Posodobitev urejene sodne prakse

Nove odločbe objavljene v drugem kvartalu 2020

Urejena sodna praksa je del paketa eINS – elektronski komentar ZFPPIPP z urejeno sodno prakso, ki je dostopen na portalu Založnika Tax-Fin-Lex na naslovu https://www.tax-fin-lex.si/Home/Vsebina/e-Paket-INS

Posodobitev v obliki PDF je na voljo tukaj.

1. člen (vsebina zakona)

2. člen (prenos in izvajanje predpisov EU)

3. člen (namen opredelitve pojmov)

4. člen (kratice drugih zakonov)

5. člen (postopki zaradi insolventnosti)

6. člen (postopka prisilnega prenehanja)

7. člen (pravna oseba, podjetnik, zasebnik in potrošnik)

8. člen (poslovodstvo, organ nadzora in zastopniki pravne osebe)

9. člen (družbenik, pravila pravne osebe in delež)

10. člen (premoženje, obveznosti in kapital)

11. člen (kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja)

12. člen (pravila poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij)

13. člen (finančno poslovanje)

14. člen (insolventnost)

1. Splošno

¨ Zmotno je pritožbeno stališče, da bi lahko upnica terjala dolžnico šele v primeru, če ne bi bila poplačana v izvršilnem postopku proti realni dolžnici; pa tudi stališče, da dolžnica zato, ker iz tega razloga upnici ničesar ne dolguje, ni insolventna.

VSL Sklep Cst 393/2018, 23. 8. 2018

2. Dokazni standard

3. Trajnejša nelikvidnost

4. Neizpodbojna domneva

5. Dolgoročna plačilna nesposobnost

6. Po potrjeni prisilni poravnavi ali poenostavljeni prisilni poravnavi

¨ Pri razlagi domneve insolventnosti in s tem povezane aktivne legitimacije upnika je treba izhajati iz jezikovne razlage ZFPPIPP in iz namena prisilne poravnave. To pomeni, da mora dolžnik kot predlagatelj prisilne poravnave v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideti takšne ukrepe, ki bodo ob njihovem izvajanju zagotovili, da s potrditvijo prisilne poravnave dolžnik znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, torej sposoben poravnavati vse svoje obveznosti iz prisilne poravnave, ki zapadejo (145. člen ZFPPIPP).

VSL Sklep Cst 505/2019, 15. 1. 2020

Iz obrazložitve

33. Nedvomno že jezikovna razlaga določb ZFPPIPP (citirana 145. člen in tretja alineja 2. točke drugega odstavka 14. člena) zadostuje za ugotovitev, da je NFP izjemnega pomena za dolžnika in upnike. V vsakem primeru mora dolžnik z načrtom finančnega prestrukturiranja predvideti, kako in kdaj bo zavarovane terjatve plačal, saj mora v predlogu prisilne poravnave kot sestavnem delu načrta finančnega prestrukturiranja navesti skupni znesek zavarovanih terjatev z navedbo, da prisilna poravnava zanje ne bo učinkovala. NFP je glede na pomen, ki mu ga daje ZFPPIPP (145. 146., 180. člen do 185. a člen ZFPPIPP), osrednji dokument, na katerem temelji celotno finančno prestrukturiranje dolžnika in posledično glasovanje upnikov o predlagani prisilni poravnavi. Pritožbene navedbe minimalizirajo pomeni NFP do te mere, da delničar navede, da je sicer v NFP zapisal, da bo zavarovana terjatev plačana v 100% obsegu in brez odloga, ker je tako ocenil na podlagi zavarovanja (enako tudi pooblaščeni ocenjevalec podjetij), nadaljuje pa, da se to kasneje ni plačalo, ker tako izhaja iz določil ZFPPIPP v primeru, ko zavarovanje ne zadostuje za plačilo. Ne navede pa, da je s tem, ko je dolžnik v NFP zapisal, da bodo zavarovane terjatve plačane po sklenjenih pogodbah v celotni višini in rokih, zavedel ločitvene upnike, ki v skladu z določbo tretjega odstavka 200. člena ZFPPIPP, ne smejo glasovati, saj imajo zavarovane terjatve. Tako je prisilno poravnavo izglasovalo 21% navadnih upnikov, katerih terjatve so znašale 1.365.544,19 EUR, ločitvena upnika z 5.737.212,95 EUR terjatev pa nista imela možnosti glasovati glede na ureditev 200. člena ZFPPIPP glede zavarovanega dela terjatve, glede nezavarovanega dela pa tudi de facto ne zaradi zapisa v NFP o poplačilu brez odloga v skladu s (prvotno) pogodbo. Dejansko pa sedaj prisilna poravnava tudi učinkuje nanju, brez da bi imela možnost o njej glasovati.

34. V konkretnem primeru so bile predmet prisilne poravnave le terjatve navadnih upnikov. Njihovo prisilno prestrukturiranje je vedno predmet prisilne poravnave. Šele novela F ZFPPIPP je predvidela, da so lahko predmet prisilnega prestrukturiranja tudi zavarovane terjatve (221. m člen ZFPPIPP). Ko dolžnik pripravlja NFP, ki vključuje prestrukturiranje samo navadnih terjatev, ne pa tudi zavarovanih terjatev, mora NFP sestaviti tako, da bo lahko zavarovane terjatve poravnaval, kot se je s primarnim pravnim poslom, na podlagi katerih so te terjatve nastale, zavezal. Določba 213. člena ZFPPIPP izrecno določa, da potrjena prisilna poravnava ne učinkuje za zavarovane terjatve. Pri tem ne sme motiti določba tretjega odstavka citiranega člena, ki določa, da v primeru, ko ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, za neplačani del terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP. Domneva 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP je namreč jasna, da je podana domneva dolžnikove insolventnosti (trajnejše nelikvidnosti) pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave. S potrjeno prisilno poravnavo se obveznost plačila terjatev, ki so bile zavarovane (seveda do višine vrednosti zavarovanja), ni spremenila. To pomeni, da se ni spremenila ne njihova dospelost ne njihova višina.

7. Insolventnost in delovno razmerje

15. člen (finančno prestrukturiranje)

16. člen (insolventni dolžnik)

17. člen (identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)

18. člen (ožje povezana oseba)

19. člen (ločitvena pravica; ločitveni upnik)

¨ Nadalje pritožnika problematizirata plačilo zavarovanih terjatev. Navedeta, da se ločitveni upniki lahko poplačajo le do vrednosti zavarovanega premoženja, v preostanku pa njihova terjatev deli usodo navadnih torej nezavarovanih terjatev, kar drži. V primeru ugotavljanja procesne legitimacije predlagateljice za stečajni postopek, ki je tudi ločitvena upnica, ni v ospredju vprašanje poplačila (zavarovane) terjatve v stečaju, pač pa vprašanje zamude dolžnika s plačilom ločitveni upnici (tako po pravilih ZFPPIPP glede zavarovanih terjatev, za katere prisilna poravnava ne učinkuje, kot po zavezi iz NFP o celotnem poplačilu upnice po pogodbah, torej primarnem pravnem poslu) in s tem njene aktivne legitimacije.

VSL Sklep Cst 505/2019, 15. 1. 2020

20. člen (nedenarna, zavarovana in nezavarovana terjatev)

20.a člen (finančna in poslovna terjatev)

21. člen (prednostne, podrejene in navadne terjatve)

22. člen (izločitvena pravica; izločitveni upnik)

23. člen (vodilna in predpisana obrestna mera)

24. člen (dvostranska pogodba in vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba)

24.a člen (kvalificirana finančna pogodba in dogovor o izravnavi)

24.b člen (druga kvalificirana pogodba)

25. člen (pooblaščeni ocenjevalec)

26. člen (agencija)

27. člen (uporaba 2. poglavja)

28. člen (temeljne obveznosti poslovodstva)

¨ Obsojenčeva odločitev, da bo dal prednost poplačilu drugih obveznosti družbe, kar pa, ne glede na razumljivo skrb in njegovo prizadevanje za ohranitev podjetja ter posledično odločitev, da z manevriranjem med prihodki in odhodki družbe ohrani njeno poslovanje, ni dovoljeno. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov je prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje podjetja ni dosegalo pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, bi obsojenec moral sprejeti potrebne ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata Zakon o delovnih razmerjih in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pa tega ni storil.

VSRS Sodba I Ips 50655/2012, 5. 3. 2020

29. člen (temeljne obveznosti članov nadzornega sveta)

30. člen (upravljanje tveganj)

31. člen (upravljanje likvidnostnega tveganja)

32. člen (spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti)

33. člen (uporaba oddelka 2.2)

34. člen (obveznost enakega obravnavanja upnikov)

35. člen (poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja)

36. člen (sklic skupščine)

37. člen (vpis in vplačilo novih delnic)

38. člen (obveznost poslovodstva vložiti predlog za začetek stečajnega postopka)

¨ Če likvidacijski upravitelj zgolj unovčuje premoženje likvidirane družbe in poplačuje upnike, kar je njegova poglavitna zakonsko opredeljena naloga (412. člen ZGD-1), res ne opravlja nalog poslovodje, za katerega je bistveno, da vodi posle družbe (10. člen ZGD-1). Vendar pa lahko likvidacijski upravitelj tudi nadaljuje dejavnost likvidirane družbe s sklepanjem novih poslov s soglasjem organa, ki je sprejel sklep o likvidaciji (413. člen ZGD-1). V takem primeru vodi posle družbe in se njegova vloga v bistvenem ne razlikuje od vloge poslovodje.

VSRS Sklep III Ips 4/2020, 11. 5. 2020

39. člen (obveznosti poslovodstva glede postopka prisilne poravnave)

40. člen (obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave)

41. člen (računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave)

42. člen (odškodninska odgovornost članov poslovodstva)

43. člen (odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta)

44. člen (omejitev, izključitev in uveljavitev odškodninske odgovornosti)

44.a člen (taksna oprostitev)

44.b člen (dolžnik v postopku preventivnega prestrukturiranja; uporaba pravil o postopkih zaradi insolventnosti)

44.c člen (namen postopka preventivnega prestrukturiranja; sporazum o finančnem prestrukturiranju)

44.d člen (razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.e člen (upniki kot stranke glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.f člen (upravičeni predlagatelj)

44.g člen (procesne ovire za vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.h člen (predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.i člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.j člen (odločanje o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.k člen (vpliv uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek)

44.l člen (nastanek in trajanje pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.m člen (vpliv začetka postopka preventivnega prestrukturiranja na izvršilne postopke in postopke zavarovanja)

44.n člen (zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev)

44.o člen (pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.p člen (sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju in notarska hramba)

44.r člen (zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.s člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.t člen (odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.u člen (ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.v člen (pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.z člen (posebna prednost pri plačilu finančnih terjatev, ki nastanejo med postopkom preventivnega prestrukturiranja, in izključitev izpodbojnosti)

45. člen (uporaba 3. poglavja)

46. člen (načelo enakega obravnavanja upnikov)

47. člen (načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov)

48. člen (načelo hitrosti postopka)

1. Instrukcijski roki

2. Prekinitev postopka

¨ Prav pa ima pritožnik, da sodišče prve stopnje ni pretehtalo v zadostni meri, ali s prekinitvijo postopka do pravnomočnega končanja pravde ne bo kršeno načelo hitrosti stečajnega postopka (48. člen ZFPPIPP) in posledično pravica dolžnika do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oz. pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS. Pritožnik zato pravilno opozarja, da negotovost glede njegovega pravnega položaja zaradi možnosti retroaktivne omejitve poslovne sposobnosti ne sme zaradi prekinitve predhodnega stečajnega postopka za nedoločen čas trajati nerazumno dolgo. Prekinitev stečajnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja je prej izjema kot pravilo in po oceni pritožbenega sodišča terja predhodno prognozo trajanja in kompleksnosti matičnega postopka. Postopek insolventnosti je v prvi vrsti namenjen varovanju pravic upnika napram insolventnemu dolžniku. Poseg v pravice dolžnika pa mora biti potreben, primeren in ustrezen glede na okoliščine konkretnega primera. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pretehtati sorazmernost konkretnega ukrepa, s katerim se posega v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

VSL Sklep Cst 50/2020, 13. 2. 2020

3. Nadzor upravitelja

4. Razno

48.a člen (obvezna mediacija v postopkih zaradi insolventnosti)

48.b člen (sporazumna mediacija pred vložitvijo tožbe)

49. člen (predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti)

50. člen (razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti)

51. člen (stvarna pristojnost sodišča)

52. člen (krajevna pristojnost sodišča)

53. člen (sestava sodišča)

54. člen (predlagatelj postopka)

55. člen (stranke predhodnega postopka)

56. člen (stranke glavnega postopka)

57. člen (pridobitev procesne legitimacije upnika)

1. Splošno

2. Prenos terjatve

58. člen (prenehanje procesne legitimacije upnika)

59. člen (rok za prijavo terjatve)

2. Splošno

¨ Z izdajo izpodbijanega sklepa po začetku stečajnega postopka nad obdolženo pravno osebo, za dolžnost plačila stroškov, nastalih pred začetkom stečajnega postopka, je torej sodišče prve stopnje kršilo določila ZFPPIPP. Osnovni namen stečajnega postopka je namreč enakomerno poplačilo vseh upnikov, glede na vrsto njihovih terjatev, le-teh pa po začetku stečajnega postopka ni mogoče uveljavljati, niti izterjati drugače, kot s pravočasno prijavo v stečajnem postopku. Ob tem so pravilne in utemeljene tudi pritožbene navedbe stečajne upraviteljice, da navedeni strošek tudi ne more biti poplačan kot strošek stečajnega postopka, ki jih sicer taksativno določa 355. člen ZFPPIPP

VSM Sklep II Kp 13629/2019, 11. 2. 2020

3. Naknadne prijave

60. člen (vsebina prijave terjatve)

1. Popolnost prijave

2. Prednostne terjatve

3. Obresti po začetku postopka zaradi insolventnosti

4. Dolžnost prijave pravdnih stroškov

5. Stroški po umiku tožbe zaradi priznanja terjatve

6. Povračilo stroškov po četrtem odstavku

7. Razno

61. člen (izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah; osnovni seznam preizkušenih terjatev)

62. člen (ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev)

63. člen (ugovor o prerekanju terjatve)

64. člen (ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve)

65. člen (dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev)

66. člen (ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev)

67. člen (priznana in prerekana terjatev)

68. člen (verjetno izkazana terjatev)

69. člen (sklep o preizkusu terjatev)

70. člen (končni seznam preizkušenih terjatev)

71. člen (poznejši preizkus terjatev)

72. člen (posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev)

73. člen (terjatve upnika za izračun deleža njegovih glasovalnih pravic)

74. člen (osnova za izračun deleža glasovalnih pravic)

75. člen (procesna dejanja, o katerih odločajo upniki z glasovanjem)

76. člen (upniški odbor kot organ upnikov)

77. člen (oblikovanje upniškega odbora)

78. člen (člani upniškega odbora)

79. člen (število članov upniškega odbora)

80. člen (imenovanje članov upniškega odbora)

81. člen (razrešitev imenovanih članov upniškega odbora)

82. člen (zahteva upnikov za oblikovanje upniškega odbora v stečajnem postopku)

83. člen (volitve članov upniškega odbora)

84. člen (sklep o izvolitvi upniškega odbora)

85. člen (prenehanje položaja člana upniškega odbora)

86. člen (razrešitev izvoljenih članov upniškega odbora in nadomestne volitve)

87. člen (pristojnosti upniškega odbora)

88. člen (postopek v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora)

89. člen (postopek v zvezi z obravnavo poročil in mnenj upravitelja na upniškem odboru)

90. člen (odločanje upniškega odbora)

91. člen (predsednik upniškega odbora)

92. člen (zastopanje člana upniškega odbora)

93. člen (udeležba na sejah upniškega odbora)

94. člen (sklic seje upniškega odbora)

95. člen (mesto zasedanja upniškega odbora)

96. člen (potek seje upniškega odbora)

96.a člen (dopisna seja upniškega odbora)

97. člen (položaj in pristojnosti upravitelja)

98. člen (obveznosti upravitelja)

99. člen (redna poročila upravitelja)

100. člen (izredna poročila upravitelja)

101. člen (navodila sodišča upravitelju)

¨ Upnik nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom.

VSL Sklep Cst 108/2020, 12. 5. 2020

102. člen (odškodninska odgovornost upravitelja)

103. člen (nagrada upravitelja)

1. Predpis, ki se uporabi za odmero nadomestila

2. Nagrada upravitelja v postopku prisilne poravnave

3. Nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila

4. Nadomestilo za preizkus terjatev

5. Nadomestilo za unovčenje in razdelitev stečajne mase

¨ Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko je kot osnovo za izračun nadomestila upravitelja upoštevalo znesek kupnin, zmanjšan za stroške, razen nagrade upravitelja. Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je kot osnovo za izračun nadomestila upoštevalo vse zneske unovčenega premoženja, ki so bili predmet predhodne in predmetne razdelitve ter pri odmeri nagrade upoštevalo tudi nadomestilo za unovčenje stečajne mase, ki je bilo upravitelju odmerjeno že ob predhodni razdelitvi.

VSL Sklep Cst 534/2019, 4. 12. 2019

6. Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja

7. Razno

104. člen (odmera in plačilo nagrade upravitelja)

1. Splošno

VSL Sklep Cst 534/2019, 4. 12. 2019

2. Razrešitev upravitelja

105. člen (stroški upravitelja)

106. člen (pristojnost za nadzor nad upravitelji)

107. člen (komisija)

108. člen (dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja)

109. člen (odvzem in prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja)

110. člen (seznam upraviteljev)

111. člen (izbira sodišča, pri katerem upravitelj opravlja funkcijo upravitelja)

112. člen (začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah)

113. člen (vodenje seznama upraviteljev)

114. člen (predpisi o upraviteljih)

115. člen (pogoji za imenovanje za upravitelja)

116. člen (postopek imenovanja upravitelja)

117. člen (položaj upravitelja)

118. člen (razlogi za razrešitev upravitelja)

¨ Četudi pritožnik – v nasprotju s sodiščem prve stopnje – posamezne nedoslednosti pri ravnanju upraviteljice ocenjuje kot hujše kršitve, je končna presoja o tem, ali gre dejansko za tako hude kršitve, da so zaradi tega ogrožena temeljna načela stečajnega postopka in uresničevanje pravic upnikov (vseh, ne zgolj pritožnika), prepuščena sodišču, ne posameznemu upniku, ki se ne strinja s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice. Prav vsaka nedoslednost (ki jo je upraviteljica prepričljivo in razumno pojasnila oziroma ugotovljene nepravilnosti odpravila), še ne pomeni take kršitve, da bi bila razrešitev upraviteljice upravičena. V konkretnem primeru gre za nestrinjanje upnika s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem stečajne upraviteljice, ki ne morejo biti razlog za njeno razrešitev. Njihovo pravilnost oziroma zakonitost lahko upnik uveljavlja z ustreznimi pravnimi sredstvi zoper posamezno odločitev (o utemeljenosti katerih odloči sodišče), ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja.

VSL Sklep Cst 112/2020, 12. 5. 2020

119. člen (odločanje o razrešitvi upravitelja)

119.a člen (razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov)

120. člen (pravne posledice razrešitve upravitelja)

120.a člen (zbornica upraviteljev)

120.b člen (pristojnosti in naloge zbornice)

120.c člen (način opravljanja nadzora zbornice nad upravitelji)

120.d člen (nadzor nad zbornico)

120.e člen (položaj člana zbornice)

120.f člen (organi zbornice)

120.g člen (statut in drugi splošni akti zbornice)

120.h člen (disciplinska odgovornost upraviteljev)

120.i člen (disciplinski ukrepi)

120.j člen (disciplinska evidenca)

120.k člen (organi disciplinskega postopka)

120.l člen (uvedba disciplinskega postopka)

120.m člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje)

120.n člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)

120.o člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)

120.p člen (zastaranje pregona disciplinskih kršitev in izvršitev disciplinskega ukrepa)

121. člen (podrejena uporaba pravil pravdnega postopka)

1. Smiselna uporaba pravil ZPP

¨ Prvi odstavek 205. člena ZPP v 1. do 6. točki taksativno našteva primere, ko se postopek po samem zakonu prekine. Nobeden od navedenih v obravnavanem primeru ni podan. Smrt stranke je po 1. točki razlog za prekinitev postopka izrecno le v primeru, če ta nima pooblaščenca. Kadar ga je ob smrti imela, pooblastilo s smrtjo stranke, kot je bilo zgoraj obrazloženo, ne preneha avtomatično. Postopek se brez prekinitve nadaljuje z njenim pooblaščencem, ki od strankine smrti dalje zastopa njene dediče, dokler mu ne prekličejo pooblastila. To velja tudi za primer, ko dediči še niso znani. Tako se pokaže, da za prekinitev postopka prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage niti ob smiselni uporabi 205. člena ZPP.

VSL Sklep Cst 545/2019, 18. 12. 2019

¨ Sodišče izvede narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti po postopkovnih pravilih ZPP, razen če ni v 405. členu ZFPPIPP določeno drugače. Iz 405. člena ZFPPIPP ne izhaja prepoved dolžniku podajati nove trditve in predlagati nove dokaze tudi na samem naroku, preden začne sodišče z izvedbo dokazov. Če so v odločitvi sodišča navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ki so nejasni ali med seboj v nasprotju, za kar gre v konkretnem primeru, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti in zaradi katere sodišče druge stopnje izpodbijano odločitev razveljavi.

VSL Sklep Cst 72/2020, 26. 2. 2020

2. Vrnitev v prejšnje stanje, revizija in obnova postopka

¨ Pritožba se lahko vloži zoper sklepe sodišča prve stopnje, zoper sklepe višjega sodišča pa le izjemoma. Sklep višjega sodišča, s katerim to odloči o pritožbi, ni eden od takih. Stranke postopka lahko (če zakon tako določa) vložijo zoper pravnomočno odločitev sodišča druge stopnje revizijo ali predlog za obnovo postopka. Pri tem iz drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP v zvezi s 5. členom istega zakona izhaja, da v stečajnem postopku ni mogoče predlagati obnove postopka niti vložiti revizije. Zato bi sodišče prve stopnje pritožbo, ki jo je z izpodbijanim sklepom zavrglo, tudi če bi jo bilo mogoče šteti za revizijo ali predlog za obnovo postopka, moralo prav tako kot nedovoljeno zavreči.

VSL Sklep Cst 591/2019, 15. 1. 2020

3. Zamuda roka ali izostanek z naroka

122. člen (spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti)

122.a člen (vodenje in posredovanje podatkov v postopkih zaradi insolventnosti)

123. člen (vročitve)

123.a člen (elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje)

124. člen (odločbe)

125. člen (pritožba proti sklepu)

126. člen (procesna legitimacija za vložitev pritožbe)

1. Upnik

2. Upravitelj

3. Dolžnik

4. Druga oseba

5. Prisilna poravnava

6. Poenostavljena prisilna poravnava

7. Prisilna likvidacija

8. Razno

127. člen (rok za pritožbo)

128. člen (odločanje o pritožbi)

128.a člen (ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov)

129. člen (stroški upnika)

130. člen (uporaba oddelka 3.8)

131. člen (nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja)

132. člen (vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe in zavarovanja)

1. Splošno

2. Razmerje med izvršilnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo ali prisilno poravnavo

¨ Glede na to, da je kupec 11. 5. 2017 plačal kupnino po podatkih izvršitelja, kar je bilo pred začetim stečajem nad dolžnikom 23. 6. 2017, začetek stečajnega postopka ni vplival na tek izvršilnega postopka. Torej tudi ni vplival na odločanje o odmeri stroškov za izvršilno dejanje, ki je bilo predpogoj za deponiranje oziroma plačilo kupnine.

VSC Sklep II Ip 435/2017, 10. 1. 2018

¨ Upnica je v postopku predmetne izvršbe pridobila ločitveno pravico na zarubljenih premičninah in do začetka postopka osebnega stečaja nad dolžnico (30. 9. 2019) v predmetnem postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja. Na podlagi 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP pravilna odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi izvršbe.

VSC Sklep I Ip 50/2020, 12. 3. 2020

3. Razmerje med izvršilnim postopkom in stečajnim postopkom

4. Postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo

133. člen (register, v katerem se opravi vpis)

134. člen (odločanje o vpisu v register)

135. člen (dolžnik v postopku prisilne poravnave)

136. člen (namen postopka prisilne poravnave)

137. člen (razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika)

138. člen (vpisi v register v zvezi s postopkom prisilne poravnave)

139. člen (upravičeni predlagatelj)

140. člen (procesne ovire za vodenje postopka prisilne poravnave)

1. Splošno

2. Nedovoljenost predloga zaradi zlorabe pravice

141. člen (predlog za začetek postopka prisilne poravnave)

1. Listine, ki se priložijo predlogu

2. Začetni predujem

142. člen (poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika)

143. člen (predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev)

144. člen (alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže)

145. člen (načrt finančnega prestrukturiranja)

146. člen (poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja)

147. člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

148. člen (objava predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

149. člen (umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

150. člen (nastanek in trajanje pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave)

151. člen (omejitev dolžnikovih poslov)

151.a člen (omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika)

152. člen (prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

153. člen (odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

1. Predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave

2. Pritožba proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave

154. člen (rok za odločitev o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

155. člen (oklic o začetku postopka prisilne poravnave)

156. člen (posledica neplačila predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave)

157. člen (nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave)

¨ Tožnik ima pravni interes, da od tožene stranke uveljavlja plačilo neplačanih prispevkov za socialno varnost. Glede na to, da so bili v obravnavanem primeru tožniku prispevki iz bruto plače obračunani in so zapadli v plačilo ter so določeni po višini (po podatkih iz evidenc FURS), ni ovir za odločanje sodišča o delodajalčevi obveznosti. Enako stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v zadevah opr. št. Pdp 508/2018 in Pdp 781/2018. V teh zadevah je pritožbeno sodišče poudarilo, da je v našem plačnem sistemu uveden sistem bruto plače in da plačilo za delo ne predstavlja le neto plače ter da oženje pristojnosti delovnega sodišča izključno na odločanje o delavčevi pravici do neto plače ni ustrezno. Delavec ima namreč pravico do bruto plače (po določbah 126. do 129. člena ZDR-1), katere del so davki in prispevki, ki jih je delodajalec dolžan plačevati za delavca v skladu s predpisi. Delavcu ni mogoče odreči sodnega varstva za terjatve iz naslova neizplačane bruto plače, do katere je upravičen po pogodbi o zaposlitvi.

VDSS Sodba Pdp 534/2019, 6. 2. 2020

Iz obrazložitve:

10. Pravno podlago za presojo učinkov potrjene prisilne poravnave nad toženo stranko predstavlja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP; Ur. l. RS, št. 126/2007 in nadalj.), zlasti določbe 157., 212., 213. člena, ki določajo, kdaj nastanejo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave (v obravnavnem primeru z dnem 22. 3. 2017, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka ponovne prisilne poravnave na podlagi prvega sklepa o začetku postopka ponovne prisilne poravnave) in na katere terjatve učinkuje. Sodišče prve stopnje je navedene določbe ZFPPIPP v obravnavanem primeru uporabilo pravilno, ko je ugotovilo, da potrjena prisilna poravnava ne učinkuje za vtoževane terjatve iz naslova sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2017, odpravnine in odškodnine, saj je prva nastala 1. 7. 2017, drugi dve pa dne 17. 5. 2017, torej vse po začetku postopka ponovne prisilne poravnave (212. člen ZFPPIPP). Prav tako potrjena prisilna poravnava ne učinkuje na terjatve iz naslova prispevkov za socialno varnost za obdobje od januarja 2017 do maja 2017, saj prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, sodijo med prednostne terjatve, za katere potrjena prisilna poravnava ne učinkuje (prvi odstavek 213. člena in prvi odstavek 21. člena ZFPPIPP). Učinkuje pa na terjatev iz naslova prispevkov za socialno varnost za oktober 2013. S sklepom o potrditvi ponovne prisilne poravnave St 625/2017 z dne 22. 12. 2017 je bilo v 2. točki odločeno, da se o navadnih terjatvah, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, odloči tako, kot je navedeno v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 22. 12. 2017, ki je sestavni del tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa. Iz citiranega seznama in dopisa FURS z dne 20. 3. 2019 izhaja, da potrjena prisilna poravnava na terjatev za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja za tožnika za oktober 2013 učinkuje na način, da ti zapadejo v plačilo dne 6. 2. 2020, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri svoji odločitvi.

158. člen (dovoljena plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

159. člen (ureditev plačil v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

160. člen (terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave)

161. člen (pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

162. člen (pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

163. člen (pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

164. člen (pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave)

164.a člen (posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

165. člen (izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

1. Splošno

2. Terjatve na podlagi zavarovalne pogodbe

166. člen (pravica insolventnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

167. člen (pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

168. člen (redna poročila insolventnega dolžnika)

169. člen (druga pravila o poročilih insolventnega dolžnika)

170. člen (mnenje upravitelja o poročilih insolventnega dolžnika)

171. člen (nadzor upravitelja)

172. člen (razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

173. člen (roki za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

174. člen (posebna pravila, če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja)

175. člen (postopek z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave)

176. člen (izjava insolventnega dolžnika o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

177. člen (narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave)

178. člen (rok za odločitev o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

179. člen (odločanje o ugovoru)

180. člen (vsebina spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

181. člen (poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja)

182. člen (zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

183. člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

184. člen (odločanje o zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

185. člen (objava spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

185.a člen (izpolnitev dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje)

186. člen (uporaba pododdelka 4.4.4)

187. člen (smiselna uporaba pododdelka za družbo z omejeno odgovornostjo)

188. člen (uporaba pravil ZGD-1 o spremembi osnovnega kapitala)

189. člen (sklic skupščine)

190. člen (terjatev upnikov, ki so lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

191. člen (sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

192. člen (rok za sprejetje sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

193. člen (poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

194. člen (objava poziva upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

195. člen (izjava upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

196. člen (postopek z izjavo upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

197. člen (poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic)

198. člen (pravne posledice neuspešnega postopka vpisa in vplačila novih delnic)

199. člen (vpis spremembe osnovnega kapitala v sodni register)

199.a člen (posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki)

199.b člen (posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki)

199.c člen (prenos vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic)

199.d člen (posebna pravila za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala)

200. člen (odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave)

201. člen (izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

202. člen (poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

203. člen (objava poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

204. člen (glasovnica o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

205. člen (večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave)

206. člen (poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave)

207. člen (posebna pravila, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

208. člen (odločanje sodišča, če prisilna poravnava ni sprejeta)

209. člen (sklep o potrditvi prisilne poravnave)

210. člen (vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave)

211. člen (terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave)

212. člen (terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava)

1. Splošno

2. Terjatve, povezane z odložnim pogojem

213. člen (terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava)

1. Zavarovane terjatve

2. Preostale terjatve

VDSS Sodba Pdp 534/2019, 6. 2. 2020

214. člen (učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve)

214.a člen (učinek potrjene prisilne poravnave, če je bila izvedena sprememba osnovnega kapitala)

215. člen (učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove)

216. člen (nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov)

1. Nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov

2. Nadaljevanje postopkov izvršbe na podlagi verodostojne listine

3. Ustavitev postopkov zavarovanja

217. člen (odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave)

218. člen (učinek izpolnitve obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave v poznejšem stečajnem postopku)

219. člen (izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)

220. člen (odločanje o razveljavitvi potrjene prisilne poravnave)

221. člen (delno izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)

221.a člen (dolžnik v postopku poenostavljene prisilne poravnave)

221.b člen (uporaba pravil o prisilni poravnavi)

1. Upnik kot stranka postopka poenostavljene prisilne poravnave

2. Uporaba pravil o prekinitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka

3. Uporaba pravil o prekinitvi izvršilnih postopkov in nedovoljenosti izvršbe

4. Ne uporabljajo se pravila o ugovoru proti vodenju postopka poravnave

5. Ne uporabljajo se pravila o ponovni prisilni poravnavi

6. Ne uporabljajo se pravila o prisilnem prestrukturiranju zavarovanih terjatev

7. Razno

221.c člen (procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave)

221.d člen (odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave; posodobljeni seznam terjatev)

1. Odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave

2. Nedovoljenost predloga zaradi zlorabe procesnih pravic

3. Posodobljeni seznam terjatev

221.e člen (večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave)

¨ Ni relevantno, ali bi bili za predlagano poenostavljeno prisiljeno poravnavo pripravljeni glasovati še drugi upniki iz posodobljenega seznama terjatev, saj je bila kvota za sprejem poenostavljene prisilne poravnave že dosežena, poenostavljena prisilna poravnava pa skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP učinkuje za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev, torej tudi za terjatve tistih upnikov iz tega seznama, ki za poenostavljeno prisilno poravnavo niso glasovali. Z izpodbijanim sklepom je torej dolžnik dosegel pravno varstvo, ki ga je zasledoval skladno z 221.f členom ZFPPIPP vloženo zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. S pritožbo torej zase boljšega izida pritožbenega postopka ne more izposlovati, zato mu je treba odreči pravni interes za pritožbo.

VSL Sklep Cst 403/2018, 29. 8. 2018

221.f člen (zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave)

1. Vsebina zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in listine, ki se ji priložjo

2. Procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave

3. Zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo

221.g člen (sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave)

VSL Sklep Cst 403/2018, 29. 8. 2018

221.h člen (uporaba oddelka 4.8)

221.i člen (prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike)

221.j člen (upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave)

¨ Ustavno sodišče zavrže zahtevo sodišča za oceno ustavnosti zakona, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču. Jamstva 22. člena Ustave v okviru zakonodajnega urejanja posameznih postopkov zavezujejo tudi zakonodajalca. Pravica do izjave v okviru poštenega postopka predpostavlja tudi, da se v postopku ugotavljajo vsa pravno upoštevna dejstva. Izpodbijana ureditev nasprotno zgolj na podlagi ugotavljanja obsega terjatev predlagateljev postopka upniške prisilne poravnave vzpostavlja oziroma omogoča domnevo dolžnikove insolventnosti, poleg tega pa dolžniku povsem odreka možnost, da se izreče o dveh bistvenih dejstvih za začetek postopka upniške prisilne poravnave, in sicer lastni insolventnosti ter obstoju terjatev predlagateljev. Zato posega v njegovi pravici do izjave in do poštenega postopka. Zakonska ureditev, ki v interesu upnikov finančnih terjatev s ciljem učinkovitosti finančnega prestrukturiranja dolžniku ne omogoča učinkovitega sodelovanja v postopku in vsebino preizkusa upniškega predloga v bistvenem omejuje le na izpolnjenost kvote predlagateljev postopka, po presoji Ustavnega sodišča tako daje preveliko težo načelu hitrosti postopka in interesom upnikov finančnih terjatev v primerjavi z dolžnikovima pravicama do izjave in do poštenega postopka. Ureditev tako ni sorazmerna v ožjem smislu in je zato v neskladju z 22. členom Ustave.

U-I-222/18, 14. 5. 2020

Iz odločbe:

1. Zahteva za oceno ustavnosti desetega odstavka 221.j člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) se zavrže.

2. Člen 221j Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je v neskladju z Ustavo.

3. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

4. Do odprave protiustavnosti iz 1. točke izreka te odločbe:

– se za odločanje o začetku postopka prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga za začetek prisilne poravnave smiselno uporabljajo določbe 235. člena, drugega do sedmega odstavka 239. člena in 240. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju;

– ima dolžnik pravico do pritožbe zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave, izdan na podlagi upniškega predloga, in nima pravice do vložitve ugovora iz druge povedi desetega odstavka 221.j člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

221.k člen (naknadni predlog prisilne poravnave)

221.l člen (dodatne obveznosti poslovodstva in druga posebna pravila)

221.m člen (predlog prisilne poravnave, omejen na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev)

221.n člen (predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

221.o člen (predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

221.p člen (posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev)

221.r člen (preizkus ocene vrednosti zavarovanja)

221.s člen (potrditev in učinki prisilne poravnave, ki je omejena na prestrukturiranje finančnih terjatev)

221.t člen (potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

221.u člen (potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

221.v člen (predlog za ponovno prisilno poravnavo)

221.z člen (posebna pravila za ponovno prisilno poravnavo)

222. člen (uporaba 5. poglavja)

223. člen (stečajni dolžnik)

224. člen (stečajna masa)

225. člen (splošna in posebna stečajna masa)

226. člen (razdelitvena masa)

¨ Ker so obratovalni stroški nepremičnine, nastali po začetku postopka osebnega stečaja, povezani z življenjskimi stroški dolžnika, ne morejo bremeniti ločitvenega upnika.

VSL Sklep Cst 419/2018, 5. 9. 2018

VSL Sklep Cst 133/2020, 12. 5. 2020

¨ Razdelitvena masa, na katero se navezuje četrti odstavek 29. člena ZVO-1, pojmovno predstavlja razliko med denarnim dobroimetjem, nastalim z unovčenjem stečajne mase, in stroški stečajnega postopka. Med slednje po prepričanju pritožbenega sodišča sodijo tudi stroški ekološke sanacije. V povezavi z določbami ZFPPIPP (zlasti 1. točka drugega odstavka 374. člena ter 226. člen) je treba četrti odstavek 29. člena ZVO-1 razlagati tako, da je treba denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem stečajne mase, zmanjšati med drugim tudi za stroške ekološke sanacije, razlika pa predstavlja razdelitveno maso, namenjeno za plačilo terjatev upnikov, eventualni preostanek pa za poplačilo lastnikov povzročitelja obremenitve v stečaju. Plačilo ekološke sanacije ima prednost pred poplačilom upnikov in seveda tudi pred poplačilom lastnikov povzročitelja obremenitve v stečaju. Šele če stečajna masa ne zadošča za kritje stroškov ekološke sanacije, krije te stroške država.

VSL Sklep Cst 81/2020, 3. 3. 2020

227. člen (načelo koncentracije)

228. člen (načelo omejevanja tveganj)

229. člen (vpisi v register v zvezi s stečajnim postopkom)

230. člen (splošno pravilo)

231. člen (upravičeni predlagatelj)

Nadalje pritožnika problematizirata plačilo zavarovanih terjatev. Navedeta, da se ločitveni upniki lahko poplačajo le do vrednosti zavarovanega premoženja, v preostanku pa njihova terjatev deli usodo navadnih torej nezavarovanih terjatev, kar drži. V primeru ugotavljanja procesne legitimacije predlagateljice za stečajni postopek, ki je tudi ločitvena upnica, ni v ospredju vprašanje poplačila (zavarovane) terjatve v stečaju, pač pa vprašanje zamude dolžnika s plačilom ločitveni upnici (tako po pravilih ZFPPIPP glede zavarovanih terjatev, za katere prisilna poravnava ne učinkuje, kot po zavezi iz NFP o celotnem poplačilu upnice po pogodbah, torej primarnem pravnem poslu) in s tem njene aktivne legitimacije.

Sodna praksa in teorija je v skladu z zakonsko ureditvijo, da potrjena prisilna poravnava na obveznost plačila terjatev, ki so bile zavarovane, ne vpliva do višine vrednosti zavarovanja. Torej se jih v celoti plača do višine zavarovanja, česar pa ni mogoče enačiti z zapadlostjo za plačilo in posledično zamudo, ki ima za posledico procesno upravičenje upnika, da predlaga stečaj.

VSL Sklep Cst 505/2019, 15. 1. 2020

232. člen (predlog za začetek stečajnega postopka)

1. Splošno

¨ Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben pri presoji obstoja terjatve upnika v predlogu za začetek stečajnega postopka, je podan, če je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno. Glede na dejstvo, da temelji terjatev upnice v konkretnem primeru na pravnomočnih in izvršljivih sklepih sodišč (torej na izvršilnem naslovu), to dejstvo vsekakor govori v prid zaključku, da je upnica sodišču obstoj svoje terjatve do dolžnika izkazala celo več kot le s stopnjo verjetnosti.

VSL Sklep Cst 85/2020, 26. 2. 2020

2. Umik

233. člen (predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka)

1. Dopolnitev nepopolnega predloga

2. Višina sredstev, izplačanih iz proračuna sodišča

3. Oprostitev plačila predujma

4. Vračilo založenega predujma

5. Razno

234. člen (postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)

235. člen (postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)

1. Splošno

VSL Sklep Cst 393/2018, 23. 8. 2018

2. Izbira pravnega sredstva – ugovor ali zahteva za odložitev odločanja

3. Domneva insolventnosti iz tretjega odstavka

¨ Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da ni imelo podlage za razpis naroka za začetek stečajnega postopka, saj dolžnica ni prerekale svoje insolventnosti niti upničine aktivne legitimacije. Sodišče mora dokaze, s katerimi upnik verjetno izkazuje svojo zatrjevano terjatev, izvesti samo pri položajih, pri katerim mora izvesti tudi dokaze o dolžnikovi insolventnosti. Pri vseh procesnih položajih, pri katerih velja domneva o insolventnosti, pa sodišče po prvem odstavku 239. člena ZFPPIPP odloči o začetku stečajnega postopka, ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je bil upnik procesno legitimiran za vložitev predloga.

VSL Sklep Cst 65/2020, 18. 2. 2020

236. člen (zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

1. Splošno

2. Dopolnitev zahteve

3. Izbira pravnega sredstva – ugovor ali zahteva za odložitev odločanja

4. Uporaba določb za poenostavljeno prisilno poravnavo

237. člen (odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

237.a člen (poslovanje dolžnika v obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

238. člen (opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

239. člen (odločanje o začetku stečajnega postopka)

VSL Sklep Cst 50/2020, 13. 2. 2020

VSL Sklep Cst 65/2020, 18. 2. 2020

240. člen (začasna odredba proti stečajnemu dolžniku)

241. člen (rok za odločitev o začetku stečajnega postopka)

242. člen (sklep o začetku stečajnega postopka)

243. člen (oklic o začetku stečajnega postopka)

244. člen (nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka)

245. člen (prenos pooblastil na upravitelja)

246. člen (prenehanje veljavnosti dolžnikovih nalogov in druga plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

247. člen (prenehanje veljavnosti dolžnikovih ponudb)

248. člen (odpoved najemnih in zakupnih pogodb)

¨ Za odpoved najemne pogodbe po 248. členu ZFPPIPP ni potrebno soglasje (stečajnega) sodišča. Pooblastilo stečajnega upravitelja za odpoved najemnih in zakupnih pogodb izhaja iz samega zakona.

VSL Sodba I Cpg 34/2018, 29. 5. 2019

249. člen (zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika)

250. člen (zasledovalna pravica)

251. člen (vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih)

252. člen (terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek stečajnega postopka)

253. člen (pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

¨ Namen prijave terjatve v stečajnem postopku je participacija upnika pri delitvi stečajne mase. Za dajatveni zahtevek na storitev bi morala tožeča stranka postaviti denarni zahtevek, pred tem pa prijaviti denarno terjatev v stečaju. Tako ni bilo mogoče ugoditi zahtevku na odpravo škode oziroma sanacijo objekta.

VSL Sodba I Cp 1460/2017, 10. 1. 2018

254. člen (pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

255. člen (pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

256. člen (obrestovanje terjatev)

¨ Ker mora izvršilno sodišče upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu, ni mogoče dovoliti izvršbe zaradi plačila zamudnih obresti od glavnice v primeru, ko izvršilni naslov obrestnega izreka ne vsebuje. V konkretnem primeru iz izvršilnega naslova izhaja, da je dolžnik dolžan upniku plačati zgolj znesek neplačanih glavnic, ne pa tudi zakonskih zamudnih obresti od teh zneskov, kot jih zahteva upnik v svojem predlogu za izvršbo. Ne glede na to, da ZFPPIPP v 256. členu daje materialnopravno podlago za upnikov zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prijavljene terjatve upnika tudi za čas po začetku stečajnega postopka, to še ne pomeni, da se izvršba za njihovo uveljavitev lahko dovoli brez izvršilnega naslova. Povedano drugače, zakonska upravičenost do obresti sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče izvršbo dovoliti in voditi tudi za zakonske zamudne obresti, ki niso zajete v izvršilnem naslovu.

VSL Sklep II Ip 22/2020, 24. 2. 2020

¨ Dejstvo, da določba prvega odstavka 256. člena ZFPPIPP določa, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, tečejo obresti po predpisani obrestni meri od začetka stečajnega postopka dalje, ne omaje vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov in ne daje podlage za dovolitev izvršbe za plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki niso zajete v izvršilnem naslovu. V skladu z načelom stroge formalne legalitete izvršilno sodišče namreč ni pristojno za presojo materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova.

VSM Sklep I Ip 216/2020, 13. 5. 2020

257. člen (pravica stečajnega dolžnika do predčasnega plačila)

258. člen (pretrganje zastaranja terjatev)

259. člen (terjatve, povezane z odložnim pogojem)

260. člen (terjatve, povezane z razveznim pogojem)

261. člen (pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)

1. Dopustnost pobota

¨ Ker je torej terjatev podizvajalca s postavitvijo zahtevka za neposredno plačilo za opravljena dela naročniku (do zneska do katerega je upravičena) prešla v premoženjsko sfero podizvajalca, ni bil izpolnjen pogoj vzajemnosti terjatev iz prvega odstavka 261. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Zakonito pobotanje nasprotnih terjatev izvajalca in naročnika v stečajnem postopku nad izvajalcem tako na sporno terjatev (do zneska do katerega je tožeča stranka upravičena) ni moglo imeti učinka. Zato terjatev, ki jo tožeča stranka vtožuje v tem postopku, ni ugasnila na podlagi zakonitega pobotanja po 261. členu ZFPPIPP.

VSL Sodba I Cpg 597/2018, 23. 5. 2019

2. Obvestilo o pobotu in povračilo stroškov

3. Razno

262. člen (pobot pogojnih terjatev)

263. člen (nedovoljeni pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)

264. člen (prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka)

264.a člen (posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

265. člen (izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

266. člen (posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

267. člen (pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

268. člen (pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

269. člen (obdobje izpodbojnosti)

¨ Po določilu 257. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) se za nastanek stavbne pravice zahteva poleg veljavnega pravnega posla tudi zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižno dovolilo je tožnik izdal z aneksom 7. 5. 2014, ko je bila stavbna pravica tudi vpisana v zemljiško knjigo. Izpodbojno dejanje je bilo izvršeno 7. 5. 2014, stečajni postopek nad tožečo stranko je bil uveden 3. 12. 2014 in začet 10. 2. 2015, tako da je bilo izpodbojno dejanje opravljeno v obdobju, v katerem je dovoljeno izpodbijanje po 269. členu ZFPPIPP. Pritožbena graja, da je bila stavbna pravica ustanovljena 15. 3. 2013 in je zato izpodbojna tožba vložena prepozno, se tako izkaže za neutemeljeno.

VSM Sklep I Cp 960/2019, 28. 1. 2020

270. člen (prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava)

271. člen (izpodbojna pravna dejanja)

1. Objektivni element – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja

¨ Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je zaradi ustanovitve stavbne pravice na nepremičnini drugotožene stranke prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, to je tožene stranke, tako da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno (kar izhaja iz izvedenskega mnenja izvedenca B. B.), in da je tožena stranka ob sklenitvi pogodbe vedela ali bi morala vedeti, da je tožnik insolventen. Izvedenec je v drugi dopolnitvi svojega izvedenskega mnenja z dne 1. 2. 2018 jasno izrazil svoje mnenje, da nadomestilo ni bilo ustrezno določeno že iz naslova trajanja stavbne pravice, ki je daljše od ekonomske življenjske dobe nepremičnine, v nadaljevanju pa je izvedenec napravil tudi variantne izračune primernega nadomestila ob upoštevanju trajanja stavbne pravice 99 let. Korist od bioplinarne ima imetnik stavbne pravice in ne lastnik nepremičnine, zato pritožbeno sodišče zavrača vsa pritožbena izvajanja o povečanju vrednosti nepremičnine tožnika, zaradi ustanovljene stavbne pravice in izgradnje bioplinarne.

VSM Sklep I Cp 960/2019, 28. 1. 2020

2. Objektivni pogoj – pridobitev ugodnejših pogojev za plačilo

3. Subjektivni element

4. Objektivni in subjektivni element

5. Nadomestna izpolnitev

6. Nujna plačila po 34. členu ZFPPIPP ter objektivni ali subjektivni element

7. Opustitev pravnega dejanja

8. Razno

272. člen (domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje)

1. Objektivni element izpodbojnosti

2. Subjektivni element izpodbojnosti

3. Objektivni in subjektivni element izpodbojnosti

273. člen (pravna dejanja, ki jih ni mogoče izpodbijati)

274. člen (izpodbojnost pravnih dejanj, za katera obstaja izvršilni naslov)

275. člen (vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka)

276. člen (legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka)

277. člen (rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka)

1. Rok za vložitev tožbe

2. Sprememba tožbe zaradi poteka roka ni mogoča

3. Rok pri napotitvi

4. Ugovor izpodbojnosti

5. Dolžnost postavitve povračilnega zahtevka

278. člen (pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka)

1. Splošno

2. Plačilo denarnega nadomestila

3. Tek zamudnih obresti

279. člen (splošno pravilo)

280. člen (ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, ki z začetkom stečajnega postopka prenehajo)

281. člen (ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, ki z začetkom stečajnega postopka ne prenehajo)

282. člen (posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno)

283. člen (razveljavitev in izbris vrednostnih papirjev)

284. člen (terjatve, vsebovane v razveljavljenih vrednostnih papirjih)

285. člen (uporaba pododdelka 5.3.7)

286. člen (posebno pravilo o nedovoljenem pobotu terjatev ob začetku stečajnega postopka)

287. člen (posebna pravila o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov)

289. člen (posebni pravili o prijavi in plačilu terjatev)

290. člen (uporaba pravil o poslovnih knjigah in računovodskih izkazih)

291. člen (računovodski izkazi do začetka stečajnega postopka in otvoritvena bilanca)

292. člen (predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika)

293. člen (pomoč policije)

294. člen (otvoritveno poročilo upravitelja)

295. člen (vsebina rednega poročila upravitelja)

296. člen (terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku)

1. Terjatve, ki jih je treba prijaviti

VSM Sklep II Kp 13629/2019, 11. 2. 2020

2. Posledice zamude roka za prijavo terjatev

3. Razno

297. člen (prijava nezavarovane terjatve)

298. člen (prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice)

1. Ob poteku roka za prijavo še ne gre za premoženje stečajnega dolžnika - pravočasnost prijave

2. Določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice

3. Uveljavljanje prijave v pravdnem postopku

4. Razno

298.a člen (posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s hipoteko ali maksimalno hipoteko)

299. člen (prijava izločitvenih pravic)

1. Preizkus pozneje prijavljenih izločitvenih pravic

2. Vpliv prijave na prodajo premoženja

3. Stroški prodaje

4. Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem

5. Razno

299.a člen (posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnin)

300. člen (ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi)

301. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve)

1. Nadaljevanje postopka

2. Zavrženje tožbe

3. Priznanje terjatve in pravdni stroški

¨ Upravičenje stranskega intervenienta do povrnitve pravdnih stroškov od nasprotne stranke se vedno ravna po enakih pravilih, kot to velja za glavno stranko, ki se ji je pridružil. Take okoliščine so po presoji pritožbenega sodišča najbližje zakonskemu stanu prav po prvem odstavku 158. člena ZPP, v skladu s katerim pa tožeča stranka nasprotni stranki in stranskemu intervenientu ni dolžna povrniti pravdne stroške, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ne gre spregledati, da je tožeča stranka s sklenitvijo sodne poravnave (pa čeprav v drugem sodnem postopku) pravzaprav dosegla tisti končni cilj, ki ga je glede na dane okoliščine v zvezi s terjatvijo, ki jo je uveljavljala v tem sporu, sploh lahko.

VSL Sklep I Cpg 42/2020, 5. 2. 2020

4. Le še ugotovitveni zahtevek

5. Pravni interes za pravno sredstvo

6. Razno

302. člen (ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu)

¨ V skladu s tretjim odstavkom 314. člena ZFPPIPP velja v primeru prerekanja terjatev iz prvega odstavka tega člena, napotitev za tistega, ki je terjatev prerekal, ne glede na določbo 300. in 302. člena ZFPPIPP, saj je uporaba teh pravil v takih primerih izrecno izključena.

VSL Sklep Cst 159/2020, 20. 5. 2020

303. člen (uporaba pravil o preizkusu terjatev za preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic)

304. člen (pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica)

305. člen (uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi)

1. Napotitev

2. Vsebina zahtevka

3. Prenehanje ločitvene pravice

4. Razno

306. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice)

308. člen (izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova)

309. člen (pravne posledice, če je izločitvena pravica priznana)

310. člen (uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi)

311. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev izločitvene pravice)

312. člen (izpodbijanje izločitvene pravice, ki temelji na izvršilnem naslovu)

313. člen (smiselna uporaba pravil oddelka 5.6 za drug postopek)

314. člen (posebna pravila za nekatere upravne postopke)

VSL Sklep Cst 159/2020, 20. 5. 2020

314.a člen (posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

315. člen (splošno pravilo o poslovanju v stečajnem postopku)

316. člen (končanje nujnih poslov)

317. člen (pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika)

318. člen (posebna pravila pri nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika)

319. člen (ustavitev nadaljnjega poslovanja stečajnega dolžnika)

320. člen (unovčenje stečajne mase)

321. člen (načrt poteka stečajnega postopka)

¨ Če se kasneje pokaže, da zaradi (zunanjih) vzrokov, ki ne izvirajo iz sfere upravitelja, dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče opraviti v rokih, določenih v načrtu poteka stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja ustrezno spremeni načrt poteka stečajnega postopka. V stečajno maso se je v času, ki je bil predviden po prvotnem načrtu, steklo še novo premoženje, ki bo omogočalo poplačilo tako upnika kot stroškov stečajnega postopka.

VSL sklep Cst 166/2020, 27. 5. 2020

322. člen (upravljanje stečajne mase)

1. Oddaja v najem

2. Dejanja iz 3. točke prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP

3. Soglasje sodišča ni potrebno

4. Razno

323. člen (oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem ali zakup)

324. člen (nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika)

325. člen (uporaba pododdelka 5.8.2)

326. člen (priprave za prodajo)

327. člen (ocena vrednosti premoženja)

328. člen (zbiranje drugih informacij za presojo najugodnejših pogojev prodaje)

329. člen (način prodaje)

330. člen (začetek prodaje)

331. člen (sklep o prodaji)

332. člen (izklicna ali izhodiščna cena)

333. člen (varščina)

334. člen (javna dražba)

335. člen (vabilo k dajanju ponudb)

336. člen (drugi pogoji prodaje)

337. člen (osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe)

338. člen (ara)

339. člen (rok za plačilo kupnine in izročitev prodanega premoženja kupcu)

340. člen (izključitev odgovornosti za stvarne napake)

341. člen (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe)

342. člen (prenos lastninske ali druge premoženjske pravice na kupca in varstvo kupca)

1. Pritožbeni razlogi

2. Prenehanje pravic tretjih na premoženju

3. Prepoved uveljavljanja zahtevkov po petem odstavku

4. Razno

343. člen (vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota)

344. člen (pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika)

345. člen (posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice)

¨ Na podlagi obrazložitve izpodbijanega sklepa in tudi iz pregleda spisa višje sodišče ugotavlja, da je sodišče pozvalo za mnenje/soglasje le dva upnika, ki bi bila s predlagano prodajo v večjem delu poplačana, to je G. d.d. in D., Nemčija. Upnikov DUTB d.d. in B. d.d., ki imata nižji vrstni red in v primeru, da ne bo dosežena višja kupnina, kot je 10.900.000,00 EUR, ne bosta poplačana, pa sodišče prve stopnje ni pozvalo za mnenje/soglasje. S tem je kršilo določbo drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče opozarja upravitelja in sodišče prve stopnje, naj pretehtata smiselnost prodaje deleža S. d.o.o. v stečajnem postopku, dokler ni končana pravda pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Ni namreč pravno logična situacija, da se istočasno v stečajnem postopku prodaja dolžnikov delež v neki družbi ter v drugi pravdni zadevi zahteva dolžnikov izstop iz te iste družbe in plačilo nadomestila, ki bistveno presega izklicno ceno za prodajo v stečajnem postopku.

VSL Sklep Cst 3/2020, 29. 1. 2020

346. člen (posebna pravila o prodaji določenega premoženja)

347. člen (posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice)

348. člen (uporaba pododdelka 5.8.3)

349. člen (osebno odgovorni družbenik kot stranka glavnega stečajnega postopka)

350. člen (posebna pravila o stečajni masi)

351. člen (posebna pravila o postopkih izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom)

352. člen (učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov)

353. člen (sklep sodišča kot pogoj za plačilo)

354. člen (stroški stečajnega postopka)

1. Plačilo pravdnih stroškov kot stroškov stečajnega postopka

2. Predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena tarifa

3. Plačilo sodnih taks

4. Terjatve iz poslov, sklenjenih v postopku prisilne poravnave

5. Stroški v postopku osebnega stečaja

6. Razno

VSM Sklep II Kp 13629/2019, 11. 2. 2020

355. člen (vrste stroškov stečajnega postopka)

1. Pravdni stroški

2. Sodne takse

3. Stroški v osebnem stečaju

4. Razno

356. člen (predračun stroškov stečajnega postopka)

1. Pritožba proti zavrnitvi predloga predračuna stroškov

2. Stroški cenitev

3. Sprememba predračuna stroškov

4. Razno

357. člen (sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka)

1. Kdaj je soglasje potrebno

2. Legitimacija za predlog in za pritožbo

3. Možnosti upnika stroškov ob nesoglasju k plačilu

4. Stroški cenitev

5. Razno

358. člen (terjatve, ki se upoštevajo pri razdelitvi splošne razdelitvene mase)

359. člen (vrstni red plačila terjatev iz splošne razdelitvene mase)

360. člen (prednostna in splošna razdelitev)

361. člen (prva in poznejše razdelitve)

362. člen (terjatve, ki se plačajo iz splošne razdelitvene mase)

363. člen (načrt prve razdelitve)

364. člen (ugovor proti načrtu prve razdelitve)

365. člen (sklep o prvi razdelitvi)

366. člen (pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi)

367. člen (končni načrt prve razdelitve)

368. člen (roki za plačilo na podlagi končnega načrta prve razdelitve)

369. člen (poznejša razdelitev)

370. člen (uporaba pododdelka 5.9.4)

371. člen (terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase)

¨ Peti odstavek 226. člena ZFPPIPP jasno določa, da se pri razdelitvi stroškov upošteva delež ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas. Če bi namreč bilo potrebno upoštevati dosežene kupnine, razdelitve posebnih razdelitvenih mas sploh ne bi bilo mogoče opraviti do prodaje vseh posebnih mas, zato je zakonodajalec določil, da se upoštevajo ocenjene vrednosti. Pritožnik ima v nadaljevanju sicer prav, da bi tudi v primeru, da zaradi poplačila stroškov ne pride do delitve, upravitelj moral pripraviti načrt delitve posebne razdelitvene mase (vse v skladu s 371. členom ZFPPIPP), iz katerega bi izhajalo, da do delitve ne bo prišlo.

VSL Sklep Cst 133/2020, 12. 5. 2020

372. člen (prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso)

373. člen (končna razdelitev)

374. člen (prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti)

¨ O razdelitvi premoženja upnikom se odloči v sklepu o končni razdelitvi. Premoženje, ki se prenaša iz pravne sfere dolžnika v pravno sfero upnika, mora biti označeno tako, da je jasno individualizirano. Če gre za terjatev, zadošča, da je terjatev določena ali vsaj določljiva. Ta kriterij je izpolnjen, če je določeno vsaj pravno razmerje, iz katerega izhaja terjatev, in je določen dolžnikov dolžnik. Ker o prenosu premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, sodišče odloči v sklepu o končni razdelitvi, ima tak sklep hkrati naravo razdelitve te razdelitvene mase oziroma poplačila upnika.

VSL Sklep Cst 394/2018, 4. 9. 2018

¨ Razdelitvena masa, na katero se navezuje četrti odstavek 29. člena ZVO-1, pojmovno predstavlja razliko med denarnim dobroimetjem, nastalim z unovčenjem stečajne mase, in stroški stečajnega postopka. Med slednje po prepričanju pritožbenega sodišča sodijo tudi stroški ekološke sanacije. V povezavi z določbami ZFPPIPP (zlasti 1. točka drugega odstavka 374. člena ter 226. člen) je treba četrti odstavek 29. člena ZVO-1 razlagati tako, da je treba denarno dobroimetje nastalo z unovčenjem stečajne mase, zmanjšati med drugim tudi za stroške ekološke sanacije, razlika pa predstavlja razdelitveno maso, namenjeno za plačilo terjatev upnikov, eventualni preostanek pa za poplačilo lastnikov povzročitelja obremenitve v stečaju. Plačilo ekološke sanacije ima prednost pred poplačilom upnikov in seveda tudi pred poplačilom lastnikov povzročitelja obremenitve v stečaju. Šele če stečajna masa ne zadošča za kritje stroškov ekološke sanacije, krije te stroške država.

VSL Sklep Cst 81/2020, 3. 3. 2020

375. člen (končno poročilo upravitelja)

376. člen (sklep o končanju stečajnega postopka)

377. člen (izbris stečajnega dolžnika iz registra)

378. člen (končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)

¨ 378. člen ZFPPIPP se uporabi le, ko je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka. V obravnavani zadevi stečajna masa nikakor ni neznatna in zadošča za stroške stečajnega postopka. Tega določila nikakor ni mogoče razlagati tako, da bi se to posebej preverjalo za vsako posebno stečajno maso.

VSL Sklep Cst 133/2020, 12. 5. 2020

379. člen (ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)

380. člen (pozneje najdeno premoženje)

381. člen (fizična oseba kot stečajni dolžnik)

382. člen (namen postopka osebnega stečaja)

383. člen (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo)

1. Uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo v postopku osebnega stečaja

2. Presoja dolžnikove insolventnosti

3. Preizkus terjatev

383.a člen (vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču)

383.b člen (dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju)

¨ Ni upraviteljeva dolžnost, da išče kontakt z dolžnikom, to mora storiti dolžnik sam in upravitelja redno, skladno z zakonskimi roki obveščati tako o spremembi naslova prebivanja (takoj), kot tudi o aktivnem iskanju zaposlitve (mesečno).

VSL sklep Cst 97/2020, 12. 5. 2020

¨ Sodišče mora v zahtevi za oceno ustavnosti utemeljiti, da izpodbijane zakonske določbe ni mogoče razlagati in uporabiti na ustavnoskladni način in da torej v konkretnem postopku ne more sprejeti ustavnoskladne odločitve brez odločitve Ustavnega sodišča o protiustavnosti zakona. Če predlagatelj tej zahtevi, ki izhaja iz 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču, ne zadosti, Ustavno sodišče vloženo zahtevo zavrže. Če zakonodajalec v bistvenem enake položaje ureja različno ali v bistvenem različne položaje ureja enako, mora za to obstajati razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja (ustavno dopusten razlog). Ker je odpust obveznosti na dolžnikovi strani bistveno povezan z vrednostno oceno (primernostjo) njegovih ravnanj, je tudi vrednostno merilo primerjave v temelju opredeljeno z namenom postopka odpusta obveznosti in torej tudi vrednotenjem posameznih skupin primerov (kršitev oziroma razlogov) z vidika stopnje očitka (protipravnosti oziroma krivde), ki ga je mogoče utemeljeno nasloviti na dolžnika. Kršitve sodelovalne dolžnosti pomenijo opustitve, ki so lahko izvršene namenoma, iz malomarnosti in v izjemnih primerih morda celo brez izrazitega vrednostnega očitka, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno nasloviti na dolžnika. Gre tudi za kršitve, ki same po sebi nimajo nujno vselej negativnih posledic za stečajno maso in obseg ter časovni okvir poplačila upnikov. Zelo različna sta lahko tudi dolžnikov odnos do posameznih primerov kršitev in (občutena) teža njegovega položaja, s katerim se sooča v izjemnem položaju osebnega stečaja (in znotraj njega odpusta obveznosti), ki je pravni izraz poskusa rešitve njegove ekonomske eksistenčne grožnje. Posledično je tudi stopnja vrednostnega očitka, ki ga je mogoče utemeljeno nasloviti na dolžnika, lahko zelo različna. Zakonodajalec je kljub temu za vse različne možne kršitve sodelovalne dolžnosti predvidel enotno in zelo strogo sankcijo. Ta odpusta obveznosti nikdar ne dovoljuje v obdobju desetih let od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odpust. Zakonodajalec torej sodiščem v nobenem primeru (in torej niti v primeru izrazito blagih kršitev) ne dovoljuje, da bi načelo enakosti udejanjila na način, ki bi izjemoma lahko dopuščal uporabo drugačne pravne posledice v obliki (po obsegu ali vrsti) milejše sankcije. Ureditev, ki od sodišča nujno zahteva uporabo enake (ostre) sankcije v vseh primerih kršitev sodelovalne dolžnosti, predpostavlja, da je dolžnik v primeru vsake in morda še tako minorne kršitve vselej nujno tudi nevesten in nepošten. Navedenega zaključka pa ni mogoče sprejeti v vseh tistih primerih kršitev, ki lahko, če sploh, utemeljujejo le izrazito majhno stopnjo vrednostnega očitka dolžniku. Dejanski učinek izpodbijane ureditve je torej lahko tudi v nasprotju z zakonsko opredeljenim namenom obveznosti. Ustavno sodišče tako razumnih razlogov, ki bi upravičevali enako obravnavo vseh in torej tudi najblažjih kršitev obveznosti sodelovalne dolžnosti, ni moglo razbrati. Izpodbijana ureditev je zato v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

U-I-512/18, 23. 4. 2020

Iz odločbe:

1. Zahteva za oceno ustavnosti druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena v zvezi s 384., 386. in 401. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) se zavrže.

2. Druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na 383.b člen tega zakona, je v neskladju z Ustavo.

3. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

4. Do odprave ugotovljene protiustavnosti se uporablja druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na 383.b člen tega zakona.

384. člen (ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja)

1. Splošno

2. Obveznosti dolžnika med postopkom

385. člen (stranke glavnega postopka osebnega stečaja)

386. člen (omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika)

¨ Prekinitev stečajnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja je prej izjema kot pravilo in po oceni pritožbenega sodišča terja predhodno prognozo trajanja in kompleksnosti matičnega postopka. Postopek insolventnosti je v prvi vrsti namenjen varovanju pravic upnika napram insolventnemu dolžniku. Poseg v pravice dolžnika pa mora biti potreben, primeren in ustrezen glede na okoliščine konkretnega primera. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pretehtati sorazmernost konkretnega ukrepa, s katerim se posega v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

VSL Sklep Cst 50/2020, 13. 2. 2020

387. člen (posebno pravilo o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom)

388. člen (fiduciarni denarni račun upravitelja)

389. člen (posebna pravila o stečajni masi)

¨ Tako iz dolžnikovih kot upraviteljičinih navedb je razvidno, da dolžnik za opravljanje svojega dela nujno potrebuje vozilo, torej to vozilo predstavlja predmet, ki je dolžniku, ki opravlja svoje delo kot poklic, nujno potreben za opravljanje njegovega dela.

VSL Sklep Cst 130/2020, 12. 5. 2020

¨ Upnik nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom. Razpolaganja s prejeto odškodnino višje sodišče ni ocenilo kot kršitve, ki bi utemeljevala ustavitev postopka odpusta obveznosti, ker jo je dolžnica porabila v dobri veri, ko se je zanesla na nasvet pooblaščenca. To pa še ne pomeni, da že zato ta znesek ne spada v stečajno maso.

VSL Sklep Cst 108/2020, 12. 5. 2020

389.a člen (pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.b člen (posebna pravila pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.c člen (ustavitev poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.d člen (posebna pravila o odpustu obveznosti pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

390. člen (posebna pravila za prednostne terjatve)

391. člen (posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika)

392. člen (posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika)

393. člen (izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika)

394. člen (zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih)

395. člen (posebna pravila o prodaji premoženja)

1. Splošno

2. Izselitev iz nepremičnine v solastnini

¨ Pritrditi pa je pritožbeni trditvi, da kupka ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine dokler ta ni razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti kupcu.
Solastnina je posebna oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari, pri čemer solastnik ne more imeti izključne lastninske pravice na realnem delu stvari. Posamezni solastnik tako denimo ni upravičen do stanovanja v pritličju, drugi solastnik pa do stanovanja v nadstropju, temveč sta oba upravičena do cele stvari v sorazmerju s svojim deležem. Razdeljena ni stvar, temveč lastninska pravica.

VSM Sklep I Ip 240/2020, 13. 5. 2020

396. člen (sklep o končanju postopka osebnega stečaja)

VSL Sklep II Ip 22/2020, 24. 2. 2020

VSM Sklep I Ip 216/2020, 13. 5. 2020

397. člen (uporaba pododdelka 5.11.2)

398. člen (predlog za odpust obveznosti)

399. člen (namen odpusta in ovire za odpust obveznosti)

1. Splošno

2. Namen odpusta obveznosti:

3. Ovire za začetek postopka odpusta

¨ Iz obrazložitve sklepa jasno izhaja, da stališče sodišča prve stopnje, da kaznivo dejanje, za katero je bil obsojen dolžnik, predstavlja oviro za odpust obveznosti, temelji na šifri po klasifikaciji EU: 0704 00 Proizvodnja ali izdelovanje prepovedanih drog, ki niso izključno za osebno uporabo. Sodišče prve stopnje sicer res ni konkretneje pojasnilo te klasifikacije. Vendar pa je bila ta objavljena v Uradnem listu Evropske unije, št. L 93/33 z dne 7.4.2009 v okviru Sklepa Sveta 2008/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ. Ne gre pa za presojo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, saj gre za absolutno oviro, ne glede na subjektivni kriterij dolžnika – storilca kaznivega dejanja. To pa pomeni, da niti v najdaljšem preizkusnem obdobju iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP (pet let od dneva začetka postopka odpusta obveznosti) kazenska obsodba še ne bo izbrisana na podlagi zakonske rehabilitacije.

VSL Sklep Cst 120/2020, 12. 5. 2020

4. Ravnanja dolžnika, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta

¨ Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za to, da bi pri izdaji sklepa o začetku postopka odpusta presojalo (tudi), ali je dolžnik zlorabil pravico do odpusta obveznosti. V tej fazi odločanja presoja (po uradni dolžnosti) le, ali obstaja ovira za odpusti iz drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Le iz tega razloga lahko (v tej fazi postopka) zavrne predlog za odpust obveznosti.

VSL Sklep Cst 581/2019, 14. 1. 2020

¨ Upnika v ugovorih nista uveljavljala kršitve obveznosti med postopkom osebnega stečaja, temveč obstoj ovire za odpust obveznosti. Gre za popolnoma različne ugovorne razloge, s spoštovanjem obveznosti, ki jih ima dolžnik med postopkom osebnega stečaja, pa ni mogoče izpodbiti obstoja ovire za odpust obveznosti iz četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 399. člena ZFPPIPP. Zaradi posega v ustavno pravico upnikov je treba strogo presojati ravnanje dolžnika, tako pred uvedbo postopka osebnega stečaja, kot tudi med tem postopkom. Dokazano je, da dolžnica pred uvedbo postopka osebnega stečaja ni ravnala vestno in pošteno že z najetjem več kreditov, nesorazmernih z njenim premoženjskim položajem. Zato je pravilen zaključek, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz tretjega in četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Pri tem ni šlo za kak splet okoliščin, temveč za njeno zavestno ravnanje, ko bankam niti ni razkrila vseh relevantnih podatkov. Novo priložnost v življenju v obliki pravne dobrote odpusta obveznosti pa si glede na zakon zasluži le tisti, ki je ravnal vestno in pošteno pred uvedbo postopka osebnega stečaja in tudi med njegovim tekom izpolnjuje vse svoje obveznosti.

VSL Sklep Cst 128/2020, 12. 5. 2020

U-I-512/18, 23. 4. 2020

400. člen (začetek postopka odpusta obveznosti)

1. Podatki, ki jih pred odločitvijo o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti pridobi sodišče in presoja ovir za odpust

VSL Sklep Cst 120/2020, 12. 5. 2020

VSL Sklep Cst 581/2019, 14. 1. 2020

2. Sklep o začetku postopka odpusta in oklic

3. Določitev dolžine preizkusnega obdobja

¨ Sodišče prve stopnje je vse zdravstvene težave, ki jih je navedla dolžnica, upoštevalo in ob upoštevanju ostalih okoliščin (da je dolžnica mlada, da nima preživninskih obveznosti ter da nima potrdila o trajni nezaposljivosti) ter razlogov za njeno insolventnost, preizkusno obdobje primerno skrajšalo na dve leti in dva meseca od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Sodišče prve stopnje v danem primeru tudi ni moglo določiti preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let. Po določbi osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP namreč lahko sodišče le na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.

VSL Sklep Cst 354/2018, 18. 7. 2018

401. člen (dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem)

VSL sklep Cst 97/2020, 12. 5. 2020

402. člen (dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem)

403. člen (razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti)

VSL Sklep Cst 128/2020, 12. 5. 2020

VSL sklep Cst 97/2020, 12. 5. 2020

VSL Sklep Cst 72/2020, 26. 2. 2020

404. člen (roki za ugovor proti odpustu obveznosti)

405. člen (postopek ugovora proti odpustu obveznosti)

406. člen (odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti)

407. člen (sklep o odpustu obveznosti)

408. člen (terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti)

409. člen (pravni učinki odpusta obveznosti)

410. člen (končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti)

411. člen (izpodbijanje odpusta obveznosti)

412. člen (odločanje o razveljavitvi odpusta obveznosti)

413. člen (evidenca sklepov o odpustu obveznosti)

414. člen (zapuščina kot stečajni dolžnik)

415. člen (namen postopka stečaja zapuščine)

416. člen (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo in o postopku osebnega stečaja)

417. člen (stranke glavnega postopka stečaja zapuščine)

417.a člen (obvestitev Republike Slovenije o zapuščini brez dedičev)

417.b člen (zahteva za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev)

417.c člen (posebna pravila o postopku stečaja zapuščine brez dedičev)

417.d člen (posledice začetka stečaja zapuščine brez dedičev)

418. člen (posebna pravila o stečajni masi)

419. člen (uporaba 6. poglavja)

420. člen (odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije)

¨ Višje sodišče ugotavlja, da "pristojni organ" lahko vloži predlog za prisilno likvidacijo le v 9. alineji prvega odstavka 402. člena ZGD-1 navedenih primerih, ne pa v primeru, na katerem predlagateljica utemeljuje svoj predlog: nedelovanje poslovodstva več kot šest mesecev. Tega zakon ne določa, prav tako višje sodišče ocenjuje, da ni primerna smiselna uporaba zakonskih določb, kot jo ponuja pritožnica. V skladu z določbo tretjega odstavka 402. člena ZGD-1 v primeru iz 3. alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1 (in 7. alineje 521. člena ZGD-1, ko gre za družbo z omejeno odgovornostjo) lahko vložijo pri sodišču predlog za prisilno likvidacijo družbe upnik (ali delničarji, ki predstavljajo vsaj eno desetino osnovnega kapitala; primerjaj: VSL Cst 121/2018). Namesto napačnega utemeljevanja legitimacije za vložitev predloga za prisilno likvidacijo v primeru nedelovanja poslovodstva s prej opisano "smiselno" uporabo določb ZGD-1, bi pritožnica isti cilj dosegla, če bi zatrjevala (in dokazala), da je upnica (na kar kažejo njene navedbe, da je zatrjevane "kršitve" ugotovila v postopku davčne izvršbe). Na podlagi prej navedenih določb ZGD-1 bi kot upnica lahko predlagala začetek postopka prisilne likvidacije, v primeru, da bi ugotovila, da dolžnik nima dovolj premoženja za poplačilo njene terjatve, pa bi lahko predlagala začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.

VSL Sklep Cst 326/2018, 10. 7. 2018

¨ Okoliščine, da dolžnik nima nobenega zaposlenega, nima odprtega bančnega računa ter ima daljše obdobje neporavnane davčne obveznosti, kažejo na to, da družba ne deluje. Vendar pa lahko družbenik poda ustrezna pojasnila in predloži določena dokazila, iz katerih izhaja, da poslovodstvo (vsaj v nekem obsegu) deluje. Zaključek o nedelovanju poslovodstva ne sme puščati dvomov. Po presoji pritožbenega sodišča navedbe upnika ter z njegove strani podani dokazi kažejo zgolj na to, da dolžnik ne posluje uspešno. Zatrjevani razlog prenehanja družbe pa, po presoji pritožbenega sodišča, ni izkazan.

VSL Sklep Cst 178/2020, 27. 5. 2020

421. člen (uporaba pravil za prisilno likvidacijo)

422. člen (stranke postopka prisilne likvidacije)

423. člen (posebna pravila, če je pravna oseba insolventna)

424. člen (uporaba 7. poglavja)

425. člen (pristojnost sodišča)

426. člen (sestava registrskega sodišča)

427. člen (izbrisni razlog)

428. člen (obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga)

429. člen (uporaba pravil o postopku)

430. člen (objave in vročitve)

431. člen (odločanje o začetku postopka izbrisa)

432. člen (udeleženci postopka izbrisa)

433. člen (upravičeni predlagatelj)

434. člen (sklep o začetku postopka izbrisa)

435. člen (razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

436. člen (rok za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

437. člen (odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

438. člen (sklep o ustavitvi postopka izbrisa)

439. člen (sklep o obstoju izbrisnega razloga)

440. člen (izbris pravne osebe iz sodnega registra)

441. člen (prenehanje pravne osebe)

442. člen (učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev)

443. člen (najdeno premoženje izbrisane pravne osebe)

444. člen (postopki za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe)

444.a člen (premoženje izbrisane pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku)

445. člen (tuja država in država članica)

446. člen (domači in tuji postopek zaradi insolventnosti)

447. člen (osebe po državni pripadnosti)

448. člen (država, v kateri je premoženje)

449. člen (uporaba 8. poglavja)

450. člen (pristojnost domačega sodišča)

451. člen (upravičenja domačega upravitelja delovati v tuji državi)

452. člen (izjeme zaradi varovanja suverenosti, varnosti ali javnega interesa Republike Slovenije)

453. člen (razlaga pravil, določenih v 8. poglavju)

454. člen (upravičenje tujega upravitelja do neposrednega dostopa do domačega sodišča)

455. člen (upravičenje tujega upravitelja predlagati začetek domačega postopka zaradi insolventnosti)

456. člen (sodelovanje tujega upravitelja v domačem postopku zaradi insolventnosti)

457. člen (položaj tujih upnikov v domačem postopku zaradi insolventnosti)

458. člen (obveščanje znanih upnikov o začetku domačega stečajnega postopka)

459. člen (uporaba pravil o postopku)

460. člen (zahteva za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti)

461. člen (domneve pri priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

462. člen (sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

463. člen (objava sklepa o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

464. člen (obveščanje sodišča o novih informacijah)

465. člen (začasna ureditev posledic tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti)

466. člen (pravne posledice priznanja tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti, ki nastanejo ne da bi o njih odločalo sodišče)

467. člen (pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki jih določi sodišče)

468. člen (varovanje interesov upnikov in drugih oseb, za katere učinkujejo pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti)

469. člen (procesno upravičenje tujega upravitelja izpodbijati pravna dejanja insolventnega dolžnika)

470. člen (intervencija tujega upravitelja v postopkih, katerih stranka je insolventni dolžnik)

471. člen (sodelovanje domačega sodišča s tujimi sodišči in tujimi upravitelji)

472. člen (sodelovanje domačega upravitelja s tujimi sodišči in tujimi upravitelji)

473. člen (oblike sodelovanja)

473.a člen (jezik sodelovanja)

474. člen (začetek domačega pomožnega postopka zaradi insolventnosti)

475. člen (usklajevanje vzporednega domačega in tujega postopka zaradi insolventnosti)

476. člen (usklajevanje več vzporednih tujih postopkov zaradi insolventnosti)

477. člen (domneva insolventnosti pri priznanju tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti)

478. člen (pravilo o plačilu terjatve v vzporednih postopkih zaradi insolventnosti)

479. člen (splošno pravilo)

480. člen (pravo, ki se uporabi za pogodbe, katerih predmet je nepremičnina)

481. člen (pravo, ki se uporabi za pravice, ki se vpišejo v register)

482. člen (pravo, ki se uporabi za plačilne sisteme in finančne trge)

483. člen (pravo, ki se uporabi za dogovore o izravnavi in pogodbe o ponovnem odkupu)

484. člen (pravo, ki se uporabi za pogodbe o zaposlitvi)

485. člen (uporaba oddelka 8.7)

486. člen (neposredno učinkovanje postopka zaradi insolventnosti države članice)

487. člen (domači pomožni postopek zaradi insolventnosti)

488. člen (posebna pravila o pravu, ki se uporabi)