetku stečajnega postopka te zahtevke uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika in za tako spremembo tožbe soglasje toženca ni potrebno. Vendar v tej zadevi ne gre za tak primer. Postopek osebnega stečaja nad dolžnico se je začel 29. 7. 2020, pritožnik pa je tožbo po splošnih pravilnih obligacijskega prava (tudi) proti dolžnici vložil že po začetku stečajnega postopka. Tožbo je spremenil šele 29. 12. 2021, to je po poteku 12 mesecev po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnico. Ne drži pritožbena navedba, da za spremembo tožbe ni predpisan noben prekluzivni rok, saj prvi odstavek 277. člena ZFPPIPP izrecno določa (prekluzivni) rok, v katerem je potrebno vložiti izpodbojno tožbo. Sodna praksa glede spremembe tožbe po poteku prekluzivnega roka iz 277. člena ZFPPIPP je jasna: takšna sprememba ni dopustna, če se je že iztekel rok za vložitev izpodbojnega in povračilnega zahtevka po 277. členu ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 218/2022, 29. 7. 2022

271. člen (izpodbojna pravna dejanja)

1. Objektivni element – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja

2. Objektivni pogoj – pridobitev ugodnejših pogojev za plačilo

3. Subjektivni element

4. Objektivni in subjektivni element

5. Nadomestna izpolnitev

6. Nujna plačila po 34. členu ZFPPIPP ter objektivni ali subjektivni element

7. Opustitev pravnega dejanja

8. Razno

272. člen (domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje)

1. Objektivni element izpodbojnosti

2. Subjektivni element izpodbojnosti

3. Objektivni in subjektivni element izpodbojnosti

273. člen (pravna dejanja, ki jih ni mogoče izpodbijati)

274. člen (izpodbojnost pravnih dejanj, za katera obstaja izvršilni naslov)

275. člen (vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka)

276. člen (legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka)

277. člen (rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka)

1. Rok za vložitev tožbe

2. Sprememba tožbe zaradi poteka roka ni mogoča

VSL Sklep Cst 218/2022, 29. 7. 2022

3. Rok pri napotitvi

4. Ugovor izpodbojnosti

5. Dolžnost postavitve povračilnega zahtevka

278. člen (pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka)

1. Splošno

VSL sklep Cst 139/2022, 11. 5. 2022

2. Plačilo denarnega nadomestila

3. Tek zamudnih obresti

279. člen (splošno pravilo)

280. člen (ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, ki z začetkom stečajnega postopka prenehajo)

VSL Sklep I Ip 1025/2021, 9. 8. 2021

VSK Sklep II Ip 244/2021, 23. 9. 2021

281. člen (ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, ki z začetkom stečajnega postopka ne prenehajo)

282. člen (posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno)

283. člen (razveljavitev in izbris vrednostnih papirjev)

284. člen (terjatve, vsebovane v razveljavljenih vrednostnih papirjih)

285. člen (uporaba pododdelka 5.3.7)

286. člen (posebno pravilo o nedovoljenem pobotu terjatev ob začetku stečajnega postopka)

287. člen (posebna pravila o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov)

289. člen (posebni pravili o prijavi in plačilu terjatev)

¨ Stranki sodne poravnave se ne moreta samostojno dogovarjati o pravnih razmerjih oz. dejstvih, ki niso svobodna, ki jih kompleksno in predvsem prisilno urejajo drugi predpisi. Sodišča, ki vodi stečajni postopek, sklenjena sodna poravnava v delu, ki se nanaša na ugotovitev, ali je določena terjatev strošek iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP, ne zavezuje. Stroškovna terjatev pomeni le poplačilno prednost, ki se terjatvi prizna izključno v in zaradi stečajnega postopka oziroma drugega postopka zaradi insolventnosti. V sporu o tem, ali je terjatev navadna ali prednostna, ali celo predprednostna, kot v obravnavanem primeru, mora zato odločiti sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti. Sklenitev sodne poravnave o dejstvu, da upnikova terjatev predstavlja občasni strošek iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP, je tudi povsem nepotrebna in predstavlja izigravanje kogentnih predpisov stečajnega prava, ki urejajo in varujejo položaj vseh upnikov stečajnega postopka.

VSL Sklep I Cpg 679/2021, 3. 2. 2022

¨ Ker je bilo torej o pravni naravi pritožnikove terjatve že pravnomočno odločeno (to je, da ne gre za terjatev iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP), sklenjena sodna poravnava pa v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da del pritožnikove terjatve v višini 3.384.089,21 EUR predstavlja terjatev iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP, stečajnega sodišča ne zavezuje, se pritožba upnika izkaže kot neutemeljena.

VSL Sklep Cst 78/2022, 9. 3. 2022

¨ 289. člen ZFPPIPP upnikom, ki nadaljujejo sodelovanje z dolžnikom tudi med postopkom prisilne poravnave, določa poseben položaj, in sicer, da se njihove terjatve poplačajo kot strošek postopka v primeru, da prisilna poravnava ni potrjena. Navedeno dolžniku omogoča normalno poslovanje v času postopka prisilne poravnave ter poseben položaj upnikom v primeru stečaja. Neizplačane plače pa predstavljajo prednostne terjatve, za katere je v drugem odstavku 289. člena ZFPPIPP jasno navedeno, da ne morejo biti vključene med terjatve upnikov, ki se poplačujejo v skladu z navedeno določbo in v skladu z določbo tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP kot občasni stroški stečajnega postopka. Vprašanje, ali ima pritožnikova terjatev pravno naravo terjatve iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP, je predmet sklepa sodišča o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka, stranki poravnave pa se ne moreta sporazumeti o pravnih vprašanjih, ki so urejena s kogentno zakonsko določbo.

VSL Sklep Cst 217/2022, 29. 7. 2022

290. člen (uporaba pravil o poslovnih knjigah in računovodskih izkazih)

291. člen (računovodski izkazi do začetka stečajnega postopka in otvoritvena bilanca)

292. člen (predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika)

¨ Predaja premoženja, listin, poslov in poslovne dokumentacije stečajnega dolžnika je dolžnost bivšega zakonitega zastopnika dolžnika. Te svoje dolžnosti se ne more razbremeniti s trditvami, da se vse poslovne listine dolžnika nahajajo v računovodskem servisu, da jih bivši direktor nima v posesti, da je ob začetku stečajnega postopka kontaktiral svojo računovodkinjo in jo prosil, naj mu izroči poslovne listine družbe, vendar od nje ni dobil ustreznih informacij, kaj je s temi listinami. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izrek denarne kazni zaradi kršitve dolžnosti iz drugega odstavka 292. člena ZFPPIPP. Za dolžnost iz drugega odstavka 292. člena ZFPPIPP pa se na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe 228. člena ZPP o edicijski dolžnosti druge osebe, ki ni stranka postopka. Sodišče prve stopnje bi tako moralo izdati sklep, s katerim bi naložilo bivšemu zakonitemu zastopniku dolžnika, da upravitelju preda posle stečajnega dolžnika in mu izroči vso poslovno in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na stečajnega dolžnika. Pravnomočni sklep se izvrši po uradni dolžnosti po pravilih izvršilnega postopka.

V prvem odstavku 241. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 292. člena ZFPPIPP predvideno denarno kaznovanje bivšega zakonitega zastopnika dolžnika predstavlja le disciplinski ukrep, ki je namenjen zagotavljanju nemotenega teka stečajnega postopka in ne kaznovanju za kaznivo ravnanje v kazenskopravnem smislu.

VSL Sklep Cst 104/2022, 6. 4. 2022

293. člen (pomoč policije)

294. člen (otvoritveno poročilo upravitelja)

295. člen (vsebina rednega poročila upravitelja)

296. člen (terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku)

1. Terjatve, ki jih je treba prijaviti

VSL Sklep I Cpg 717/2021, 12. 5. 2022

¨ Po presoji sodišča je v konkretnem primeru relevantno, da je do prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku prišlo pred začetkom stečajnega postopka, in sicer 10. 11. 2016, z izpodbijano odločbo naložen DDV pa ne predstavlja stroškov stečajnega postopka. Po prvem odstavku 354. člena ZFPPIPP so stroški stečajnega postopka obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon (torej ZFPPIPP in ne katerikoli drug zakon) določa, da se poplačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upniku. Stroški stečajnega postopka nastajajo zaradi poteka stečajnega postopka in so dejansko v funkciji stečajnega postopka. Zato stroški oziroma bremena postopka, ki so po temelju nastali že pred začetkom stečajnega postopka in v zvezi s premoženjem, ki ni del stečajne mase, že v osnovi niso nastali zaradi poteka stečajnega postopka in tudi niso v funkciji poteka stečajnega postopka. Davčni organ je z izpodbijano odločbo odmeril tožnici DDV, ki jo je izdal v postopku DIN, ki ga je začel po tem, ko je bil pri tožnici že začet postopek stečaja. S tem je z izpodbijano odločbo dosegel plačilo z izpodbijano odločbo odmerjenega DDV. Navedeno (celotno) plačilo je tako davčni organ dosegel mimo pravil, ki veljajo za stečajni postopek, v katerem se vsi upniki obravnavajo enakopravno.

Iz 227. člena ZFPPIPP izhaja, da lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno. V 296. členu ZFPPIPP je določeno, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. V zadevi ni sporno, da davčni organ terjatve iz naslova plačila DDV za prodane nepremičnine v izvršilnem postopku ni prijavil v stečajni postopek, ki se vodi zoper tožnico kot stečajno dolžnico.

UPRS Sodba I U 1963/2019-11, 23. 11. 2021

2. Posledice zamude roka za prijavo terjatev

3. Razno

¨ Ne glede na dejanski čas objave oklica o začetku stečajnega postopka pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopijo oziroma učinkujejo že od začetka dne take objave. Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona, kar pomeni, da je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku. Če v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka še ni bil izdan sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz drugega odstavka 131. člena ali 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, sodišče ne sme nalagati v plačilo stroškov.

VSL Sklep I Ip 1192/2021, 30. 8. 2021

297. člen (prijava nezavarovane terjatve)

298. člen (prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice)

1. Ob poteku roka za prijavo še ne gre za premoženje stečajnega dolžnika - pravočasnost prijave

2. Določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice

3. Uveljavljanje prijave v pravdnem postopku

4. Razno

298.a člen (posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s hipoteko ali maksimalno hipoteko)

299. člen (prijava izločitvenih pravic)

1. Preizkus pozneje prijavljenih izločitvenih pravic

2. Vpliv prijave na prodajo premoženja

3. Stroški prodaje

4. Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem

5. Razno

VSL Sklep Cst 68/2022, 23. 2. 2022

299.a člen (posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnin)

¨ Ključni dan, od katerega velja, da je v stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica, je dan, ko je sodišče prejelo predlog za zaznambo spora oziroma dan vpisa plombe z zaznambo spora, saj na ta dan učinkuje vpis zaznambe spora v zemljiško knjigo. Vsa nadaljnja posebna pravila pa je treba posledično razlagati v povezavi s 1. točko četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP. To pomeni, da je treba pravila iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP o prekinitvi prodaje razlagati tako, da mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice iz 1. točke četrtega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, do dneva od katerega učinkuje vpis zaznambe v zemljiški knjigi, to je od dne vložitve predloga za zaznambo spora oziroma plombe, še ni objavilo razpisa javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb.

Upravitelj mora prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice, če sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, do dneva od katerega učinkuje vpis zaznambe v zemljiški knjigi, to je od dne vložitve predloga za zaznambo spora oziroma plombe, še ni objavilo razpisa javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb.

VSL sklep Cst 510/2021, 12. 1. 2022

300. člen (ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi)

VSL Sklep Cst 140/2022, 15. 6. 2022

301. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve)

1. Nadaljevanje postopka

2. Zavrženje tožbe

¨ Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP, po kateri v primeru, če je upnikova terjatev, ki jo je uveljavljal v pravdi že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zoper drugo toženko je ob ugotovitvi, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku nad drugo toženko priznana, pravilna, razlogi zanjo pa zadostni. Drugih dokazov glede na navedeno sodišču prve stopnje v zvezi s sprejeto odločitvijo ni bilo treba izvajati. Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.

VSL Sklep I Cpg 134/2022, 23. 3. 2022

3. Priznanje terjatve in pravdni stroški

4. Le še ugotovitveni zahtevek

5. Pravni interes za pravno sredstvo

6. Razno

VSL Sklep I Cpg 717/2021, 12. 5. 2022

302. člen (ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu)

¨ Tudi v insolvenčnih postopkih velja, da je strankam naloženo trditveno breme. Opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje terjatev mora biti zato razviden iz prijave terjatev.
Čeprav je v spis predložena listina, iz katere izhaja določeno dejstvo, na katerem pa stranka ne utemeljuje svojega zahtevka, vsebina te listine ne predstavlja trditvene podlage, na kateri stranka uveljavlja svoj zahtevek. Upnik tako v prijavi terjatev ni navedel dejstev, iz katerih bi izhajala podlaga za uporabo pravila iz 302. člena ZFPPIPP, torej za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim nadomestnim sklepom pritožbi upnika Banka A. d. d. delno ugodilo in delno spremenilo 2. točko sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ter o napotitvi na pravdo glede prerekanih terjatev pod zaporedno številko 2, 5 in 6 po končnem seznamu preizkušenih terjatev odločilo tako, da je na pot pravde napotilo upnika P. Sodišče prve stopnje je tako odločilo, saj je v izpodbijanem nadomestnem sklepu upoštevalo dejstva, ki jih stranka ni pravočasno zatrjevala.

VSL Sklep Cst 142/2022, 12. 5. 2022

303. člen (uporaba pravil o preizkusu terjatev za preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic)

¨ Za sodbo presenečenja ne gre takrat, ko je stranka presenečena zato, ker je sodišče odločilo drugače kot je sama dejansko pričakovala oziroma je sodišče svojo odločitev oprlo na presojo, s katero se stranka ne strinja. Sodba presenečenja je izraz kršitve pravice do izjave, ko sodišče ne razkrije svojega pravnega stališča in strankam s tem ne da možnosti, da se glede tega izjavijo tj. navajajo dejstva, ki so pomembna za to drugačno pravno podlago.

Izjava o prerekanju prijavljene terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev. Pritožnik zato v pritožbi neutemeljeno trdi prav nasprotno, da ker je upravitelj priznal ločitveno pravico, je s tem terjatev dejansko priznal in da ni jasno, kako lahko sodišče zaključi, da je terjatev prerekana. Takemu sklepanju, ki ga ponuja pritožba, pritožbeno sodišče ne more pritrditi tudi iz razloga osnovnega razmerja med terjatvijo in ločitveno pravico, saj je ločitvena pravica akcesorna prijavljeni denarni terjatvi in ne obratno. Če ni terjatve, ki naj bi bila zavarovana z ločitveno pravico, potem je ločitvena pravica, ki varuje terjatev, ki je ni, brez vsakega učinka, kakor je brez učnika zato tudi njeno priznanje.

VSL Sodba I Cpg 125/2021, 23. 3. 2022

304. člen (pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica)

305. člen (uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi)

1. Napotitev

¨ Tudi v insolvenčnih postopkih velja, da je strankam naloženo trditveno breme. Opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje terjatev mora biti zato razviden iz prijave terjatev. Čeprav je v spis predložena listina, iz katere izhaja določeno dejstvo, na katerem pa stranka ne utemeljuje svojega zahtevka, vsebina te listine ne predstavlja trditvene podlage, na kateri stranka uveljavlja svoj zahtevek. Upnik tako v prijavi terjatev ni navedel dejstev, iz katerih bi izhajala podlaga za uporabo pravila iz 302. člena ZFPPIPP, torej za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim nadomestnim sklepom pritožbi upnika Banka A. d. d. delno ugodilo in delno spremenilo 2. točko sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ter o napotitvi na pravdo glede prerekanih terjatev pod zaporedno številko 2, 5 in 6 po končnem seznamu preizkušenih terjatev odločilo tako, da je na pot pravde napotilo upnika P. Sodišče prve stopnje je tako odločilo, saj je v izpodbijanem nadomestnem sklepu upoštevalo dejstva, ki jih stranka ni pravočasno zatrjevala.

Ločitvena pravica [za terjatve pod zaporedno številko 3 in 4] ni nastala niti z vpisom v zemljiško knjigo niti na podlagi izvršilnega naslova. Upnik, katerega zavarovana terjatev je prerekana, mora uveljavljati zahtevek za ugotovitev te terjatve. Sodišče prve stopnje je zato na pravdo za ugotovitev obstoja terjatev ter glede ločitvene pravice za zavarovanje teh terjatev pravilno napotilo upnika Banka A. d. d.

VSL Sklep Cst 142/2022, 12. 5. 2022

2. Vsebina zahtevka

3. Prenehanje ločitvene pravice

4. Razno

306. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice)

308. člen (izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova)

309. člen (pravne posledice, če je izločitvena pravica priznana)

310. člen (uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi)

311. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev izločitvene pravice)

312. člen (izpodbijanje izločitvene pravice, ki temelji na izvršilnem naslovu)

313. člen (smiselna uporaba pravil oddelka 5.6 za drug postopek)

314. člen (posebna pravila za nekatere upravne postopke)

314.a člen (posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

¨ V 314.a členu ZFPPIPP je določeno posebno pravilo o začetku teka rokov v primeru, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba. V takem primeru začne teči enomesečni rok za procesno dejanje glede te terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice, ki je določen v četrtem odstavku 300. člena ZFPPIPP, od objave sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi. Enomesečni rok za vložitev tožbe zato ni začel teči z dnem objave sklepa o preizkusu terjatev. Iz navedenega razloga so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi z prenehanjem terjatev upnika Banka A. d. d. v razmerju do stečajnega dolžnika.

VSL Sklep Cst 142/2022, 12. 5. 2022

315. člen (splošno pravilo o poslovanju v stečajnem postopku)

316. člen (končanje nujnih poslov)

317. člen (pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika)

318. člen (posebna pravila pri nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika)

319. člen (ustavitev nadaljnjega poslovanja stečajnega dolžnika)

320. člen (unovčenje stečajne mase)

321. člen (načrt poteka stečajnega postopka)

¨ Načrt poteka stečajnega postopka je potreben zaradi spremljanja in nadziranja dela upravitelja v zvezi z unovčenjem in razdelitvijo stečajne mase, upoštevaje pri tem načela hitrosti postopka in zagotavljanje najboljših pogojev za plačilo upnikov. Sodišče zato presoja, ali se upravitelj pri svojem delu drži v načrtu predvidenih rokov izvedbe posameznih potrebnih procesnih dejanj za uspešno izvedbo stečajnega postopka in v primeru njihove prekoračitve, ali so podani objektivni razlogi za prekoračitev, ki utemeljujejo podaljšanje rokov in s tem spremembo načrta poteka stečajnega postopka. Za izpodbijano odločitev [gre za sklep o spremembi načrta poteka stečajnega postopka] je na podlagi navedenih dejstev imelo podlago v tretjem odstavku 321. člena ZFPPIPP. Menilo je namreč, da je v primerih solastniških deležev iste nepremičnine organizacija skupne oziroma hkratne prodaje le-teh najbolj smotrna in ekonomična, v sodni praksi pa tudi sicer je polno uveljavljena. Pritožnica zmotno meni, da bi sporazum glede izklicne cene ter način javne prodaje za oba solastniška deleža skupaj povzročilo oškodovanje stečajnih dolžnikov in da bi prišlo do nasprotja pravnih interesov upnikov v stečajnih postopkih nad dolžnico in A. A. Dosežena skupna prodajna cena za nepremičnino kot celoto bo namreč razdeljena med solastnika (oziroma stečajno maso vsakega od njiju) sorazmerno glede na solastniški delež posameznega dolžnika in s tem stečajna masa posameznega dolžnika ne more biti oškodovana.

VSL Sklep Cst 93/2022, 30. 3. 2022

322. člen (upravljanje stečajne mase)

1. Oddaja v najem

2. Dejanja iz 3. točke prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP

¨ Smiselno določbi četrtega odstavka 306. člena ZPP, ki določa, da se pred sodiščem ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, mora po stališču pritožbenega sodišča tudi sodišče, ki odloča o soglasju k sklenitvi izvensodne poravnave v stečajnem postopku, zavrniti razpolaganje strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. Ob odločanju o soglasju k sklenitvi izvensodne poravnave sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenih dejstev ni imelo razlogov za zavrnitev soglasja na tej podlagi. O tem, kateri prisilni predpis ali moralno pravilo naj bi spregledalo sodišče prve stopnje, pritožnica v pritožbi ni konkretno trdila, da bi ji v tej smeri lahko pritožbeno sodišče pritrdilo.

Sodišče, ki vodi stečajni postopek, z odločanjem o soglasju k poslom upravljanja stečajne mase, izvaja nadzor nad tem, ali bi stečajni upravitelj kot organ postopka s katerim od predlaganih poslov, ki so našteti v prvem odstavku 322. člena ZFPPIPP, lahko škodoval interesom upnikov. Interes upnikov stečajnega dolžnika je, da prejmejo svoje terjatve poplačane iz stečajne mase čim prej in v čim višjem deležu.

VSL Sklep Cst 490/2021, 21. 12. 2021

3. Soglasje sodišča ni potrebno

4. Razno

323. člen (oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem ali zakup)

¨ Upravitelj za sklenitev take sodne poravnave potrebuje soglasje stečajnega sodišča, ki ga pridobi, če izkaže, da je sklenitev sodne poravnave v korist stečajne mase in s tem upnikov. Vsekakor pa je tudi nujno, da stečajno sodišče opravi vsaj osnovno presojo utemeljenosti zahtevka, o katerem naj bi se sklenila sodna poravnava. Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče.

Izdaja nadomestnega sklepa bi bila nedopustna le, če bi sodišče prve stopnje spoznalo, da je pritožba le delno utemeljena. Zakonsko določilo pa ne pomeni, da sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa ob vsebinski presoji navedb upnika ne bi smelo sprejeti sklepa z enako vsebino izreka kot prvič, do česar pripelje presoja dodatnih navedb in odprava morebitnih drugih pomanjkljivosti prvega sklepa. Ker je bilo šele v letu 2019 pravnomočno razsojeno o ničnosti, je lahko šele takrat upnik pridobil pravico do vračila tega, kar naj bi prejel in je v skladu s prvim odstavkom 336. člena OZ lahko začelo teči zastaranje.

V smislu druge povedi drugega odstavka 87. člena OZ gre za velik pomen ogroženih interesov, katerih izpolnitev sta sklenitelja ničnih pogodb hotela s pogodbami preprečiti. Ob velikem pomenu ogroženih interesov sta bili nepošteni obe stranki pogodbe, pri čemer je A., ki je tudi po ugotovitvah v sodbi v zadevi VII Pg 550/2017 povezan s stečajnim dolžnikom, dejavno sodeloval pri poskusu oškodovanja upnikov, predvsem pritožnice. S tem pa so izpolnjeni tudi vsi nameni take zakonske ureditve.

VSL Sklep Cst 169/2022, 14. 6. 2022

324. člen (nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika)

325. člen (uporaba pododdelka 5.8.2)

326. člen (priprave za prodajo)

327. člen (ocena vrednosti premoženja)

¨ V izvršilnem postopku je bila vrednost nepremičnine ugotovljena s pomočjo sodnega cenilca, torej osebe, ki je v skladu z določili ZFPPIPP tudi pooblaščeni ocenjevalec. Ker je bila vrednost nepremičnin ocenjena v zadnjem letu pred uvedbo postopka osebnega stečaja (ta je bil uveden s predlogom upnika dne ... 2021), pri čemer stečajna masa niti ni omogočala nove ocene vrednosti, ki je morala biti podana že v otvoritvenem poročilu, se višje sodišče strinja s tem, da se je uporabila cenitev iz izvršilnega postopka. Izklicna cena je bila tako določena v okviru, kot ga dopušča zakonsko določilo. Tudi če bi tržne cene nepremičnin zrastle v zadnjem letu za 10 % ali več, je določena izklicna cena še vedno v zakonskem okviru in je s tem še vedno pravilno določena. Vsekakor pa sama cenitev vrednosti nepremičnine še ne pomeni, da bo nepremičnina v sodnem postopku za tako ceno tudi prodana; šele uspeh v postopku prodaje dokončno pokaže, koliko je nepremičnina dejansko vredna, saj je vredna le toliko, kot so kupci zanjo tudi pripravljeni plačati.

VSL Sklep Cst 143/2022, 10. 5. 2022

¨ Poslovna celota so stvari in druge premoženjske pravice, ki so kot celota potrebne za opravljanje podjema. Opravljanje podjema pomeni opravljanje posamezne vrste poslov ali več vrst poslov, ki se opravljajo zaradi izdelave proizvodov ali oprave določene vrste storitve. Pravila ZFPPIPP o prodaji premoženja, ki je poslovna celota, nadomeščajo prejšnja pravila o prodaji dolžnika kot pravne osebe. Po oceni višjega sodišča le z navedbo, da se prodaja skoraj vsa osnovna sredstva v paketu, pritožnika nista uspela prepričljivo utemeljiti, zakaj bi morala biti prodaja premoženja stečajnega dolžnika zasnovana kot prodaja poslovne celote. Takšna prodaja po prepričanju višjega sodišča nikakor ne more biti obveznost (tudi če gre za skoraj za vsa dolžnikova sredstva) temveč je le ena od možnosti, ki pa je prej izjema kot pravilo. Upraviteljica je v odgovoru na pritožbo pojasnila, da ni predlagala prodaje poslovne celote zato, ker dolžnik ni imetnik nobenih koncesij, licenc, uporabnih dovoljenj, atestov niti ni najemnik ali zakupnik premoženja. Je le lastnik osnovnih sredstev, ki so predmet prodaje ter imetnik terjatev in poslovnega deleža v družbi C. d.o.o. Zato pooblaščenemu ocenjevalcu tudi ni bilo potrebno izdelati ocene vrednosti za vsako stvar in drugo premoženje, ki je vključeno v poslovno celoto ter ocene vrednosti poslovne celote ob predpostavki poslujočega podjetja (po določbi četrtega odstavka 327.člena ZFPPIPP).

VSL sklep Cst 197/2022, 5. 7. 2022

328. člen (zbiranje drugih informacij za presojo najugodnejših pogojev prodaje)

329. člen (način prodaje)

¨ Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje kot način prodaje izbralo enak način prodaje kot ga je odobrilo ob prvi, sicer neuspešni prodaji istega premoženja. Upnica bi torej lahko, v kolikor bi menila, da je ob drugi prodaji primernejši kakšen drug način prodaje, to tudi izrecno v pritožbi navedla, česar pa ni storila. Zmotno pa je njeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje navesti tudi za vsakega izmed zakonsko predvidenih načinov prodaje, zakaj se zanj ni odločilo. V kolikor bi upnica izrecno nasprotovala zavezujočemu zbiranju ponudb kot primernemu načinu prodaje dolžnikove nepremičnine, bi bilo na njej trditveno in dokazno breme o tem, zakaj bi bil primernejši način prodaje javna dražba ali nezavezujoče zbiranja ponudb. Pritožnica pa v zvezi z določenim načinom prodaje niti ne predlaga kakšnega drugega načina prodaje.

VSL Sklep Cst 10/2022, 19. 1. 2022

VSL Sklep Cst 34/2022, 2. 2. 2022

¨ Ob odsotnosti vsakršnih argumentov s strani dolžnice za drugačen način prodaje višje sodišče ne dvomi, da bo način prodaje z javno dražbo kar v največji meri udejanil na eni strani pravico upnikov do čim boljšega poplačila in na drugi strani zaščitil dolžnico, da bodo njeni dolgovi kar v največji meri poplačani. Po oceni višjega sodišča pa je glede višine dosežene kupnine za upnike, pa tudi za dolžnico, praviloma ugodneje, da se v takem primeru nepremičnina prodaja na javni dražbi, saj to v skladu z drugim odstavkom 347. člena ZFPPIPP omogoča višanje ponujene cene.

VSL Sklep Cst 143/2022, 10. 5. 2022

¨ Spletne javne dražbe kot načina prodaje ZFPPIPP (še) ne določa, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Predviden pa je kot način prodaje v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H; EVA-2016-2030-0030 z dne 30. 11. 2021). Spletna (elektronska) javna dražba ne predstavlja le tehnike prodaje, kot to meni pritožnik, temveč tudi način prodaje, ki mora biti določen z zakonom, tako kot je to v izvršilnem postopku. Način prodaje je v skladu z določbo drugega in četrtega odstavka 331. člena ZFPPIPP tudi obvezna sestavina sklepa o prodaji. Zato je prodajo treba opraviti v skladu s tem sklepom.

VSL Sklep Cst 158/2022, 2. 6. 2022

¨ Prodaja terjatev, ki jih ima stečajni dolžnik do svojih dolžnikov, predstavlja enega od načinov unovčevanja stečajne mase. Predmet prodaje je lahko tudi sporna terjatev. Po presoji pritožbenega sodišča mora upravitelj odločitev o načinu unovčevanja premoženja pretehtati s stroškovnega in časovnega vidika, prav tako pa tudi z vidika gotovosti oziroma negotovosti uspeha v pravdi. Stečajna upraviteljica je ob upoštevanju navedenega namesto uveljavljanja terjatev v civilnem pravdnem postopku kot način unovčevanja stečajne mase predlagala prodajo terjatev stečajnega dolžnika.

VSL Sklep Cst 202/2022, 6. 6. 2022

¨ Po določbi 329. člena ZFPPIPP je premoženje stečajnega dolžnika dovoljeno prodati na kateregakoli od mogočih licitacijskih načinov, in sicer: z zavezujočim zbiranjem ponudb, na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene ali na javni dražbi z zniževanjem izklicne cene. Ko sodišče izbira, kateri način je najbolj optimalen, mora upoštevati, da je namen vseh licitacijskih načinov enak: k licitiranju („tekmovanju“ za sklenitev pogodbe) pritegniti čim širši krog potencialnih kupcev in s tem doseči ugodnejše pogoje prodaje. Pri tem zakon ne določa, da bi bila prodaja na podlagi javne dražbe prioritetnejši način prodaje, saj daje možnost izbire med enim ali drugim načinom prodaje. Tako prodaja prek javne dražbe kot zbiranje ponudb sta transparentna načina prodaje. Prav tako je pri obeh mogoče iztržiti najvišjo prodajno ceno. Načini prodaje, določeni v prvem odstavku 329. člena ZFPPIPP, so torej med seboj enakovredni. Glede na navedeno in glede na to, da je prodajo z zavezujočim zbiranjem ponudb predlagal ločitveni upnik prvega vrstnega reda, ki bo v tem primeru edini poplačan, višje sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna,

VSL sklep Cst 207/2022, 12. 7. 2022

330. člen (začetek prodaje)

¨ Z uporabo sklepanja po nasprotnem razlogovanju je mogoče skleniti, da je dovoljena prodaja premoženja dolžnika po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka.

VSL Sklep Cst 192/2022, 15. 6. 2022

331. člen (sklep o prodaji)

¨ Del sklepa o prodaji niso tudi omejitve, vpisane na nepremičnine, kot je služnost stanovanja.

VSL Sklep Cst 328/2021, 7. 9. 2021

¨ Dolžnik ne more več uveljavljati ugovorov o nerealnem seznamu upnikov in njihovem podvajanju, torej o morebitnem neobstoju priznanih ali ugotovljenih terjatev, vsekakor pa se o tem niti sicer ne odloča v postopku prodaje premoženja.

VSL Sklep Cst 32/2022, 1. 2. 2022

VSL Sklep Cst 34/2022, 2. 2. 2022

VSL Sklep Cst 158/2022, 2. 6. 2022

V skladu s 47. členom ZFPPIPP sta pomembna tako višina plačila upnikov kot tudi roki za plačilo njihovih terjatev. Višje sodišče se tudi sedaj (kot že v sklepu Cst 13/2022) strinja, da je v tej fazi postopka pomembnejša višina plačila terjatev. Nenazadnje gre tu predvsem za plačilo zavarovane terjatve upnika D. d. o. o., ki ima prvi vrstni red plačila iz te posebne stečajne mase in katerega terjatev bo le delno plačana, tudi če bo dosežena prodajna cena v višini izklicne cene. Ta upnik, ki bo tako edini (delno) poplačan iz te stečajne mase, pa je tako k izklicni ceni kot tudi varščini dal pozitivno mnenje. Na pritožnika, ki ima kasnejši vrstni red poplačila, pa ta prodaja niti v ničemer ne bo vplivala, vsaj glede roka poplačila ne, ki ga pritožba še posebej izpostavlja kot del načela iz 47. člena ZFPPIPP.

VSL sklep Cst 179/2022, 14. 6. 2022

Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.

VSL sklep Cst 164/2022, 15. 6. 2022

VSL Sklep Cst 225/2022, 21. 6. 2022

332. člen (izklicna ali izhodiščna cena)

VSL Sklep Cst 143/2022, 10. 5. 2022

333. člen (varščina)

¨ Kot izhaja iz citiranih določb ZFPPIPP, torej nikjer ni izrecno določeno, da varščina pomeni utrditev obveznosti draženja na dražbi in sodelovanja na dražbi, pač pa je zgolj utrditev obveznosti za sklenitev prodajne pogodbe. Drži sicer, da tudi teorija v zvezi z varščino opozarja, da potencialni dražitelj samo s tem, ko na podlagi razpisa dražbe plača varščino, ne prevzame obveznosti pristopiti in sodelovati na dražbi. Varščina je namreč plačana za utrditev obveznosti skleniti pogodbo. Obveznost skleniti pogodbo pa za dražitelja nastopi, če na dražbi uspe. Če pa dražitelj ponudbe na dražbi ne da, obveznost skleniti pogodbo ne more nastati. Če torej dražitelj k dražbi sploh ne pristopi, pravnega temelja na podlagi prej razloženih splošnih pravil, določenih v OZ, na podlagi katerega bi razpisnik imel pravico obdržati varščino, ni. Vendar pa razpisnik lahko v razpisu dražbe izrecno določi drugačno konkretno pravno pravilo. Določitev takega pravila tudi ne prepoveduje nobena določba ZFPPIPP, kar se je v tem primeru tudi zgodilo, saj je upraviteljica v dražbenih pogojih pod točko 6. razpisa dražbe izrecno opozorila, da s plačilom varščine dražitelj sprejme obveznost pristopiti k javni dražbi in sprejeti izklicno ceno, upravitelj pa zadrži varščino, če dražitelj, ki je edini plačal varščino, ne pristopi k javni dražbi in ne sprejme izklicne cene.

VSL sklep Cst 80/2022, 4. 5. 2022

334. člen (javna dražba)

¨ Če se s sklepom o prodaji odloči, da se prodaja premoženja opravi na podlagi javne dražbe, mora upravitelj v osmih dneh po pravnomočnosti tega sklepa sodišču predložiti razpis javne dražbe zaradi javne objave po prvem odstavku 122. člena ZFPPIPP, ki ga mora sodišče objaviti naslednji delovni dan po prejemu (prvi odstavek 334. člena ZFPPIPP). Po pravnomočnosti sklepa o prodaji torej sodišče, razen v izjemnih primerih, mora nadaljevati s postopkom prodaje. Pritožnik ne navaja nobenega takšnega dejstva, ki bi preprečevalo prodajo kljub pravnomočnosti sklepa o prodaji.

VSL Sklep Cst 138/2022, 12. 5. 2022

335. člen (vabilo k dajanju ponudb)

¨ Del sklepa o prodaji niso tudi omejitve, vpisane na nepremičnine, kot je služnost stanovanja. Višje sodišče se sicer strinja s pritožnikom, da mora vabilo k dajanju ponudb vsebovati v okviru opisa premoženja, ki se prodaja, tudi vse omejitve lastninske pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo; prav tako mora vsebovati tudi mesto, na katerem si je mogoče ogledati premoženje, ki se prodaja, in čas, v katerem je mogoče opraviti ogled.

VSL Sklep Cst 328/2021, 7. 9. 2021

336. člen (drugi pogoji prodaje)

337. člen (osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe)

338. člen (ara)

339. člen (rok za plačilo kupnine in izročitev prodanega premoženja kupcu)

340. člen (izključitev odgovornosti za stvarne napake)

341. člen (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe)

342. člen (prenos lastninske ali druge premoženjske pravice na kupca in varstvo kupca)

1. Pritožbeni razlogi

2. Prenehanje pravic tretjih na premoženju

¨ Glede na prvi odstavek 342. člena ZFPPIPP z nakupom nepremičnine v stečaju stvarne služnosti sicer ne prenehajo, na kar sta pravilno opozorila toženca v odgovoru na pritožbo. Vendar je v obravnavani zadevi specifičnost v tem, da stvarna služnost ni vpisana v zemljiško knjigo. Glede na to bi skladno s 4. točko petega odstavka 342. člena ZFPPIPP držale tožnikove trditve o tem, da toženca zaradi svoje pasivnosti v stečajnem postopku v tej pravdi ne moreta uveljavljati priposestvovanja služnosti. Iz navedene določbe namreč izhaja, da tretja oseba (v obravnavani zadevi sta to toženca) ni upravičena niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati kateregakoli drugega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih pridobi kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe. Z uveljavljanjem predmetne služnosti pa je nedvomno poseženo v tožnikovo v stečajnem postopku pridobljeno lastninsko pravic. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o priposestvovanju služnosti je tudi ob upoštevanju okoliščine stečaja materialnopravno pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je do priposestvovanja služnosti prišlo konec leta 2017. Iz pritožbenih navedb pa izhaja, da je tožnik nepremičnine kupil leta 2016. Iz navedenega sledi, da toženca v času, ko je tožnik nepremičnine kupil v stečaju, služnosti na teh nepremičninah še nista priposestvovala. Zatorej služnosti v stečajnem postopku do trenutka tožnikovega nakupa nista mogla uveljavljati. Nečesa, kar ne obstaja, namreč ni mogoče uveljavljati niti v stečajnem postopku. Povedano drugače: stečaj ne more vplivati na nekaj, kar ob njegovem začetku še ni obstajalo. Posledično ni mogoče govoriti o pasivnosti tožencev. ZFPPIPP pa ne določa, da bi začetek stečajnega postopka imel za posledico prekinitev teka priposestvovalne dobe. Tako je priposestvovalna doba kljub stečajnemu postopku nad takratnim lastnikom nepremičnin parc. št. 364/5 in 365/2 tekla naprej.

Tožnik bi lahko ohranil nepremičnine, ki jih je kupil v stečaju, proste stvarne služnosti, če bi se uporabi dostopa uprl. Ker pa je dokazni postopek pokazal, da je do spora glede uporabe dostopa prišlo šele v juliju 2018, pogoji za priposestvovanje služnosti pa so se po ugotovitvi sodišča prve stopnje stekli že konec leta 2017, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zahtevku na priposestvovanje služnosti ugodilo.

Vrhovno sodišče se je tudi glede konkurence pridobljene lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in lastninske pravice na podlagi nakupa na javni dražbi od stečajnega dolžnika že izreklo in ob uporabi petega odstavka 342. člena ZFPPIPP dalo prednost slednji pravici. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da v sodni praksi še ni odgovorjeno na vprašanje, katera pravica ima prednost, ko do neprijave izločitvene pravice pride zaradi dobrovernosti priposestvovalca. Ker sta bila toženca v dobri veri, da je celotno zemljišče, ki se nahaja na njuni strani ograje, njuna last, in je ta dobra vera trajala tudi še v času, ko je tožnik v stečajnem postopku nepremičnine kupil, izločitvene pravice nista mogla prijaviti. Zato jima neprijava izločitvene pravice ne more iti v škodo. Po prepričanju pritožbenega sodišča uporaba določbe četrte točke 5. odstavka 342. člena ZFPPIPP ne pride v poštev, temveč je potrebno dati prednost prej pridobljeni lastninski pravici, ki je bila, tako kot lastninska pravica pridobljena v stečajnem postopku, pridobljena na izvirni način.

VSL Sodba in sklep II Cp 1922/2021, 21. 4. 2022

3. Prepoved uveljavljanja zahtevkov po petem odstavku

¨ Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Zoper tak sklep se sicer lahko pritožijo samo upniki, vendar je po presoji pritožbenega sodišča potrebno pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep zaradi varstva predkupne pravice, dovoliti tudi pritožniku kot predkupnemu upravičencu, saj je z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj. Pritožnik niti ne trdi, da je svojo predkupno pravico sploh skušal uveljaviti na način, kot to določa zakon (4. točka drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP), kljub temu, da je bil o tem ustrezno poučen. Zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da mu ni bila dana možnost uveljaviti predkupne pravice le zato, ker je bil pripravljen kupiti solastniški delež po ceni, za katero je bila nato na podlagi izvedene javne dražbe sklenjena prodajna pogodba s kupcema oziroma da je imel za to resni namen.

VSL Sklep Cst 84/2022, 16. 3. 2022

4. Razno

343. člen (vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota)

¨ Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se lahko pravi posamično, lahko pa se premoženje stečajnega dolžnika proda tudi kot poslovna celota zaradi nadaljnjega opravljanja podjema s strani kupca (343. člen ZFPPIPP). V tem primeru preidejo s plačilom kupnine na kupca kot pravnega naslednika stečajnega dolžnika pri podjemu poleg lastninske pravice ali drugih premoženjskih pravic na premoženju, tudi vse pravice, ki so povezane s pravnim položajem stečajnega dolžnika pri opravljanju podjema (koncesije, licence, pravice na podlagi atestov in dovoljenj, pravica do najema, pravica uporabe imena). Tudi vse obveznosti in javno pravna bremena, povezana z opravljanjem podjema (razen izjem po prvem odstavku 342. člena ZFPPIPP), tedaj preidejo na kupca (2. točka drugega odstavka 343. člena ZFPPIPP). Po plačilu kupnine mora stečajno sodišče v skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZFPPIPP izdati poseben sklep, na kar se opravi tudi primopredaja premoženja stečajnega dolžnika na kupca. V tej zvezi je ključnega pomena, da kupec velja za univerzalnega pravnega naslednika stečajnega dolžnika samo pri vstopu v omenjene pravne položaje iz drugega odstavka 343. člena ZFPPIPP (tretji odstavek 343. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika kot celote ne gre za polno (pravo) univerzalno pravno nasledstvo, kot to zmotno razloguje obravnavana pritožba, marveč velja kupec za univerzalnega pravnega naslednika zgolj delno, to je samo pri vstopu v pravne položaje iz drugega odstavka 343. člena ZFPPIPP. Kupec se torej šteje za omejenega univerzalnega pravnega naslednika stečajnega dolžnika zaradi tega, ker nadaljuje z opravljanjem podjema, kajti dolgovi stečajnega dolžnika do upnikov se ne prenesejo na kupca, temveč ostanejo pri stečajnem dolžniku in se terjatve stečajnih upnikov poplačajo v stečaju iz stečajne mase (katerega del je tudi prejeta kupnina iz drugega odstavka 343. člena ZFPPIPP).

VSK Sodba Cpg 9/2022, 17. 2. 2022

VSL sklep Cst 197/2022, 5. 7. 2022

344. člen (pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika)

VSL Sklep Cst 84/2022, 16. 3. 2022

¨ Po določilu 344. člena ZFPPIPP se proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika lahko pritožijo samo upniki. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bil pritožnik A. A. upnik v tem postopku, niti sam tega ne zatrjuje. Nedvomno pa sklep v izpodbijanem delu s tem, ko dolžnici nalaga, da izprazni nepremičnino in jo (prazno oseb in stvari) izroči upravitelju, posega v pravni položaj pritožnika, ki ima na podlagi služnostne pogodbe od leta 2006 vknjiženo dosmrtno brezplačno služnostno pravico užitka na sporni nepremičnini, kot izhaja iz zemljiške knjige, in navaja, da nepremičnino uporablja sam, izvrševanje pa je prenesel tudi na B. B. in njenega sina. Glede na navedeno je po presoji pritožbenega sodišča pritožniku potrebno priznati pravico do pritožbe neposredno na podlagi 25. člena Ustave RS, sicer bi lahko prišlo do kršitve njegove pravice osebne služnosti užitka.

VSL sklep Cst 102/2022, 30. 3. 2022, enako VSL sklep Cst 103/2022, 30. 3. 2022

VSL Sklep Cst 167/2022, 2. 6. 2022

VSL Sklep Cst 225/2022, 21. 6. 2022

345. člen (posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice)

¨ Skupni znesek terjatev ločitvenega upnika, ki ima prvi vrstni red (C. d.o.o.), je večji od ocenjene vrednosti premoženja, ki se prodaja. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno o predlagani prodaji pridobiti mnenja pritožnika A. d.o.o. kot ločitvenega upnika drugega vrstnega reda, čeprav iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je to vseeno storilo.

VSL sklep Cst 207/2022, 12. 7. 2022

346. člen (posebna pravila o prodaji določenega premoženja)

347. člen (posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice)

VSL Sklep Cst 84/2022, 16. 3. 2022

¨ Po oceni višjega sodišča pa je glede višine dosežene kupnine za upnike, pa tudi za dolžnico, praviloma ugodneje, da se v takem primeru nepremičnina prodaja na javni dražbi, saj to v skladu z drugim odstavkom 347. člena ZFPPIPP omogoča višanje ponujene cene.

VSL Sklep Cst 143/2022, 10. 5. 2022

VSL Sklep Cst 225/2022, 21. 6. 2022

348. člen (uporaba pododdelka 5.8.3)

349. člen (osebno odgovorni družbenik kot stranka glavnega stečajnega postopka)

350. člen (posebna pravila o stečajni masi)

¨ Kot premoženje osebne družbe je opredeljeno tudi premoženje, ki je bilo doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe. V katerih primerih družbenik odgovarja za družbene obveznosti, pa določa ZGD-1. Gre torej npr. za zahtevke iz 100. člena ZGD-1, po katerem so za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo upnikom subsidiarno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem. Določba 350. člena ZFPPIPP ni neposredna pravna podlaga za terjatev tožeče stranke, da v razmerju do toženk zahteva tudi plačilo stroškov stečajnega postopka.

VSL Sodba I Cpg 92/2022, 16. 3. 2022

¨ Skladno z drugim in tretjim odstavkom 350. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom; to pravico pridobi stečajni upravitelj. Po začetku stečajnega postopka torej lahko zahtevke iz naslova spregleda pravne osebnosti zoper družbenika stečajnega dolžnika uveljavlja le stečajni upravitelj, in to v korist stečajne mase. Gre za izpeljavo načela paritete upnikov v stečaju. Ker tožnik po uvedbi stečajnega postopka nad njegovim dolžnikom ne more več v svojo korist uveljavljati poplačila terjatve od družbenika dolžnika, je višje sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP ugodilo pritožbi in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

VSL Sodba II Cp 2025/2021, 8. 4. 2022

351. člen (posebna pravila o postopkih izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom)

352. člen (učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov)

353. člen (sklep sodišča kot pogoj za plačilo)

354. člen (stroški stečajnega postopka)

1. Plačilo pravdnih stroškov kot stroškov stečajnega postopka

VSL Sklep I Cpg 717/2021, 12. 5. 2022

2. Predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena tarifa

3. Plačilo sodnih taks

4. Terjatve iz poslov, sklenjenih v postopku prisilne poravnave

5. Stroški v postopku osebnega stečaja

¨ Stroški prevoza na delo in prehrano, ki jih dolžniku izplačuje delodajalec, po 389. členu ZFPPIPP niso izvzeti iz stečajne mase po 2. točki drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP, niti ne gre za prejemke, ki bi spadali v stečajno maso le v omejenem obsegu po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP ali po prvem odstavku 102. člena ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 389. člena ZFPPIPP. Kljub temu je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da dolžnik s svojo zaposlitvijo prispeva k oplemenitvi stečajne mase za poplačilo njegovih upnikov. Svojih obveznosti do delodajalca, ki jih ima kot zaposlena oseba po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, pa ne more izpolnjevati brez nujnih stroškov prevoza na delo (pa tudi prehrano), z njihovim plačilom iz razpoložljivega obsega sredstev, ki mu preostanejo, pa je ogroženo tudi njegovo preživljanje. Stroške prevoza na delo in prehrane, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka, je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Vendar pa mora dolžnik predlog za plačilo stroškov prevoza na delo iz stečajne mase vložiti posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati nastale stroške prevoza na delo za vsako obdobje posebej, saj je le tako mogoče presojati utemeljenost njegovega predloga za povračilo stroškov prevoza na delo in prehrano ter njihovo izplačilo kot stroškov stečajnega postopka.

VSL Sklep Cst 144/2022, 12. 5. 2022

6. Razno

355. člen (vrste stroškov stečajnega postopka)

1. Pravdni stroški

¨ Neutemeljena je zahteva upnika, da bi moralo sodišče, ki je odločilo o soglasju k plačilu stroškov prevoda listine, ki jo bo dolžnik kot dokaz predložil sodišču, ki sodi v gospodarskem sporu zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika, predhodno presojati dokazno vrednost te listine in se opredeliti do vprašanja, ali bo z njo stečajni dolžnik uspel ovreči trditve nasprotnih strank v postopku. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, ne odloča o tem, ali naj upravitelj vloži izpodbojno tožbo ali ne. Toliko manj pa ima zato tudi pooblastila, da ono usmerja procesna dejanja upravitelja oziroma pooblaščenca v pravdi.

VSL Sklep Cst 46/2022, 9. 2. 2022

2. Sodne takse

3. Stroški v osebnem stečaju

¨ Iz stečajne mase se krijejo le tisti stroški postopka, ki nastanejo v sporu o premoženju, ki spada v stečajno maso (v tem primeru gre za stroške stečajnega postopka, prim. smiselno 6. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP v zvezi z 224. členom ZFPPIPP). Pri presoji procesne sposobnosti tožnika, ki je v postopku osebnega stečaja, bi moralo zato sodišče prve stopnje ugotoviti, ali gre za tak spor. Za to presojo pa ni merodajen le zadevni upravni spor, v katerem tožnik zahteva odpravo odločbe o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči, ampak tudi spor v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Odločitev o tem, ali se pritožnik v tem postopku lahko zastopa sam (oziroma ali je za zastopanje lahko osebno pooblastil odvetniško družbo) je odvisna od odgovora na vprašanje, ali premoženje, ki je predmet spora v postopku v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, spada v stečajno maso ali ne.

VSRS Sklep I Up 240/2021, 2. 3. 2022

4. Razno

VSL Sklep I Cpg 679/2021, 3. 2. 2022

VSL Sklep Cst 232/2022, 29. 7. 2022

VSL Sklep Cst 217/2022, 29. 7. 2022

UPRS Sodba I U 1963/2019-11, 23. 11. 2021

356. člen (predračun stroškov stečajnega postopka)

1. Pritožba proti zavrnitvi predloga predračuna stroškov

2. Stroški cenitev

3. Sprememba predračuna stroškov

4. Razno

¨ Ko sodišče v skladu s 356. členom ZFPPIPP na podlagi predloga določi predračun stroškov stečajnega postopka, to predstavlja le okvir stroškov postopka, ki bodo nastali. Vendar pa to le pomeni, da upravitelj v skladu s 1. točko drugega odstavka 357. člena ZFPPIPP ne potrebuje še posebnega sklepa o soglasju k plačilu računovodskih in administrativnih stroškov stečajnega postopka, torej stroškov iz 7. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, če nastanejo stroški v višini, kot je v predračunu stroškov stečajnega postopka. Če so ti stroški višji, pa to še ne pomeni, da so le zato nedopustni oziroma jih ni treba plačati v breme stečajne mase. Pomeni le, da mora sodišče najprej preveriti, ali so višji stroški dejansko nastali in ali so v okviru zakonsko dopustnega. Čim je tako, sodišče da soglasje k plačilu stroškov v znesku, ki je višji od v predračunu določenega. Sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka pa tu ne predstavlja že pravnomočno razsojene stvari o višini potrebnih stroškov.

VSL Sklep Cst 203/2022, 5. 7. 2022

357. člen (sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka)

1. Kdaj je soglasje potrebno

2. Legitimacija za predlog in za pritožbo

VSL sklep Cst 145/2022, 17. 5. 2022

3. Možnosti upnika stroškov ob nesoglasju k plačilu

4. Stroški cenitev

5. Razno

Sodišče, ki vodi stečajni postopek, ne odloča o tem, ali naj upravitelj vloži izpodbojno tožbo ali ne. Toliko manj pa ima zato tudi pooblastila, da ono usmerja procesna dejanja upravitelja oziroma pooblaščenca v pravdi.

Upnik ni navedel nobenih relevantnih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, da je ta strošek dolžna nositi upraviteljica sama oziroma ga plačati tolmački iz sredstev prejete nagrade. Na podlagi njegovih trditev tudi ni mogoče sklepati, da je upraviteljica pri naročilu prevoda prejete listine v slovenski jezik ravnala v nasprotju s svojimi zakonskimi dolžnostmi in pooblastili. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do dokazne moči listine, glede katere je dalo soglasje, da se za njen prevod plačajo stroški iz stečajne mase.

VSL Sklep Cst 46/2022, 9. 2. 2022

VSL Sklep Cst 203/2022, 5. 7. 2022

358. člen (terjatve, ki se upoštevajo pri razdelitvi splošne razdelitvene mase)

359. člen (vrstni red plačila terjatev iz splošne razdelitvene mase)

360. člen (prednostna in splošna razdelitev)

361. člen (prva in poznejše razdelitve)

362. člen (terjatve, ki se plačajo iz splošne razdelitvene mase)

363. člen (načrt prve razdelitve)

364. člen (ugovor proti načrtu prve razdelitve)

365. člen (sklep o prvi razdelitvi)

¨ Iz podatkov spisa izhaja, da predstavljata stečajno maso, ki je predmet izpodbijane delitve po končanem postopku osebnega stečaja, dve zarubljeni dolžnikovi pokojnini. V primeru, če je stečajni dolžnik pridobil premoženje do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, se to premoženje v istem končanem postopku osebnega stečaja ne more več deliti po postopku, ki je predpisan v ZFPPIPP za razdelitev splošne oziroma posebne stečajne mase. Razlog je v tem, da je postopek končan, upravitelj kot organ postopka in zakoniti zastopnik dolžnika pa razrešen. Sredstva stečajne mase iz pokojnin, ki jih je stečajni dolžnik pridobil 29. 12. 2020 in 29. 1. 2021, so sredstva, ki jih je pridobil dolžnik do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka. Zato se to dolžnikovo premoženje šteje za pozneje najdeno premoženje. Pozneje najdenega premoženja se v skladu z določbami ZFPPIPP ne deli v pravnomočno končanem postopku osebnega stečaja, kot je to zaradi zmotne uporabe materialnega prava storilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom o poznejši splošni razdelitvi stečajne mase v končanem postopku osebnega stečaja nad dolžnikom. Ker predstavlja pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja tudi izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev upnikov, imajo upniki, navedeni v sklepu o končanju postopka osebnega stečaja v konkretnem primeru tudi (edini) pravico predlagati postopek stečaja nad tem naknadno najdenim premoženjem oziroma takega predloga na sodišče tudi ne vložiti.

VSL Sklep Cst 110/2022, 6. 4. 2022

366. člen (pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi)

¨ Iz določbe 366. člena ZFPPIPP in sodne prakse izhaja, da je s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. člena in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov (glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 448/2016). Glede na navedeno se je višje sodišče izrecno izreklo le o pritožbenih trditvah, ki so bile podane v ugovoru zoper načrt razdelitve.

VSL Sklep Cst 485/2021, 5. 1. 2022

367. člen (končni načrt prve razdelitve)

368. člen (roki za plačilo na podlagi končnega načrta prve razdelitve)

369. člen (poznejša razdelitev)

370. člen (uporaba pododdelka 5.9.4)

371. člen (terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase)

¨ Iz določbe tretjega odstavka 226. člena ZFPPIPP nedvomno izhaja, da mora biti denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem. Če upravitelj pripravi načrt delitve posebne stečajne mase še preden so vsi stroški dokončno znani, mora odšteti predvidene stroške, sicer mora z načrtom delitve posebne stečajne mase počakati vse dotlej, dokler niso poravnani vsi stroški stečajnega postopka, ki lahko bremenijo določeno posebno razdelitveno maso, kar pa zagotovo ni v interesu (teh ločitvenih) upnikov. Glede na navedeno ureditev po določbi tretjega odstavka 225. člena v zvezi s tretjim odstavkom 226. člena ZFPPIPP, znesek, ki je predviden za plačilo stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, pa za stroške ne bi bil uporabljen, še vedno predstavlja denarno dobroimetje posebne stečajne mase in ga bo upnik (sicer naknadno) nedvomno prejel. Ni razloga, da bi bilo kaj drugače pri dokončnem poplačilu ločitvenega upnika, ko gre za sorazmeren del stroškov splošne stečajne mase, ki se plača iz posebne mase v skladu z določbo 3. alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Res je, da predhodne delitve niso bile obremenjene s temi stroški, vendar kot rečeno vseh situacij upravitelj ne more predvideti v načrtu stečajnega postopka, zato je treba potrebnost novo nastalih občasnih stroškov (in s tem obremenitev splošne oziroma posebnih stečajnih mas) presojati od primera do primera. Stroški končanja stečajnega postopka praviloma niso stroški unovčenja posebne stečajne mase. To postanejo šele takrat, ko je splošna stečajna masa neznatne vrednosti. Gre za izjemo; presoja, kateri stroški bremenijo posebno stečajno maso, pa terja ustrezno razlago določbe četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Pritožnik zasleduje zgolj, sicer legitimne, cilje, ki bi izboljšali njegov položaj, sodišče pa mora skrbeti za to, da se stečajni postopek vodi zakonito in ga je mogoče tudi v doglednem času zaključiti, kar ni mogoče, če niso vse terjatve (v tem primeru izločitvene pravice rezervnih skladov) ugotovljene in v skladu z možnostmi poplačane.

VSL Sklep Cst 485/2021, 5. 1. 2022

Terjatve upnikov, ki se v postopku osebnega stečaja plačajo iz stečajne mase, so priznane terjatve upnikov, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja. Sodišče prve stopnje bi se pred zaključkom, da postopka osebnega stečaja nad dolžnico po razdelitvi posebne stečajne mase ni mogoče končati pred koncem pravde zaradi plačila najemnin za najeti gostinski lokal, moralo opredeliti do vprašanja, kdaj je oziroma kdaj naj bi (glede na trditve tožeče stranke v tožbi) nastala terjatev upnika iz sporne najemne pogodbe. Po potrebi bi moralo tudi pribaviti in vpogledati spis ter ugotoviti, ali gre za terjatev, katere predmet so občasne dajatve, ki se v skladu z določbo 254. člena ZFPPIPP pretvorijo v enkratno terjatev in ali pravnomočen sklep o odpustu obveznosti vpliva posledično tudi na to terjatev, če se izkaže, da pogodba pred njenim potekom ni bila odpovedana. Ker tega ni storilo, je zaradi neupoštevanja pravnih posledic pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

VSL Sklep Cst 505/2021, 5. 1. 2022

¨ Morebitne nepravilnosti pri razdelitvi razdelitvene mase lahko upnik uveljavlja le z ugovorom proti načrtu razdelitve.

VSL sklep Cst 87/2022, 22. 3. 2022

VSL Sklep Cst 130/2022, 10. 5. 2022

372. člen (prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso)

373. člen (končna razdelitev)

¨ Končna razdelitev je del stečajnega postopka. Gre za poznejšo razdelitev, ki se opravi, ko je vnovčena vsa stečajna masa. Če razdelitvena masa zadošča za poplačilo vseh nezavarovanih terjatev, se del razdelitvene mase, ki ni potreben za plačilo nezavarovanih terjatev, z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom dolžnika v razmerju z njihovimi deleži. Stečajnemu upravitelju z začasno odredbo ni mogoče odrejati drugačnega ravnanja, kot ga predpisuje stečajni zakon.

VSL Sklep I Cp 1278/2022, 22. 8. 2022

374. člen (prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti)

375. člen (končno poročilo upravitelja)

¨ Pritožnik skuša s pritožbo proti sklepu o končanju stečajnega postopka sanirati sklepe sodišča prve stopnje, izdane v zvezi z nagrado upravitelju in stroški stečajnega postopka. Posamezen sklep, izdan v stečajnem postopku, je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, ne pa več s pritožbo zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja, saj presoja upraviteljevega končnega poročila, potrebna za izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, in temu sledeč sklep o končanju postopka osebnega stečaja nista namenjena reviziji izdanih sklepov v stečajnem postopku (primerjaj VSL Cst 420/2017 z dne 26. 7. 2017). Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je upravitelj opravil vsa dejanja v postopku in predložil končno poročilo v skladu z drugim odstavkom 375. člena ZFPPIPP. Večina pritožbenih navedb pa je usmerjena v kritiko delovanja upravitelja, ki pa ne more biti predmet presoje utemeljenosti izpodbijanega sklepa. Pritožnik pa niti ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi v dosedanjem postopku kakorkoli načel vprašanje pravilnosti ravnanja stečajnega upravitelja, pravilnosti sklepov o stroških stečajnega postopka oziroma o nagradi upravitelja.

VSL Sklep Cst 172/2022, 14. 6. 2022

376. člen (sklep o končanju stečajnega postopka)

377. člen (izbris stečajnega dolžnika iz registra)

378. člen (končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)

¨ Pritožnik želi doseči nadaljevanje stečajnega postopka (ne glede na to, da ne nasprotuje ugotovitvam o dolžnikovem neznatnem premoženju, ki ne zadošča niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka) le zato, da bi se lahko dokončal pravdni postopek, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju, I Pg 500/2018 in v katerem pritožnik nastopa kot tožeča stranka, stečajni dolžnik pa je ena od toženih strank. To tudi po oceni višjega sodišča ne predstavlja razloga, ki bi nasprotoval zaključku stečajnega postopka, še posebej zato, ker zahtevek, ki ga je v navedenem postopku postavil pritožnik, nesporno bo vplival na obseg stečajne mase.

VSL Sklep Cst 229/2022, 29. 7. 2022

379. člen (ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)

VSL Sklep Cst 229/2022, 29. 7. 2022

380. člen (pozneje najdeno premoženje)

VSL Sklep Cst 110/2022, 6. 4. 2022

381. člen (fizična oseba kot stečajni dolžnik)

382. člen (namen postopka osebnega stečaja)

Če je res kar smiselno trdi dolžnica v svoji pritožbi tj. da nima več upnikov z do nje zapadlimi terjatvami, slednje ne pomeni le, da ni insolventna, temveč tudi, da namen, zaradi katerega naj se vodi postopek osebnega stečaja, sploh ne obstoji.

VSL Sklep Cst 132/2022, 5. 5. 2022

383. člen (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo)

1. Uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo v postopku osebnega stečaja

¨ Iz podatkov spisa izhaja, da predstavljata stečajno maso, ki je predmet izpodbijane delitve po končanem postopku osebnega stečaja, dve zarubljeni dolžnikovi pokojnini.

V primeru, če je stečajni dolžnik pridobil premoženje do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, se to premoženje v istem končanem postopku osebnega stečaja ne more več deliti po postopku, ki je predpisan v ZFPPIPP za razdelitev splošne oziroma posebne stečajne mase. Razlog je v tem, da je postopek končan, upravitelj kot organ postopka in zakoniti zastopnik dolžnika pa razrešen.

VSL Sklep Cst 110/2022, 6. 4. 2022

VSL Sklep Cst 490/2021, 21. 12. 2021

¨ Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. V zakonu je drugače določeno, če so dolžniku obveznosti odpuščene. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti.

Iz podatkov spisa izhaja, da so bile dolžnici v postopku osebnega stečaja njene obveznosti, za katere po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, odpuščene s pravnomočnim sklepom.

Za postopek osebnega stečaja se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za stečajni postopek pravne osebe, če ni v oddelku 5.11 ZFPPIPP določeno drugače. ZFPPIPP v 355. členu določa vrste stroškov stečajnega postopka. Med te stroške sodijo tudi stroški zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov, ki jih sklene upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika v času stečajnega postopka. V postopku osebnega stečaja velja enako pravilo. Torej so tudi v predmetnem postopku osebnega stečaja stroški postopka lahko tudi stroški zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov, ki jih je sklenila stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajne dolžnice v času stečajnega postopka. Iz razlogov izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da gre pri plačilu najemnin za strošek postopka zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi najemne pogodbe, ki bi jo sklenila stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajne dolžnice v času stečajnega postopka. Če je sodišče prve stopnje menilo, da gre za katero drugo vrsto stroška, bi jo moralo natančno opredeliti. Ni dovolj, da je navedlo, da gre za strošek postopka zato, ker naj bi terjatev upnika nastala po začetku stečajnega postopka, saj v postopku osebnega stečaja lahko tudi dolžnik v okviru poslov, ki jih lahko opravlja po začetku postopka osebnega stečaja, sam ustvari določene obveznosti, ki pa se ne plačajo iz stečajne mase. Nenazadnje terjatve upnika do neplačanih najemnin upraviteljica ni niti upoštevala v predračun stroškov stečajnega postopka. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za terjatev, katere pravne narave ni mogoče spremeniti v strošek stečajnega postopka zgolj zato, ker naj bi nastala po začetku postopka osebnega stečaja. Posledično gre le za vprašanje, ali se ta terjatev plača iz stečajne mase in ali spor o njej v konkretnem primeru predstavlja tudi oviro za končanje postopka osebnega stečaja.

Terjatve upnikov, ki se v postopku osebnega stečaja plačajo iz stečajne mase, so priznane terjatve upnikov, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.

Sodišče prve stopnje bi se pred zaključkom, da postopka osebnega stečaja nad dolžnico po razdelitvi posebne stečajne mase ni mogoče končati pred koncem pravde zaradi plačila najemnin za najeti gostinski lokal, moralo opredeliti do vprašanja, kdaj je oziroma, kdaj naj bi (glede na trditve tožeče stranke v tožbi) nastala terjatev upnika iz sporne najemne pogodbe. Po potrebi bi moralo tudi pribaviti in vpogledati spis ter ugotoviti, ali gre za terjatev, katere predmet so občasne dajatve, ki se v skladu z določbo 254. člena ZFPPIPP pretvorijo v enkratno terjatev in ali pravnomočen sklep o odpustu obveznosti vpliva posledično tudi na to terjatev, če se izkaže, da pogodba pred njenim potekom ni bila odpovedana. Ker tega ni storilo, je zaradi neupoštevanja pravnih posledic pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

VSL Sklep Cst 505/2021, 5. 1. 2022

2. Presoja dolžnikove insolventnosti

VSL Sklep Cst 132/2022, 5. 5. 2022

3. Preizkus terjatev

383.a člen (vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču)

383.b člen (dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju)

¨ Stečajna dolžnica svoje preživninske obveznosti do sina tekom stečajnega postopka ni izpolnjevala. Prav tako ni v stečajno maso vrnila zneska, ki je bil izterjan od tistega dela njenih stalnih prejemkov, ki bi sicer spadali v stečajno maso. Stečajna dolžnica ne dosega pravnega standarda „vestnega in poštenega stečajnega dolžnika,“ saj je tako oškodovala stečajno maso.

VSL sklep Cst 150/2022, 25. 5. 2022

¨ V prvem postopku za odpust obveznosti v odgovoru na ugovor (PD 75) pritožnica ni navajala slabega zdravstvenega stanja, niti tega ne, da je dementna, pač pa le, da je starejša oseba in da zato ni odgovarjala upravitelju, kar pa ne more biti upravičen razlog za neodzivnost, če ji ni odvzeta poslovna sposobnost, sploh glede na to, da pa je sama predlagala postopek odpusta obveznosti in da ima ves čas postopka pooblaščenca.

VSL Sklep Cst 127/2022, 4. 5. 2022

¨ Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnjen zaradi nesodelovanja z upraviteljem.

Upoštevaje, da od pravnomočnosti tega sklepa (21. 4. 2017) še ni preteklo deset let (desetletna doba se bo iztekla 21. 4. 2027), je predlog za odpust obveznosti dolžnice zavrnilo. Pri tem ni navedlo, na kršitev katere določbe ZFPPIPP je sodišče v sklepu z dne 22. 3. 2017 oprlo odločitev.
Če se obravnavani primer iz sklepa nanaša na kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi ugotovilo, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kolikor se nanaša na 383.b člen ZFPPIPP, v neskladju z Ustavo. Pri odločitvi bi moralo upoštevati v celoti navedeno odločbo Ustavnega sodišča in na njo opreti odločitev. Pri tem bi moralo tudi ugotoviti, ali je že potekel rok, ki ga je dalo Ustavno sodišče Državnemu zboru za odpravo neskladja.

Če pa se nanaša primer iz sklepa na katero drugo kršitev, ki je našteta v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (poleg kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP), bi moralo sodišče prve stopnje, v kolikor glede te meni, da določba druge alineje 2. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP (prav tako) ni v skladu z ustavo prekiniti postopek in vložiti zahtevo za oceno ustavnosti.

VSL Sklep Cst 100/2022, 6. 4. 2022

384. člen (ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja)

1. Splošno

¨ Ko je na začetku postopka osebnega stečaja odgovarjal na upraviteljičin vprašalnik, je navedel, da je udeležen le v pravdnih postopkih zaradi razveze in izpraznitve stanovanja, v oktobru 2020 pa je upraviteljica od sodišča izvedela, da je vložil tudi več tožb, s katerimi uveljavlja premoženjske zahtevke zoper bivšo zunajzakonsko partnerko; s tem ji je zamolčal premoženje, ki predstavlja stečajno maso. Med stečajnim postopkom pa je tudi umaknil te tožbe, s čimer je kršil omejitve svoje poslovne sposobnosti.

Odpust obveznosti pomeni hud poseg v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, za katero je sicer zakonodajalec presodil, da je dopustna. Vendar pa je zato potrebno dolžnikovo izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima, in kršitve teh obveznosti presojati strogo. Ravnanja dolžnika pa tudi po oceni višjega sodišča pomenijo take kršitve, zaradi katerih je treba ustaviti postopek odpusta obveznosti.

VSL Sklep Cst 215/2022, 12. 7. 2022

¨ Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo dolžnikov predlog za odpust obveznosti, ker je ugotovilo, da je podana ovira za odpust obveznosti po 4. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik je namreč z bivšo ženo v času, ko je bil že insolventen, sklenil Sporazum o razdelitvi skupnega premoženja, v katerem se ji je zavezal plačevati mesečno preživnino 600,00 EUR. Navedeno dejanje je bilo uspešno izpodbito s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II P 73/2020, ki je postala pravnomočna 3. 3. 2021. V taki situaciji se namreč domneva, da je dolžnik zlorabil pravico do odpusta obveznosti, navedene domneve pa v prvostopenjskem postopku niti ni izpodbijal.

VSL Sklep Cst 200/2022, 7. 7. 2022

¨ Sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti je bil vročen dolžnici, ker pošiljke sama ni dvignila, po zakonski domnevi iz četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Iz delovodne številke obvestila sodišču o opravljeni vročitvi pošiljke sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti izhaja, da dolžnica pisma v roku 15-tih dni ni prevzela. Zato ji je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku 16. 3. 2022, s podpisom vročevalca. Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Vendar pa glede na razloženo s pritožbenimi trditvami, da je bil navedeni sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti vročen na drugem naslovu drugi osebi, dolžnica ne more izpodbiti resničnosti vročilnice kot javne listine.

Dolžnica bi morala ravnati tudi v skladu z 18. členom ZPPreb, ki ureja naslov za vročanje. Zakon določa obveznost oseb, ki prebivajo v Republiki Sloveniji, da upravljalcu registra stalnega prebivalstva sporočijo svoj naslov v Republiki Sloveniji, na katerem se jim vročajo pisanja sodišč in drugih državnih organov (naslov za vročanje), pri čemer posameznik ob prijavi stalnega prebivališča oziroma spremembe naslova stanovanja ali ob prijavi začasnega prebivališča eno izmed teh prebivališč izbere kot naslov za vročanje.

VSL Sklep Cst 196/2022, 23. 6. 2022

VSL Sklep Cst 132/2022, 5. 5. 2022

¨ Dolžnica vse opisano utemeljuje s svojo „laičnostjo“, čemur pa upraviteljica (in tudi višje sodišče) ne sledi. Predložene pogodbe in izvedene operacije (pridobitev subvencije za družinske člane z „ustvarjanjem“ najemnih razmerij zanje, Temeljna in Posojilna pogodba, Izjava o pobotu...) ne kažejo na „laičnost“ dolžnice, temveč na (dokaj) spretno prilagajanje nastali situaciji in njenim spremembam.

Jasno je, da nekaj od tega, kar je tekom postopka trdila stečajna dolžnica, ne drži: ali v resnici ni bilo najema (in potem tudi ne bi smelo biti subvencij najemnine), ali pa je najem bil (to pa bi pomenilo, da stečajna dolžnica ni poročala upraviteljici o premoženju, ki spada v stečajno maso). Obe opciji (kakšne tretje pa nihče ne zatrjuje) kažeta na nepoštenost stečajne dolžnice, ne pa na njeno „laičnost“.

VSL Sklep Cst 483/2021, 11. 1. 2022

2. Obveznosti dolžnika med postopkom

¨ Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnjen zaradi nesodelovanja z upraviteljem.

VSL Sklep Cst 100/2022, 6. 4. 2022

385. člen (stranke glavnega postopka osebnega stečaja)

¨ Upnik v postopku osebnega stečaja sicer lahko prijavi svojo terjatev tudi po izteku roka za prijavo terjatev, vendar s tem tvega, da ne bo (pravočasno) pridobil vseh pravic, ki mu kot upniku gredo. Ker je vložil prijavo po poteku roka za prijavo terjatev, A. A. ni postal stranka postopka že s samo prijavo terjatve, kot to določa 2. točka 385. člena ZFPPIPP za upnike, ki prijavijo terjatve v rokih, ki jih določa zakon. Upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, pridobi položaj stranke postopka osebnega stečaja šele, ko je njegova terjatev priznana. Ni sporno, da terjatev A. A. še ni bila preizkušena. To pa pomeni, da v času vložitve obravnavane pritožbe (še) ni imel položaja stranke v postopku. Glede na navedeno je višje sodišče njegovo pritožbo zavrglo.

VSL Sklep Cst 89/2022, 22. 3. 2022

386. člen (omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika)

VSL Sklep Cst 215/2022, 12. 7. 2022

¨ Dediči so zapustnikovi univerzalni pravni nasledniki. Z uvedbo dedovanja vstopijo v pravni položaj, ki ga je imel zapustnik. Pravni položaj zapustnika pa je bil v obravnavanem primeru zaradi začetka postopka osebnega stečaja nad njim že pred njegovo smrtjo tak, da je njegovo razpolagalno upravičenje s premoženjem, ki spada v stečajno maso, prešlo na upravitelja in stečajni dolžnik z njim ne more več razpolagati (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Ker stečajni dolžnik ni imel neomejene lastninske in drugih premoženjskih pravic, saj je pravico razpolaganja pridobil stečajni upravitelj za račun in v imenu upnikov, ki so stranke postopka osebnega stečaja, tudi ni podlage, da bi s smrtjo stečajnega dolžnika na dolžnikove dediče prešla pravica razpolaganja s tem premoženjem.

Ker je ZFPPIPP že v postopku osebnega stečaja v prvem odstavku 386. člena dolžniku odrekel razpolagalno upravičenje na premoženju, ki spada v stečajno maso, torej pravica, ki je dolžnik - zapustnik v času svoje smrti ni imel, ob uvedbi dedovanja ni prešla na njegove dediče.

VSL Sklep Cst 165/2022, 7. 7. 2022

¨ Stečajni dolžnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov in dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. V tem smislu in obsegu je omejena tudi njegova pravdna sposobnost.

Predmetni postopek je bil prekinjen zaradi okoliščin na strani tožene stranke, uvedba osebnega stečaja. Stečajni upravitelj je z obvestilom sodišču prevzel postopek, zato se prekinjeni postopek nadaljuje.

VSL Sklep I Cp 866/2022, 10. 6. 2022

Odločitev o tem, ali se pritožnik v tem postopku lahko zastopa sam (oziroma ali je za zastopanje lahko osebno pooblastil odvetniško družbo) je odvisna od odgovora na vprašanje, ali premoženje, ki je predmet spora v postopku v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, spada v stečajno maso ali ne.

VSRS Sklep I Up 240/2021, 2. 3. 2022

387. člen (posebno pravilo o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom)

388. člen (fiduciarni denarni račun upravitelja)

389. člen (posebna pravila o stečajni masi)

¨ Kateri prejemki so iz stečajne mase izvzeti, določa 2. točka drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP v zvezi s 101. členom ZIZ. Slednji pa v 101. členu taksativno našteva prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe. To pa pomeni, da je nabor teh prejemkov vse obsegajoč in drugih prejemkov ni dopustno izvzemati iz izvršbe. Sodišče torej nima diskrecijske pravice, da bi glede na okoliščine posameznega primera smelo samo razširiti nabor prejemkov, ki bi jih izvzelo iz izvršbe oziroma stečajne mase.

VSL Sklep Cst 214/2022, 14. 7. 2022

¨ Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa upoštevaje določbo šestega odstavka 102. člena ZIZ v posameznih primerih pri omejitvi izvršbe upošteva čas izplačil (npr. vrnitev preveč plačane akontacije dohodnine, ki je bila preveč plačana v več mesecih, ali enkratno plačilo sezonskih delavcev, ki so delali več mesecev). Ne izhaja pa iz dostopne sodne prakse, kot to napačno zatrjuje pritožnik, da so sodišča enkratno plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo razdelila na več mesecev.

Drugih dokazov, ki bi potrdili trditve, da je pri izplačilu odškodnine za nepremoženjsko škodo šlo za prejemke za več preteklih mesecev, pritožnik ni predložil, niti se pritožbeno ni skliceval nanje. Zgolj s plačilnimi listami in odločbo o začasni nezmožnosti za delo pa ni mogoče izkazati, da je pri plačilu odškodnine šlo za prejemek za več mesecev.

VSL Sklep Cst 155/2022, 9. 6. 2022

VSL Sklep Cst 144/2022, 12. 5. 2022

Iz podatkov spisa izhaja, da so bile dolžnici v postopku osebnega stečaja njene obveznosti, za katere po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, odpuščene s pravnomočnim sklepom.

Terjatve upnikov, ki se v postopku osebnega stečaja plačajo iz stečajne mase, so priznane terjatve upnikov, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.

Sodišče prve stopnje bi se pred zaključkom, da postopka osebnega stečaja nad dolžnico po razdelitvi posebne stečajne mase ni mogoče končati pred koncem pravde zaradi plačila najemnin za najeti gostinski lokal, moralo opredeliti do vprašanja, kdaj je oziroma, kdaj naj bi (glede na trditve tožeče stranke v tožbi) nastala terjatev upnika iz sporne najemne pogodbe. Po potrebi bi moralo tudi pribaviti in vpogledati spis ter ugotoviti, ali gre za terjatev, katere predmet so občasne dajatve, ki se v skladu z določbo 254. člena ZFPPIPP pretvorijo v enkratno terjatev in ali pravnomočen sklep o odpustu obveznosti vpliva posledično tudi na to terjatev, če se izkaže, da pogodba pred njenim potekom ni bila odpovedana. Ker tega ni storilo, je zaradi neupoštevanja pravnih posledic pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

VSL Sklep Cst 505/2021, 5. 1. 2022

389.a člen (pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.b člen (posebna pravila pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.c člen (ustavitev poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.d člen (posebna pravila o odpustu obveznosti pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

390. člen (posebna pravila za prednostne terjatve)

391. člen (posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika)

VSL Sklep Cst 218/2022, 29. 7. 2022

VSL Sklep Cst 490/2021, 21. 12. 2021

392. člen (posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika)

¨ Navedbe pritožnika, da terjatve upnikov, ki so bile prijavljene po poteku roka za prijavo, ne bi smele biti priznane zaradi prepozne prijave, niso utemeljene. Na zgoraj navedena posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika v postopku osebnega stečaja pa so bili upniki tudi opozorjeni v 4. točki oklica o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.

VSL Sklep Cst 166/2022, 2. 6. 2022

VSL Sklep I Ip 1025/2021, 9. 8. 2021

393. člen (izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika)

¨ Iz podatkov spisa izhaja, da predstavljata stečajno maso, ki je predmet izpodbijane delitve po končanem postopku osebnega stečaja, dve zarubljeni dolžnikovi pokojnini.

VSL Sklep Cst 110/2022, 6. 4. 2022

394. člen (zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih)

395. člen (posebna pravila o prodaji premoženja)

1. Splošno

¨ Po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja v primeru prodaje stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Navedena določba je kogentna, to pa pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine glede na okoliščine primera odloči drugače.

VSL Sklep Cst 205/2022, 12. 7. 2022

¨ Pravnomočni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP, na katerem temelji izpodbijana odločitev, je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom, ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (prim. tretji odstavek cit. člena). Navedena določba se uporablja, kadar v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove stvarne pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar. Upravičenje uporabe pritožnika (in tistih, na katere pritožnik prenese izvrševanje užitka) ni izvedeno (neposredno) iz upravičenja uporabe, vsebovanega v lastninski pravici na nepremičnini, pač pa iz upravičenja uporabe, ki ga vsebuje užitek. Izpraznitveni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP se nanaša na osebe, ki upravičenje uporabljati (prodajano) nepremičnino črpajo iz dolžnikove lastninske pravice. Navedena določba se ne prilega dejanskemu stanju v tej zadevi. Dolžnica ne more sama izprazniti celotne nepremičnine in je prazne oseb in stvari izročiti upravitelju, saj bi s tem posegla v služnost užitka A. A., ki mu daje pravico nepremičnino uporabljati kot tudi njeno izvrševanje prenesti na drugega in glede katerega ni odločeno, da se mora izseliti in izpraznjeno nepremično izročiti upravitelju. Upravitelj v tej situaciji ne more opraviti izvršilnih dejanj deložacije, katere namen je prevzeti stanovanjsko hišo, izpraznjeno oseb in stvari.

VSL sklep Cst 103/2022, 30. 3. 2022

¨ Stečajni upravitelj ni aktivno legitimiran za vložitev predloga za izvršbo na podlagi sklepa o prodaji, ampak mora sam doseči izpraznitev nepremičnine v stečajnem postopku.

Neposredna izvršilna dejanja izpraznitve in izročitve nepremičnine, za katero je v postopku osebnega stečaja odrejena prodaja, se glede na izrecno in jasno določbo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne opravljajo v izvršilnem postopku preko izvršitelja, pač pa jih v postopku osebnega stečaja (še pred dejansko prodajo) opravlja stečajni upravitelj namesto izvršitelja.

VSL Sklep II Ip 373/2022, 30. 3. 2022

VSL Sklep Cst 102/2022, 30. 3. 2022

2. Izselitev iz nepremičnine v solastnini

¨ V primeru solastnine je razdeljena le lastninska pravica, ne pa stvar sama, zato dolžnica upravitelju niti ne more izročiti le ½ stvari. Za odločanje o drugi polovici solastne nepremičnine pa v drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP ni podlage.

Tudi če bi se upnik strinjal s tem, da dolžnica stanovanjsko hišo v celoti izroči upravitelju, o tem nikakor ni mogoče odločiti v stečajnem postopku in stečajno sodišče ne sme naložiti dolžnici izročitve celotne nepremičnine upravitelju.

Ob odsotnosti vsakršnih argumentov s strani dolžnice za drugačen način prodaje višje sodišče ne dvomi, da bo način prodaje z javno dražbo kar v največji meri udejanil na eni strani pravico upnikov do čim boljšega poplačila in na drugi strani zaščitil dolžnico, da bodo njeni dolgovi kar v največji meri poplačani.

Po oceni višjega sodišča pa je glede višine dosežene kupnine za upnike, pa tudi za dolžnico, praviloma ugodneje, da se v takem primeru nepremičnina prodaja na javni dražbi, saj to v skladu z drugim odstavkom 347. člena ZFPPIPP omogoča višanje ponujene cene.

V izvršilnem postopku je bila vrednost nepremičnine ugotovljena s pomočjo sodnega cenilca, torej osebe, ki je v skladu z določili ZFPPIPP tudi pooblaščeni ocenjevalec. Ker je bila vrednost nepremičnin ocenjena v zadnjem letu pred uvedbo postopka osebnega stečaja (ta je bil uveden s predlogom upnika dne ... 2021), pri čemer stečajna masa niti ni omogočala nove ocene vrednosti, ki je morala biti podana že v otvoritvenem poročilu, se višje sodišče strinja s tem, da se je uporabila cenitev iz izvršilnega postopka.

Izklicna cena je bila tako določena v okviru, kot ga dopušča zakonsko določilo. Tudi če bi tržne cene nepremičnin zrastle v zadnjem letu za 10 % ali več, je določena izklicna cena še vedno v zakonskem okviru in je s tem še vedno pravilno določena.

Vsekakor pa sama cenitev vrednosti nepremičnine še ne pomeni, da bo nepremičnina v sodnem postopku za tako ceno tudi prodana; šele uspeh v postopku prodaje dokončno pokaže, koliko je nepremičnina dejansko vredna, saj je vredna le toliko, kot so kupci zanjo tudi pripravljeni plačati.

VSL Sklep Cst 143/2022, 10. 5. 2022

396. člen (sklep o končanju postopka osebnega stečaja)

¨ Sklep o končanju postopka osebnega stečaja, katerega sestavni del je tudi seznam neplačanih priznanih terjatev, je izvršilni naslov že po splošni določbi prvega in drugega odstavka 17. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje pa je pravilno povzelo še specialno določbo četrtega odstavka 396. člena ZFPPIPP, ki določa, da je pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev.

VSC Sklep I Ip 159/2022, 7. 7. 2022

¨ Iz podatkov spisa izhaja, da predstavljata stečajno maso, ki je predmet izpodbijane delitve po končanem postopku osebnega stečaja, dve zarubljeni dolžnikovi pokojnini.

VSL Sklep Cst 110/2022, 6. 4. 2022

397. člen (uporaba pododdelka 5.11.2)

398. člen (predlog za odpust obveznosti)

399. člen (namen odpusta in ovire za odpust obveznosti)

1. Splošno

VSL sklep Cst 210/2022, 21. 7. 2022

VSL sklep Cst 150/2022, 25. 5. 2022

¨ Institut odpusta obveznosti je namenjen le fizičnim osebam (tudi podjetnikom) in je strogo osebne narave, zato ne more biti predmet nikakršnega pravnega nasledstva. Fizična oseba lahko v življenju in v postopkih pred sodišči in upravnimi organi nastopa v različnih vlogah in svojstvih (kot potrošnik, podjetnik, direktor, lastnik ipd.). V nobenem primeru se njena identiteta zaradi tega ne spremeni, zato tudi naknadna sprememba ali prenehanje vlog, v katerih je ta oseba nastopala, nima nobenih učinkov na njene pravice in dolžnosti (iz prejšnje vloge). Določba 399. člena ZFPPIPP, ki določa ovire za odpust obveznosti, v ničemer ne razlikuje položaja stečajnega dolžnika ‒ potrošnika od stečaja stečajnega dolžnika ‒ podjetnika.

VSL Sklep Cst 52/2022, 23. 2. 2022

2. Namen odpusta obveznosti:

3. Ovire za začetek postopka odpusta

¨ ZFPPIPP ne predvideva podaljšanja preizkusnega obdobja v primeru, ko nastopi situacija iz 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP, temveč nalaga sodišču, da v primeru, ko pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja iz kazenske evidence še ni izbrisana in tudi še ni potekel rok za njen izbris, predlog za odpust obveznosti zavrne.

VSL Sklep Cst 115/2022, 6. 4. 2022

¨ Iz sklepa izhaja, da je sodišče ugovoru proti odpustu obveznosti upnika ugodilo, postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo iz razloga, ker je podana ovira za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je dolžnik zlorabljal pravico do odpusta obveznosti. Slednje predstavlja odklonilni razlog za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP v smislu druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP za čas deset let od pravnomočnosti sklepa.

VSL Sklep Cst 119/2022, 6. 4. 2022

VSL Sklep Cst 52/2022, 23. 2. 2022

¨ Obsodba se izbriše iz kazenske evidence v določenem roku od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja (tretji odstavek 82. člena KZ-1). Glede na takšen zapis in zaradi domneve nedolžnosti (27. člen Ustave RS) pa mora biti obstoj novega kaznivega dejanja, ki preprečuje izbris prejšnje obsodbe iz kazenske evidence, ugotovljen s pravnomočno sodbo.

VSL Sklep Cst 40/2022, 9. 2. 2022

4. Ravnanja dolžnika, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta

¨ Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je podana tudi ovira za odpust obveznosti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik brez lastnega prizadevanja za poplačilo dolgov ves čas teka stečajnega postopka ne more priti do odpusta obveznosti. Očitno je, da se je dolžnik zadovoljil s plačo, ki onemogoča upniku, da v tem postopku pride do vsaj delnega poplačila svoje terjatve. Da bi dolžnik tudi v teku tega postopka osebnega stečaja iskal bolje plačano službo doma ali v tujini, pa v tem postopku ni zatrjeval.

VSL Sklep Cst 178/2022, 7. 7. 2022

VSL Sklep Cst 200/2022, 7. 7. 2022

¨ Res se dediščina in dolžnikove obveznosti do matere niso mogli pobotati v smislu 311. člena OZ, pa ne le zato, ker vračilo posojenega zneska še ni zapadlo v plačilo. Dediščina (ki se sestoji med drugim tudi iz nepremičnin in avtomobila) namreč ne predstavlja denarnega zneska (razen sredstev na računu pri ZPIZ v višini 32,31 EUR), ki bi se sploh lahko pobotal z nasprotno denarno terjatvijo. Da se je to pobotalo, je tako treba razumeti izven pravnega pojma pobota (predvsem terjatev oziroma drugih nadomestnih in istovrstnih stvari). Gre namreč za nadomestno izpolnitev, s katero sta se strinjala oba, pa čeprav so bile dolžnikove obveznosti do matere tako le delno poravnane, taka izpolnitev pa vsekakor ne predstavlja neodplačnosti. Tudi če se odpoved dediščini (praviloma) šteje za neodplačno razpolaganje, pa v obravnavanem primeru ni bilo tako, temveč je šlo za odplačno dejanje.

Obstoj skupnega premoženja tako ali tako ne more predstavljati izpodbojnega pravnega dejanja. Dejstvo, da dolžnikova žena sploh ima avtomobil in da je z darilno pogodbo pridobila določene deleže treh nepremičnin, ne more predstavljati takega ravnanja dolžnika, ki bi lahko predstavljalo zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Pri tem niti ne obstaja dolžnost zakonskega partnerja, ki ima dolgove do upnikov, da poskrbi za delitev skupnega premoženja.

VSL Sklep Cst 193/2022, 5. 7. 2022

¨ Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnjen zaradi nesodelovanja z upraviteljem.

Če se obravnavani primer iz sklepa nanaša na kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi ugotovilo, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kolikor se nanaša na 383.b člen ZFPPIPP, v neskladju z Ustavo. Pri odločitvi bi moralo upoštevati v celoti navedeno odločbo Ustavnega sodišča in na njo opreti odločitev. Pri tem bi moralo tudi ugotoviti, ali je že potekel rok, ki ga je dalo Ustavno sodišče Državnemu zboru za odpravo neskladja.

VSL Sklep Cst 100/2022, 6. 4. 2022

¨ Dolžnik ima (na podlagi uvodnega stavka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP) pravico dokazovati, da kljub izdaji take odločbe ni ravnal nepošteno in nevestno. Zgolj s trditvijo, da je vso listinsko dokumentacijo posredoval računovodstvu, dolžnik ne more izpodbiti zakonske domneve, saj je sam odgovoren za pravilno in pošteno prikazovanje oziroma obračun davkov.
Dolžnik ne more izpodbijati same davčne odločbe, razen če bi dokazal, da je bila ta odpravljena.

VSL sklep Cst 7/2022, 25. 1. 2022

¨ Presoja sodišča, ali je v prepovedanem obdobju prišlo do prevzemanja nesorazmernih obveznosti, je odvisna od napolnitve tega vsebinsko nedoločenega pravnega pojma. Tak abstraktni dejanski stan je izpolnjen, če je dolžnik v prepovedanem obdobju sprejel novo ali dodatno obveznost oziroma če je soglašal s povečanjem obstoječih obveznosti.

VSL Sklep Cst 427/2021, 10. 11. 2021

400. člen (začetek postopka odpusta obveznosti)

1. Podatki, ki jih pred odločitvijo o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti pridobi sodišče in presoja ovir za odpust

2. Sklep o začetku postopka odpusta in oklic

¨ Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnjen zaradi nesodelovanja z upraviteljem.

VSL Sklep Cst 100/2022, 6. 4. 2022

3. Določitev dolžine preizkusnega obdobja

¨ Ker upraviteljica ni ugovarjala, da ne bi imela možnosti preveriti, ali je dolžnik res iskal zaposlitev, je bil ne glede na ugotovljeno nepravilnost kljub vsemu dosežen namen zakonske določbe , ki je v tem, da upravitelj lahko nadzira, ali stečajni dolžnik izpolnjuje svojo dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da se je dolžnik kmalu po začetku postopka osebnega stečaja zaposlil.

Res je, da bi bili v primeru najdaljšega preizkusnega obdobja upniki (verjetno) poplačani v največji meri, vendar, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, te okoliščine ni mogoče upoštevati dolžniku v škodo, tako da bi mu zaradi tega sodišče določilo najdaljše preizkusno obdobje. Takšno stališče bi bilo v nasprotju z namenom odpusta obveznost. Dolžnik ne sme biti kaznovan z daljšim preizkusnim obdobjem, če obstaja možnost, da se kaj nateče v stečajno maso, saj bi to pomenilo, da je osebam brez dohodkov, ki se ne trudijo poplačati svojih dolžnikov, določene krajše preizkusno obdobje kot tistim, ki k temu prispevajo po najboljših močeh.

VSL Sklep Cst 235/2022, 4. 8. 2022

401. člen (dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem)

VSL Sklep Cst 235/2022, 4. 8. 2022

¨ Dolžnica priznava, da upraviteljici ni redno poročala o svojih aktivnostih, ki jih je opravila, da bi našla zaposlitev, kar v pritožbi poskuša opravičiti z napačnim razumevanjem navodil. Bistvo poročanja ni v poročanju samem, za dolžnika pa v času osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, pri čemer je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. Dolžnica svojega ravnanja – ko niti po tem, ko je bila s strani upraviteljice večkrat izrecno opozorjena na svoje dolžnosti, le-teh ni izpolnjevala – ne more opravičiti z zatrjevanji, da ni imela o čem poročati, oziroma, da je navodila razumela napačno.

VSL Sklep Cst 36/2022, 1. 2. 2022

¨ Stečajnega dolžnika zgolj zaradi tega, ker je bila razglašena epidemija Covid-19, ni mogoče oprostiti vseh obveznosti v zvezi z iskanjem zaposlitve ter poročanjem stečajnemu upravitelju. Splošno znano je, da v sedanjem času, še posebej pa med epidemijo, tovrstni stiki običajno ne potekajo osebno, temveč preko elektronskih medijev, ki se jih dolžnica tudi sicer poslužuje.

VSL Sklep Cst 447/2021, 17. 11. 2021

402. člen (dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem)

VSL Sklep Cst 235/2022, 4. 8. 2022

403. člen (razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti)

VSL Sklep Cst 235/2022, 4. 8. 2022

VSL sklep Cst 210/2022, 21. 7. 2022

VSL Sklep Cst 215/2022, 12. 7. 2022

¨ Dolžnik ima (na podlagi uvodnega stavka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP) pravico dokazovati, da kljub izdaji take odločbe ni ravnal nepošteno in nevestno. Zgolj s trditvijo, da je vso listinsko dokumentacijo posredoval računovodstvu, dolžnik ne more izpodbiti zakonske domneve, saj je sam odgovoren za pravilno in pošteno prikazovanje oziroma obračun davkov. Dolžnik ne more izpodbijati same davčne odločbe, razen če bi dokazal, da je bila ta odpravljena.

VSL sklep Cst 7/2022, 25. 1. 2022

404. člen (roki za ugovor proti odpustu obveznosti)

405. člen (postopek ugovora proti odpustu obveznosti)

¨ Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da se dolžnik glede navedb v ugovoru ni izjavil v danem roku in da je zato z navedbami in dokazi v ugovoru prekludiran. Če bi sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se rok za izjavo dolžniku do dneva razpisanega naroka za obravnavo upraviteljičinega ugovora proti odpustu obveznosti še ni iztekel, ne bi smelo zaključiti naroka za obravnavo ugovora, pač pa bi ga moralo preložiti. Razlog za preložitev naroka je bilo dejstvo, da se rok, ki ga je dalo sodišče dolžniku za izjavo o ugovoru stečajne upraviteljice proti odpustu obveznosti, do konca naroka za obravnavo ugovora še ni iztekel.

VSL Sklep Cst 86/2022, 16. 3. 2022

406. člen (odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti)

VSL sklep Cst 210/2022, 21. 7. 2022

VSL Sklep Cst 200/2022, 7. 7. 2022

VSL Sklep Cst 86/2022, 16. 3. 2022

VSL Sklep Cst 36/2022, 1. 2. 2022

407. člen (sklep o odpustu obveznosti)

VSL Sklep Cst 115/2022, 6. 4. 2022

408. člen (terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti)

Pritožbeno sodišče zavrača obsojenčeve navedbe o tem, da so mu bile v stečaju odpuščene vse obveznosti, zatorej tudi predmetna iz naslova plačila pridobitve premoženjske koristi. Iz sklepa o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je bil vročen tudi obsojenemu, izhaja, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do uvedbe stečajnega postopka, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, kamor zakon uvršča tudi terjatve iz naslova odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. V plačilo naložene pridobljene premoženjske koristi ni moč odpustiti.

VSL Sklep VII Kp 31031/2012, 26. 8. 2022

¨ Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi torej je, ali odpust obveznosti učinkuje tudi za terjatev, ki je bila dolžniku v plačilo naložena z delno zamudno sodbo, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, in v zvezi s tem vprašanje, kdaj je nastala terjatev, ki je bila dolžniku v plačilo naložena s citirano sodbo oziroma ali je nastala do 5. 3. 2015.

Res je, da je bila terjatev upnice dolžniku v plačilo pravnomočno naložena šele z nastopom pravnomočnosti delne zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru I P 1139/2013 z dne 5. 3. 2015, tj. 7. 6. 2016, in da je upnica šele z nastopom izvršljivosti te sodbe pridobila izvršilni naslov za prisilno izterjavo te terjatve. Vendar to samo po sebi ne pomeni, da je terjatev, o kateri je bilo odločeno s citirano sodbo, nastala šele s tem trenutkom. Kot izhaja iz navedb strank, terjatev, ki je predmet izvršbe, izvira iz poroštvene zaveze dolžnika za plačilo upničine terjatve iz naslova kredita. Odgovor na vprašanje, kdaj je nastala upničina terjatev do dolžnika, je odvisen od odgovora na vprašaje, kdaj je v obligacijskem razmerju med upnico in dolžnikom nastal pravni temelj, na podlagi katerega je upnica pridobila pravico zahtevati plačilo te terjatve od dolžnika.

VSM Sklep I Ip 96/2022-2, 20. 4. 2022

¨ Toženec (kot fizična oseba) je bil v kazenskem postopku spoznan za krivega z naklepom storjenega kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev v škodo tožnice, družba, ki jo je vodil, pa je prenehala obstajati, ne da bi bil izveden stečajni postopek. Ravnanje, ki ima znake kaznivega dejanja, ne sodi v polje varovane podjetniške presoje. V toženčevi domeni je bila skrb za plačilno sposobnost družbe in izvedbo ukrepov, potrebnih za varstvo upnikov v primeru njene insolventnosti. Glede na to, da je kršitev predpisov, storjena z neizplačilom regresa in neizplačilom plače, element kaznivega dejanja, za katerega je bil toženec obsojen, je podana tudi vzročna zveza med toženčevim nedopustnim ravnanjem in ugotovljeno škodo.

VSL Delna sodba I Cp 157/2022, 8. 4. 2022

¨ Zakon ne določa, da bi bile terjatve za plačilo prispevkov za zasebnike izvzete iz določbe drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.

Zamudne obresti kot pripadajoče dajatve delijo usodo glavnice, kar pomeni, da niso bile odpuščene s sklepom o odpustu obveznosti in jih je davčni organ utemeljeno naložil v plačilo tožniku.

UPRS Sodba II U 347/2019-21, 18. 2. 2022

UPRS Sodba I U 846/2020-11, 15. 2. 2022

Iz podatkov spisa izhaja, da so bile dolžnici v postopku osebnega stečaja njene obveznosti, za katere po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, odpuščene s pravnomočnim sklepom.

Terjatve upnikov, ki se v postopku osebnega stečaja plačajo iz stečajne mase, so priznane terjatve upnikov, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.

Sodišče prve stopnje bi se pred zaključkom, da postopka osebnega stečaja nad dolžnico po razdelitvi posebne stečajne mase ni mogoče končati pred koncem pravde zaradi plačila najemnin za najeti gostinski lokal, moralo opredeliti do vprašanja, kdaj je oziroma, kdaj naj bi (glede na trditve tožeče stranke v tožbi) nastala terjatev upnika iz sporne najemne pogodbe. Po potrebi bi moralo tudi pribaviti in vpogledati spis ter ugotoviti, ali gre za terjatev, katere predmet so občasne dajatve, ki se v skladu z določbo 254. člena ZFPPIPP pretvorijo v enkratno terjatev in ali pravnomočen sklep o odpustu obveznosti vpliva posledično tudi na to terjatev, če se izkaže, da pogodba pred njenim potekom ni bila odpovedana. Ker tega ni storilo, je zaradi neupoštevanja pravnih posledic pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

VSL Sklep Cst 505/2021, 5. 1. 2022

VSL Sklep I Ip 1025/2021, 9. 8. 2021

409. člen (pravni učinki odpusta obveznosti)

VSL Sklep I Ip 1025/2021, 9. 8. 2021

VSM Sklep I Ip 96/2022-2, 20. 4. 2022

Iz podatkov spisa izhaja, da so bile dolžnici v postopku osebnega stečaja njene obveznosti, za katere po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, odpuščene s pravnomočnim sklepom.

Terjatve upnikov, ki se v postopku osebnega stečaja plačajo iz stečajne mase, so priznane terjatve upnikov, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.

Sodišče prve stopnje bi se pred zaključkom, da postopka osebnega stečaja nad dolžnico po razdelitvi posebne stečajne mase ni mogoče končati pred koncem pravde zaradi plačila najemnin za najeti gostinski lokal, moralo opredeliti do vprašanja, kdaj je oziroma, kdaj naj bi (glede na trditve tožeče stranke v tožbi) nastala terjatev upnika iz sporne najemne pogodbe. Po potrebi bi moralo tudi pribaviti in vpogledati spis ter ugotoviti, ali gre za terjatev, katere predmet so občasne dajatve, ki se v skladu z določbo 254. člena ZFPPIPP pretvorijo v enkratno terjatev in ali pravnomočen sklep o odpustu obveznosti vpliva posledično tudi na to terjatev, če se izkaže, da pogodba pred njenim potekom ni bila odpovedana. Ker tega ni storilo, je zaradi neupoštevanja pravnih posledic pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

VSL Sklep Cst 505/2021, 5. 1. 2022

410. člen (končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti)

Iz podatkov spisa izhaja, da so bile dolžnici v postopku osebnega stečaja njene obveznosti, za katere po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, odpuščene s pravnomočnim sklepom.

Terjatve upnikov, ki se v postopku osebnega stečaja plačajo iz stečajne mase, so priznane terjatve upnikov, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.

Sodišče prve stopnje bi se pred zaključkom, da postopka osebnega stečaja nad dolžnico po razdelitvi posebne stečajne mase ni mogoče končati pred koncem pravde zaradi plačila najemnin za najeti gostinski lokal, moralo opredeliti do vprašanja, kdaj je oziroma, kdaj naj bi (glede na trditve tožeče stranke v tožbi) nastala terjatev upnika iz sporne najemne pogodbe. Po potrebi bi moralo tudi pribaviti in vpogledati spis ter ugotoviti, ali gre za terjatev, katere predmet so občasne dajatve, ki se v skladu z določbo 254. člena ZFPPIPP pretvorijo v enkratno terjatev in ali pravnomočen sklep o odpustu obveznosti vpliva posledično tudi na to terjatev, če se izkaže, da pogodba pred njenim potekom ni bila odpovedana. Ker tega ni storilo, je zaradi neupoštevanja pravnih posledic pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

VSL Sklep Cst 505/2021, 5. 1. 2022

411. člen (izpodbijanje odpusta obveznosti)

412. člen (odločanje o razveljavitvi odpusta obveznosti)

413. člen (evidenca sklepov o odpustu obveznosti)

414. člen (zapuščina kot stečajni dolžnik)

VSL Sklep Cst 165/2022, 7. 7. 2022

415. člen (namen postopka stečaja zapuščine)

416. člen (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo in o postopku osebnega stečaja)

417. člen (stranke glavnega postopka stečaja zapuščine)

VSL Sklep Cst 165/2022, 7. 7. 2022

417.a člen (obvestitev Republike Slovenije o zapuščini brez dedičev)

417.b člen (zahteva za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev)

417.c člen (posebna pravila o postopku stečaja zapuščine brez dedičev)

417.d člen (posledice začetka stečaja zapuščine brez dedičev)

418. člen (posebna pravila o stečajni masi)

419. člen (uporaba 6. poglavja)

420. člen (odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije)

421. člen (uporaba pravil za prisilno likvidacijo)

422. člen (stranke postopka prisilne likvidacije)

423. člen (posebna pravila, če je pravna oseba insolventna)

424. člen (uporaba 7. poglavja)

¨ Postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije je urejen v ZFPPIPP. Za postopek izbrisa se uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg, če ni v oddelku 7.3 tega zakona drugače določeno (429. člen ZFPPIPP). V postopku izbrisa brez likvidacije izda registrsko sodišče najprej sklep o začetku postopka izbrisa, s katerim začne postopek izbrisa, če presodi, da obstaja izbrisni razlog (sklep o začetku postopka izbrisa; 434. člen ZFPPIPP). Če so podani zakonski pogoji izda nato registrsko sodišče sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (sklep o obstoju izbrisnega razloga; 439. člen ZFPPIPP). Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga nato registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra (izbris pravne osebe iz sodnega registra; 440. člen ZFPPIPP).