Posodobitev urejene sodne prakse

Nove odločbe objavljene v četrtem kvartalu 2021

Urejena sodna praksa je del paketa eINS – elektronski komentar ZFPPIPP z urejeno sodno prakso, ki je dostopen na portalu Založnika Tax-Fin-Lex na naslovu https://www.tax-fin-lex.si/Home/Vsebina/e-Paket-INS

Posodobitev v obliki PDF je na voljo tukaj.

1. člen (vsebina zakona)

2. člen (prenos in izvajanje predpisov EU)

3. člen (namen opredelitve pojmov)

4. člen (kratice drugih zakonov)

5. člen (postopki zaradi insolventnosti)

6. člen (postopka prisilnega prenehanja)

7. člen (pravna oseba, podjetnik, zasebnik in potrošnik)

8. člen (poslovodstvo, organ nadzora in zastopniki pravne osebe)

9. člen (družbenik, pravila pravne osebe in delež)

¨ Stečaj družbe pomeni njeno prenehanje (4. alineja prvega odstavka 521. člena ZGD-1). Če družba z omejeno odgovornostjo (to je družba katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov, ki na podlagi tega in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobijo poslovni delež) preneha, prenehajo oziroma izgubijo pravno naravo iz 471. člena ZGD-1 tudi poslovni deleži. ZFPPIPP namreč več ne uporablja termina poslovni delež, pač pa je delež družbenika delež, v sorazmerju s katerim je družbenik po zakonu ali pravilih pravne osebe upravičen prejeti izplačilo iz premoženja pravne osebe po plačilu vseh terjatev upnikov oziroma upnik te pravne osebe (tretji odstavek 9. člena ZFPPIPP). Po začetku stečajnega postopka družbenik tako več ni imetnik poslovnega deleža, pač pa le imetnik terjatve za plačilo sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase, ki se z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži (373. člen ZFPPIPP). Ob tem je dodati, da se v sodni register po začetku stečajnega postopka vpišejo le podatki, ki jih taksativno našteva 229. člen ZFPPIPP, zato za vpis drugih podatkov v sodni register po začetku stečajnega postopka ni zakonske podlage.

VSM Sklep I Cpg 174/2021, 21. 10. 2021

10. člen (premoženje, obveznosti in kapital)

11. člen (kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja)

12. člen (pravila poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij)

13. člen (finančno poslovanje)

14. člen (insolventnost)

1. Splošno

¨ Po presoji pritožbenega sodišča je takrat, kadar je dolžnik nesporno insolventen, obdobje dveh mesecev iz 3. alineje 231. člena ZFPPIPP treba presojati v kontekstu domnev iz 14. člena ZFPPIPP. Kdaj je dolžnik postal insolventen, v izpodbijanem sklepu ni ugotovljeno. Upnik je predlog za začetek stečajnega postopka, v katerem je zatrjeval, da je dolžnik insolventen najmanj od 31. 12. 2016 dalje, vložil 27. 12. 2017. Od Pogodb pa je odstopil že 24. 2. 2016. Takrat je bila njegova terjatev nedvomno verjetno izkazana. Dolžnik je tožbo na ugotovitev ničnosti pogodb vložil leta 2017, torej po nastopu zatrjevane insolventnosti. Časovni redosled povzetih pravnih dejstev, upoštevajoč stališče iz predhodne točke pokaže, da tudi če bi dolžnik uspel v pravdi VIII Pg 2625/2017, z ugovorom pomanjkanja upnikove procesne legitimacije zaradi poteka dvomesečnega roka od nastopa (zatrjevane) insolventnosti, ne bi mogel biti uspešen.

VSL Sklep Cst 80/2020, 25. 2. 2020

¨ Dolžnica ne more izpodbiti domneve o trajnejši nelidvidnosti s trditvami o obstoju nelikvidnega premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti v razumnem roku.

VSL Sklep Cst 40/2021, 14. 4. 2021

¨ Glede na to, da je dolžnik v vlogi priznal, da davčni dolg obstoji in ni zanikal, da je najstarejši davčni dolg z dne 26. 10. 2017, da drži, da za več kot dva meseca zamuja s svojimi obveznostmi ter da od 14. 12. 2017 dalje nima odprtega transakcijskega računa v Sloveniji, je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da je potrdil domneve o dolžnikovi insolventnosti ter da je podal zahtevo za odložitev odločanja, zato ga je pozvalo na predložitev potrebnih listin.

VSL Sklep Cst 335/2021, 25. 8. 2021

2. Dokazni standard

3. Trajnejša nelikvidnost

4. Neizpodbojna domneva

5. Dolgoročna plačilna nesposobnost

6. Po potrjeni prisilni poravnavi ali poenostavljeni prisilni poravnavi

7. Insolventnost in delovno razmerje

15. člen (finančno prestrukturiranje)

16. člen (insolventni dolžnik)

17. člen (identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)

18. člen (ožje povezana oseba)

19. člen (ločitvena pravica; ločitveni upnik)

20. člen (nedenarna, zavarovana in nezavarovana terjatev)

¨ Zaradi svoje stvarnopravne narave zahtevek iz izbrisne tožbe ne predstavlja nedenarne terjatve iz drugega odstavka 20. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep I Cpg 127/2021, 12. 5. 2021

¨ Začetek stečajnega postopka glede na izpolnitveno ravnanje vpliva na vse denarne terjatve, pojem nedenarnih terjatev pa ima v ZFPPIPP ožji pomen, zato se pravila ZFPPIPP uporabljajo le za nedenarne dajatvene in storitvene terjatve, ne pa tudi za nedenarne opustitvene in dopustitvene terjatve. Pravne posledice stečaja veljajo le za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase. V obravnavani zadevi je predmet pravovarstvenega zahtevka nedenarna opustitvena oziroma dopustitvena terjatev [prenehanje stvarne služnosti], ki glede na svojo vsebino nima neposrednega vpliva na obseg stečajne mase. Začetek stečajnega postopka nima neposrednega vpliva na stvarne pravice stečajnega dolžnika.

VSL Sklep I Cp 2042/2020, 3. 6. 2021

20.a člen (finančna in poslovna terjatev)

21. člen (prednostne, podrejene in navadne terjatve)

¨ Davčni organ je v obravnavani zadevi pravilno uporabil določbo drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP v besedilu v veljavi do 25. 4. 2016 (torej tudi ob začetku postopka osebnega stečaja, tj. dne 23. 6. 2015), ki je kot prednostne terjatve določila tiste nezavarovane terjatve iz naslova prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Davčni organ tožnika pravilno terja za plačilo dolgovanih obveznosti iz naslova plačila prispevkov za socialno varnost, nastalih v zadnjem letu pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki sodijo med prednostne terjatve, na katere sklep o odpustu obveznosti ne učinkuje.

UPRS Sodba I U 913/2019-9, 30. 3. 2021

22. člen (izločitvena pravica; izločitveni upnik)

¨ Pravilen izločitveni zahtevek v tožbi je zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice izločitvenega upnika oz. na ugotovitev, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Izbrisna tožba je stvarnopravna tožba, s katero upravičenec uveljavlja zahtevek, da sodišče ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, če je vknjižba določene pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga. Zaradi svoje stvarnopravne narave zahtevek iz izbrisne tožbe ne predstavlja nedenarne terjatve iz drugega odstavka 20. člena ZFPPIPP. Nepremičnine, ki je že priposestvovana, ni mogoče ponovno priposestvovati. Posojilojemalcem (četudi so bili nepremišljeni, nezadostno skrbni ali celo neodgovorni) ni mogoče odreči sodnega varstva, če so bili pri tem žrtev nepoštenih in nedopustnih ravnanj s strani posojilodajalca.

VSL Sklep I Cpg 127/2021, 12. 5. 2021

¨ S pravnomočnim sklepom priznana izločitvena pravica na strojih pomeni, da ti niso mogli biti predmet prodajne pogodbe. To dvoje se izključuje. V stečajnem postopku se ne more prodati premoženje, ki ni dolžnikovo. Ker so odločitve o priznanju izločitvenih pravic postale pravnomočne, so bile sporne premičnine izločene iz stečajnega mase. Stališče tožene stranke negira pravnomočno sodno odločbo, ki je bila javno objavljena in se je zato štela za znano vsem. Z njim posega v ustavno zavarovano lastninsko pravico izločitvenega upnika, ki je storil vse, kar od njega zahteval ZFPPIPP: pravočasno prijavil izločitveno pravico in izposloval pravnomočni sklep o njenem priznanju na vseh strojih. Na teh je imel posredno posest. Ker s procesnim pobotnim ugovorom toženec ne more doseči več kot zavrnitve tožbenega zahtevka, tudi litispendenca procesnega pobotnega ugovora učinkuje le do višine tožbene terjatve.

VSC Sodba in sklep Cpg 52/2021, 2. 6. 2021

¨ Zgoraj navedena določila 83. člena DZ se zato po logiki stvari (iz 22. člena ZFPPIPP) lahko uveljavijo le, kadar je kot lastnik na premoženju, ki naj bi bilo skupno premoženje, vknjižen stečajni dolžnik. Fikcije o prijavi terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic so določene v korist oseb, katerih položaj bi bil prizadet v stečajnem postopku, če se ne bi upoštevale. Temu so namenjena tudi navedena določila 83. člena DZ, ko bi bile sicer pravice zakoncev oziroma bivših zakoncev stečajnega dolžnika prizadete, če se ne bi upoštevale. Če upravitelj meni, da je stečajni dolžnik (so)lastnik premoženja, na katerem je kot lastnik vknjižen drugi zakonec oziroma bivši zakonec, tega ne more reševati stečajno sodišče. Ta vprašanja je treba rešiti v pravdnem postopku kot matičnem postopku za ugotavljanje skupnega premoženja, ki je kontradiktoren in v katerem ima drugi, ki je vknjižen kot lastnik premoženja, možnost izjave o stališčih stečajnega upravitelja, ki jih pretrese pravdno sodišče, uveljaviti pa je mogoče tudi vsa pravna sredstva, ki so dopustna v pravdnem postopku. Postopek preizkusa terjatev v stečajnem postopku pa ni temu namenjen. 83. člen DZ je tako mogoče uporabiti le, ko je kot lastnik vknjižen stečajni dolžnik, z njim se varujejo pravice drugega zakonca; zakon mu priznava polovični delež na premoženju, ki je skupno premoženje, lahko pa uveljavlja večji delež; če upravitelj polovični ali večji delež prereka, ga mora drugi uveljaviti v pravdnem postopku. Pritožba ima prav, da je razlaga, kot sta jo uporabila upravitelj in sodišče prve stopnje, neustavna, saj s sklepom o preizkusu terjatev, ki s stališča pritožnice niti ni bil izdan v kontradiktornem postopku in vse do prejema izpodbijanega sklepa v njem ni sodelovala (in tudi ni mogla sodelovati), ni mogoče poseči v vknjiženo lastninsko pravico tretjega, ki sploh ni stranka tega postopka.

VSL Sklep Cst 278/2021, 13. 7. 2021

23. člen (vodilna in predpisana obrestna mera)

24. člen (dvostranska pogodba in vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba)

¨ Prav ima pritožba, da je sodišče prve stopnje v postopku, v katerem odloča o utemeljenosti zahtevka na vrnitev premičnin (po tem, ko je stečajni upravitelj uresničil odstopno pravico iz 267. člena ZFPPIPP in je Prodajna pogodba v skladu s prvim odstavkom 268. člena ZFPPIPP z dnem pravnomočnosti sklepa, s katerim je dalo sodišče soglasje k uresničitvi odstopne pravice, razvezana), dolžno opraviti vsebinsko presojo, ali sporna pogodba v skladu z dikcijo drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP predstavlja vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. V obravnavani zadevi je namreč Okrožno sodišče v Mariboru v skladu s četrtim odstavkom 267. člena ZFPPIPP s sklepom St 3565/2018 z dne 14. 1. 2019 dalo (le) soglasje upravitelju k uresničitvi odstopne pravice in ni odločalo o pritožnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. To pa pomeni, da ima ta sklep pravni učinek samo za stranke postopka insolventnosti (primerjaj 56. člen ZFPPIPP), saj so le slednje imele možnost sodelovati v postopku in se le nanje raztezajo učinki pravnomočnosti. Nenazadnje to potrjuje tudi priložena odločba VSL Cst 128/2019 z dne 27. 3. 2019 (priloga A5), iz katere izhaja, da zato, ker toženka ni stranka stečajnega postopka nad tožnico, njena pritožba zoper sklep St 3565/2018 z dne 14. 1. 2019 ni dovoljena (primerjaj prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Ker se torej na toženko ne morejo raztezati učinki pravnomočnosti citiranega sklepa stečajnega sodišča, se nanjo (brez vsebinske presoje pravdnega sodišča) tudi ne morejo raztezati pravne posledice iz 268. člena ZFPPIPP. Pritožnica pozablja, da za pridobitev lastninske pravice na premičnini zgolj izročitev stvari v posest ne zadošča. Pravilo iz 40. člena SPZ velja tako za nepremičnine, kot tudi premičnine. V skladu s to zakonsko določbo se za prenos lastninske pravice zahteva veljaven pravni naslov, sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, zahteva pa se tudi razpolagalna sposobnost prenosnika. Ker je bila razpolagalna sposobnost tožnice v trenutku sklenitve Prodajne pogodbe in izročitve premičnin v posest zaradi rubeža določenih premičnin omejena, slednja svoje obveznosti, da kot prodajalka na kupca veljavno prenese lastninsko pravico na vseh premičninah, ni mogla v celoti izpolniti.

VSM Sodba I Cpg 95/2021, 8. 7. 2021

24.a člen (kvalificirana finančna pogodba in dogovor o izravnavi)

24.b člen (druga kvalificirana pogodba)

25. člen (pooblaščeni ocenjevalec)

26. člen (agencija)

27. člen (uporaba 2. poglavja)

28. člen (temeljne obveznosti poslovodstva)

29. člen (temeljne obveznosti članov nadzornega sveta)

30. člen (upravljanje tveganj)

31. člen (upravljanje likvidnostnega tveganja)

32. člen (spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti)

33. člen (uporaba oddelka 2.2)

34. člen (obveznost enakega obravnavanja upnikov)

35. člen (poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja)

36. člen (sklic skupščine)

37. člen (vpis in vplačilo novih delnic)

38. člen (obveznost poslovodstva vložiti predlog za začetek stečajnega postopka)

39. člen (obveznosti poslovodstva glede postopka prisilne poravnave)

40. člen (obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave)

41. člen (računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave)

42. člen (odškodninska odgovornost članov poslovodstva)

¨ Sodišče se zmotno sklicuje na stališče, ki je bilo oblikovano v starejši sodni praksi, da je odločilno merilo koneksnosti, ali odločitev v sporu lahko učinkuje na stečajno maso. Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje in sicer tako, da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom. Vzročna zveza med odškodninsko terjatvijo, ki jo tožeča stranka proti toženima strankama uveljavlja in stečajnim postopkom, ni podana v tem pomenu, da bi bil začetek stečajnega postopka eden od objektivnih elementov abstraktnega dejanskega stanu uveljavljenega zahtevka. Začetek stečajnega postopka nad družbo ni razlog, ki bi vplival na očitek tožeče stranke toženima strankama, da nista poslovala v skladu z določili ZZPPIPP postopkih zaradi insolventnost, ki določajo odškodninsko odgovornost članov poslovodstva. Tožeča stranka je namreč izrecno pojasnila, da ne uveljavlja odškodninske odgovornosti toženih strank na podlagi 42. člena ZFPPIPP, ampak na podlagi 263. člena ZGD-1.

VSL Sklep Rg 92/2021, 6. 5. 2021

¨ Predpostavke jamčevalnega spregleda pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) so: 1. da gre za razmerje med pravno osebo, za obveznosti katere njeni člani po zakonu ne odgovarjajo, in njenimi člani; 2. da ta pravna oseba ni izpolnila svoje obveznosti upniku; 3. da obstaja med uresničitvijo dejanskega stanu spregleda (ravnanjem, ki je podlaga spregleda) in neizpolnitvijo obveznosti vzročna zveza; 4. da je ravnanje, ki utemelji spregled, mogoče pripisati članu, ki se mu s pregledom naloži odgovornost.

VSM Sklep I Cp 632/2021, 21. 9. 2021

43. člen (odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta)

44. člen (omejitev, izključitev in uveljavitev odškodninske odgovornosti)

44.a člen (taksna oprostitev)

44.b člen (dolžnik v postopku preventivnega prestrukturiranja; uporaba pravil o postopkih zaradi insolventnosti)

44.c člen (namen postopka preventivnega prestrukturiranja; sporazum o finančnem prestrukturiranju)

44.d člen (razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.e člen (upniki kot stranke glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.f člen (upravičeni predlagatelj)

44.g člen (procesne ovire za vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.h člen (predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.i člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.j člen (odločanje o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.k člen (vpliv uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek)

44.l člen (nastanek in trajanje pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.m člen (vpliv začetka postopka preventivnega prestrukturiranja na izvršilne postopke in postopke zavarovanja)

44.n člen (zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev)

44.o člen (pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.p člen (sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju in notarska hramba)

44.r člen (zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.s člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.t člen (odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.u člen (ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.v člen (pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.z člen (posebna prednost pri plačilu finančnih terjatev, ki nastanejo med postopkom preventivnega prestrukturiranja, in izključitev izpodbojnosti)

45. člen (uporaba 3. poglavja)

46. člen (načelo enakega obravnavanja upnikov)

¨ Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da odloča kazensko sodišče o zahtevkih oškodovancev, da jim storilec povrne škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, v tako imenovanem pridruženem (adhezijskem) postopku. Ker gre za premoženjskopravni zahtevek, se ta presoja po pravilih civilnega (obligacijskega) prava. Predmet zahtevka ne more biti nekaj, česar upravičenec tudi v pravdi ne bi mogel uveljavljati (101. člen ZKP), ali kar bi bilo v nasprotju s pravnim redom. Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Gre za konkretizacijo temeljnega načela enakega obravnavanja upnikov, ki je rdeča nit vsakega stečajnega postopka. To načelo izraža zahtevo, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako (glej 46. člen ZFPPIPP). Stečajni postopek se namreč vodi zaradi uresničitve interesa upnikov, da dosežejo plačilo svojih terjatev v enakem deležu kot drugi upniki, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Navedena določba ima za posledico, da sodišče v pravdnem postopku, v primeru, ko je tožena stranka – dolžnik v osebnem stečaju in je njen tožbeni zahtevek utemeljen, samo ugotovi višino uveljavljane terjatve, tožniku pa ne prisodi njenega plačila. V kazenskem postopku takšna odločitev sodišča v primeru, ko oškodovanec uveljavlja premoženjskopravni zahtevek zoper obdolženca, ki je v osebnem stečaju, ni mogoča. V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZKP namreč lahko sodišče v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, o uveljavljanem premoženjskopravnem zahtevku odloči le na tri, taksativno določene načine: oškodovancu prizna premoženjskopravni zahtevek v celoti, lahko mu ga prisodi deloma in ga s presežkom napoti na pravdo, če pa podatki kazenskega postopka ne dajejo zanesljive podlage niti za popolno, niti za delno razsojo, pa oškodovanca s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo. V primeru, ko sodišče oškodovanca napoti na pravdo, pa seveda odpade podlaga za določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da sodišče v obravnavanem primeru ni upoštevalo, da je bil v času izreka sodbe sodišča prve stopnje nad obsojencem že pravnomočno zaključen postopek osebnega stečaja. Kot že rečeno ima to za posledico, da bi sodišče oškodovanca B. B., ki svoje terjatve ni prijavil v postopku osebnega stečaja, z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka moralo napotiti na pravdo, ker v skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZKP obstoja terjatve ne more le ugotovitvi. Ker bi moralo sodišče tega oškodovanca napotiti na pravdo, izreka pogojne obsodbe tudi ne bi smelo utrditi z določitvijo posebnega pogoja, da je obsojenec oškodovancu B. B. v roku dveh let dolžan plačati 12.000,00 EUR.

VSRS Sodba I Ips 19057/2015, 9. 9. 2021

47. člen (načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov)

48. člen (načelo hitrosti postopka)

1. Instrukcijski roki

2. Prekinitev postopka

3. Nadzor upravitelja

4. Razno

48.a člen (obvezna mediacija v postopkih zaradi insolventnosti)

48.b člen (sporazumna mediacija pred vložitvijo tožbe)

49. člen (predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti)

50. člen (razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti)

51. člen (stvarna pristojnost sodišča)

52. člen (krajevna pristojnost sodišča)

53. člen (sestava sodišča)

54. člen (predlagatelj postopka)

55. člen (stranke predhodnega postopka)

¨ Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima pritožnik terjatev zoper glavnega dolžnika, medtem ko je insolventni dolžnik v tem postopku hipotekarni (realni) dolžnik. Pritožnik je pridobil zastavno pravico na nepremičnini, ki je bila naknadno prenesena na dolžnika. Dolžnik ni osebni dolžnik pritožnika, saj z njim ni v nobenem obligacijskopravnem razmerju. Pritožnik ima zgolj pravico do poplačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet zastavne pravice, in sicer do višine, ki bo dosežena ob prodaji zastavljenega premoženja. Ker je dolžnik zgolj realni dolžnik, njegova obveznost preneha, četudi kupnina, dosežena pri prodaji nepremičnine zaradi uveljavljanja hipoteke ne zadošča za popolno plačilo zavarovane terjatve zoper glavnega dolžnika. Pritožnik ima terjatev zoper glavnega dolžnika, na nepremičnem premoženju realnega dolžnika pa lahko uveljavlja ločitveno pravico. S tem se pokaže, da pritožnik v predmetnem postopku nima svoje terjatve do dolžnika. V skladu s prvim odstavkom 126. člena ZFPPIPP ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo zoper sklep lahko vložijjo samo nekatere stranke. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožnik ni verjetno izkazal svoje terjatve do insolventnega dolžnika, zato nima procesne legitimacije za pritožbo proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave (3. točka 55. člena ZFPPIPP).

VSL Sklep Cst 235/2021, 23. 6. 2021

56. člen (stranke glavnega postopka)

¨ Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, saj so določbe ZFPPIPP glede procesnih upravičenj v postopkih zaradi insolventnosti povsem jasne (56., 57. in 126. člen ZFPPIPP). Procesna dejanja sme opravljati vsak upnik, ki v postopku uveljavlja terjatev do dolžnika, in dolžnik, če zakon tako določa. Procesno upravičenje za vložitev pritožbe je natančno določeno v 126. členu ZFPPIPP. Določbe ZFPPIPP so glede procesnega upravičenja za vložitev pritožbe v postopkih zaradi insolventnosti izrecne in sodišču ne omogočajo presoje pravnega interesa posameznikov (ki niso stranke postopka ali jim ZFPPIPP izrecno ne podeli tega upravičenja) za dopustitev pritožbe. Tudi sodna praksa je glede tega vprašanja jasna in ustaljena.

VSL Sklep Cst 312/2021, 5. 8. 2021

57. člen (pridobitev procesne legitimacije upnika)

1. Splošno

VSL Sklep Cst 312/2021, 5. 8. 2021

2. Prenos terjatve

58. člen (prenehanje procesne legitimacije upnika)

¨ Dejstva, da je bil njen zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice pravnomočno zavrnjen, pritožnica ne izpodbija. Položaj izločitvenega upnika ima le upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku (drugi odstavek 22. člena ZFPPIPP). Tak položaj pa ima upnik lahko le do takrat, ko je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da njegova pravica ne obstaja (primerjaj drugo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP). Zato pritožnica nima več položaja izločitvene upnice v tem postopku. Prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljena le do tedaj, ko je zahtevek izločitvenega upnika pravnomočno zavrnjen (1. točka tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP). Ta pogoj je v obravnavani zadevi že izpolnjen, in to ne glede na morebitne druge tožbe v zvezi s to nepremičnino, zato ni več ovire za njeno prodajo v stečajnem postopku.

VSL sklep Cst 417/2021, 16. 11. 2021

59. člen (rok za prijavo terjatve)

1. Splošno

2. Naknadne prijave

60. člen (vsebina prijave terjatve)

1. Popolnost prijave

2. Prednostne terjatve

3. Obresti po začetku postopka zaradi insolventnosti

4. Dolžnost prijave pravdnih stroškov

5. Stroški po umiku tožbe zaradi priznanja terjatve

6. Povračilo stroškov po četrtem odstavku

7. Razno

61. člen (izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah; osnovni seznam preizkušenih terjatev)

62. člen (ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev)

63. člen (ugovor o prerekanju terjatve)

¨ S prerekanjem terjatev v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti dolžnik ne more uspeti, saj preizkusa priznanih terjatev po poteku zakonskega roka ne more več doseči.

VSL sklep Cst 295/2021, 29. 7. 2021

64. člen (ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve)

¨ S prerekanjem terjatev v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti dolžnik ne more uspeti, saj preizkusa priznanih terjatev po poteku zakonskega roka ne more več doseči.

VSL sklep Cst 295/2021, 29. 7. 2021

¨ Po presoji višjega sodišča je tožnikova pritožba, čeprav ni vložena po stečajnem upravitelju oziroma z njegovo odobritvijo, dovoljena. Po določbi 385. člena ZFPPIPP je stranka (glavnega postopka) osebnega stečaja tudi insolventni dolžnik. Ta lahko na podlagi 64. člena ZFPPIPP samostojno prereka terjatve upnikov, logično nadaljevanje tega pa je, da lahko vlaga tudi nadaljnja pravna sredstva za zaščito svojih pravnih interesov, vključno s tožbo na ugotovitev neobstoja terjatve. Če bi bil pri vlaganju nadaljnjih pravnih sredstev glede stanja terjatev vezan izključno na stališče stečajnega upravitelja, zoper čigar stališče o terjatvi se stečajni dolžnik pravzaprav upira, bi to varstvo njegovih pravic izvotlilo. Ni pravne podlage za stališče, da je odvzem premoženjske koristi mogoče odrediti samo v primeru, ko oškodovanec premoženjskopravnega zahtevka sploh ne priglasi. Priglasitev premoženjskopravnega zahtevka nedvomno še ne vzpostavlja pravnih posledic, temveč te nastopijo šele s (pravnomočno) sodno odločbo o ugoditvi premoženjskopravnemu zahtevku.

VSL Sodba I Cpg 275/2021, 17. 8. 2021

65. člen (dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev)

66. člen (ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev)

¨ Glede na zgoraj določeno vsebino ugovora, kot jo je tudi povzelo sodišče prve stopnje, upnica ne more vložiti ugovora glede prerekanja ločitvene pravice, zato je bila odločitev sodišča prve stopnje o odločitvi o ugovoru pravilna. Pritožbeni razlogi, kot jih je navedla pritožnica, so stvar presoje sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.

VSL Sklep Cst 314/2021, 25. 8. 2021

67. člen (priznana in prerekana terjatev)

68. člen (verjetno izkazana terjatev)

69. člen (sklep o preizkusu terjatev)

¨ Upnik je v prijavi terjatve navedel in dokazoval, da temelji prijavljena terjatev na pravnomočnem sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Upnikova terjatev torej temelji na izvršilnem naslovu, zato se zanjo uporablja pravilo iz 302. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 379/2021, 6. 10. 2021

¨ Če je upnik vložil ugovor le zoper ločitveno pravico drugega upnika, ne pa tudi ugovor o prerekanju njegove terjatve, mora biti to iz končnega seznama povsem jasno in nedvoumno razvidno, saj je od navedene okoliščine odvisno nadaljnje uveljavljanje prerekane pravice v pravdi, pa tudi katera terjatev je v stečajnem postopku priznana in katera prerekana.

VSL Sklep Cst 430/2021, 10. 11. 2021

70. člen (končni seznam preizkušenih terjatev)

VSL Sklep Cst 430/2021, 10. 11. 2021

71. člen (poznejši preizkus terjatev)

72. člen (posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev)

73. člen (terjatve upnika za izračun deleža njegovih glasovalnih pravic)

74. člen (osnova za izračun deleža glasovalnih pravic)

75. člen (procesna dejanja, o katerih odločajo upniki z glasovanjem)

76. člen (upniški odbor kot organ upnikov)

77. člen (oblikovanje upniškega odbora)

78. člen (člani upniškega odbora)

¨ Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 2. 2021 imenovalo upniški odbor ločitvenih upnikov v sestavi: 1. Y., S. a. r. l., 2. E., d. o. o., 3. Banka, d. d., in 4. D., d. d. Na pritožbo upnika E. in v zvezi z vlogo upravitelja oziroma dolžnika je izdalo popravni sklep, ki je po vsebini nadomestni sklep v smislu drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP, s katerim je upnika D., d. d., izločilo iz upniškega odbora ločitvenih upnikov kot povezano osebo. Zato je predmet pritožbenega postopka v zvezi z izpodbijanim sklepom lahko le odločitev v zvezi z (ne)imenovanjem upnika D., d. d., za člana upniškega odbora. Pravnomočnost odločitve sodišča o preostalih članih upniškega odbora preprečuje možnost, da bi sodišče o istem vprašanju ponovno odločalo v sodnem postopku (razen v primeru razrešitve imenovanih članov upniškega odbora po 81. členu ZFPPIPP). Ker se pritožba dolžnika ne nanaša na (ne)imenovanje upnika D., d. d., za člana upniškega odbora, ni dovoljena. Na sklep o imenovanju upniškega odbora z dne 10. 2. 2021 se namreč dolžnik ni pritožil.

VSL sklep Cst 292/2021, 25. 8. 2021

79. člen (število članov upniškega odbora)

80. člen (imenovanje članov upniškega odbora)

81. člen (razrešitev imenovanih članov upniškega odbora)

82. člen (zahteva upnikov za oblikovanje upniškega odbora v stečajnem postopku)

83. člen (volitve članov upniškega odbora)

84. člen (sklep o izvolitvi upniškega odbora)

85. člen (prenehanje položaja člana upniškega odbora)

86. člen (razrešitev izvoljenih članov upniškega odbora in nadomestne volitve)

87. člen (pristojnosti upniškega odbora)

88. člen (postopek v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora)

89. člen (postopek v zvezi z obravnavo poročil in mnenj upravitelja na upniškem odboru)

90. člen (odločanje upniškega odbora)

91. člen (predsednik upniškega odbora)

92. člen (zastopanje člana upniškega odbora)

93. člen (udeležba na sejah upniškega odbora)

94. člen (sklic seje upniškega odbora)

VSL Sklep Cst 2/2021, 2. 2. 2021

95. člen (mesto zasedanja upniškega odbora)

96. člen (potek seje upniškega odbora)

96.a člen (dopisna seja upniškega odbora)

97. člen (položaj in pristojnosti upravitelja)

98. člen (obveznosti upravitelja)

¨ S kazenskim postopkom, v katerem je obtožnica postala pravnomočna ali je na podlagi obtožnega predloga bila razpisana glavna obravnava (kar kaže na utemeljen sum, da je bilo očitano dejanje storjeno), je vzpostavljen dvom v upraviteljevo primernost z vidika javnega zaupanja. Ta dvom je toliko večji, če je povzročen z dejanjem pri opravljanju nalog upravitelja, zato je v tem primeru namen suspenza izključiti tveganje, da upravitelj ne bo uresničil tega, k čemur ga zavezuje pridobljeno dovoljenje za opravljanje službe – k vestnemu, poštenemu in s profesionalnimi standardi skladnemu opravljanju dela. Institut suspenza tako zagotavlja, da bodo v postopkih zaradi insolventnosti sodelovali le upravitelji, ki niso obremenjeni z visoko stopnjo dvoma o njihovi ustreznosti za opravljanje funkcije in ki ne pomenijo tveganja za doseganje ciljev varstva interesa upnikov, ohranjanja ugleda ostalih upraviteljev in zaupanja v postopke zaradi insolventnosti. Pri tem je nastanek določene faze kazenskega postopka (pravnomočnost obtožnice ali razpis glavne obravnave na podlagi obtožnega predloga) po volji zakonodajalca določen kot objektivna okoliščina, ki mora biti ugotovljena v vsakem primeru posebej kot del relevantnega dejanskega stanja, na katerem je mogoče utemeljiti suspenz. Glede na vsebino domneve nedolžnosti kot kazenskopravnega instituta bi moral revident ne le zatrjevati kaznovalno naravo izrečenega ukrepa suspenza, ampak jo tudi utemeljiti na podlagi primerjave s sankcijami, ki so določene v zakonih s področja kaznovalnega prava. Izrečeni ukrep res posega v revidentovo pravico do dela, vendar ne kot kazenska sankcija zaradi revidentove subjektivne krivdne odgovornosti za očitano kaznivo dejanje, ampak kot posledica predpisanega posebnega pogoja za opravljanje funkcije upravitelja v javnem interesu in z njim povezanega dvoma v njegovo izpolnjevanje.

VSRS Sodba X Ips 36/2021, 6. 10. 2021

99. člen (redna poročila upravitelja)

100. člen (izredna poročila upravitelja)

101. člen (navodila sodišča upravitelju)

¨ Zloraba pravice je uporaba pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo ali poštenjem. Pri tem gre za zlorabo pravic, če se stranka protipravnosti procesnega ravnanja zaveda, pa kljub temu tako ravna. Upraviteljica je tedaj razumno pojasnila svojo odločitev in svoje ravnanje, zakaj ni predlagala končanja stečaja brez razdelitve upnikom, upniški odbor se je s tem strinjal, zato ji tega, da ni predlagala končanja stečaja brez razdelitve upnikom, ni mogoče očitati kot ignoriranje jasnih zakonskih določb in s tem zlorabo procesnih pravic. Če je upraviteljica pooblastila odvetnika kot strokovno kvalificirano osebo za zastopanje stečajnega dolžnika, je pooblaščenec kot strokovnjak dolžan storiti vse potrebno za varovanje koristi stečajnega dolžnika. Stroški, ki nastanejo s takim zastopanjem predstavljajo tekoče stroške stečajnega postopka. Pritožnik neutemeljeno zahteva, da naj izda sodišče navodilo v obliki sklepa, saj za kaj takega ni pravne podlage, pa čeprav ima sicer prav, da zoper navodilo upnik nima pravnega sredstva. Gre za to, da upnik nima niti aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom, saj gre za odnos med upraviteljem (kot operativnim organom stečajnega postopka, ki ga imenuje sodišče) in sodiščem.

VSL Sklep Cst 20/2021, 3. 2. 2021

102. člen (odškodninska odgovornost upravitelja)

¨ Velja poudariti, da je sodišče prve stopnje izdalo vmesno sodbo, s katero je odločilo o podlagi odškodninske odgovornosti toženk. V takšni sodbi mora sodišče sicer ugotoviti vse elemente civilnega delikta, vendar se ni dolžno ukvarjati z obsegom škode. Hkrati velja še, da mora izmed navedenih predpostavk obstoj škode ugotoviti (le) z veliko stopnjo verjetnosti. Prva toženka je stečajna upraviteljica, medtem ko je tožnica upnica stečajnega dolžnika. Položaj obeh je v stečajnem postopku (glej ZFPPIPP) povsem različen in ena od glavnih dolžnosti stečajne upraviteljice (in ne upnice) je, da s profesionalno skrbnostjo poskrbi za zavarovanje premoženja stečajnega dolžnika (stečajne mase). Primarno velja že na tem mestu izpostaviti, da je ureditev odškodninske odgovornosti stečajnih upraviteljev urejena v specialni določbi 102. člena ZFPPIPP, ki izključuje uporabo splošnih odškodninskih predpostavk iz 131. člena OZ in po presoji pritožbenega sodišča, v delu, ko določa eksulpacijske razloge, tudi (primarno) izključuje neposredno uporabo 140. člena OZ. Povedano drugače, 140. člen OZ je treba uporabiti v okviru ekskulpacijskih razlogov po 102. členu ZFPPIPP. Podredno pa je za uporabo določbe o tožničinem prispevku k nastali škodi po 140. členu OZ potrebna nedvoumna, resna in svobodna izjava volje (lahko tudi konkludentna), iz katere je razvidno, da je tožnica privolila v kršitev kakšne svoje pravice in se odpovedala uveljavljanju zahtevkov iz te kršitve. 140. člena OZ tudi ni mogoče uporabiti v primerih, ko oškodovanci poznajo rizike, ki se jim vede izpostavijo. Ravnanja oziroma opustitve tožnice (upnice) in njena zavedanja, ki se ji očitajo s strani toženk, nimajo takšne narave, da bi bilo mogoče sklepati o njenem prispevku k nastali škodi. Določba Splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti za čiste premoženjske škode, ki določa, da so iz zavarovanje poklicne odgovornosti stečajnih upraviteljev, izključeni odškodninski zahtevki zaradi kršitve izpolnitvenih rokov, je tudi po presoji pritožbenega sodišča nična. In sicer je nična v skladu s 121. členom OZ, ker iz zavarovanja poklicne odgovornosti stečajnih upraviteljev izključuje izredno obširen (op. jasno je, da so stečajni postopki hitri in vezani na spoštovanje številnih rokov ter izpeljavo mnogih dolžnostnih ravnanj) in zato povsem pretiran obseg odškodninskih zahtevkov, s čimer nasprotuje samemu namenu predmetnega zavarovanja.

VSC Sodba Cpg 72/2021, 22. 9. 2021

103. člen (nagrada upravitelja)

1. Predpis, ki se uporabi za odmero nadomestila

2. Nagrada upravitelja v postopku prisilne poravnave

3. Nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila

¨ Neupoštevanje naknadno vrnjenega premoženja pri odmeri sporne nagrade zgolj zato, ker je postalo del stečajne mase šele tekom postopka, pomeni depriviligirano obravnavanje tistih stečajnih upraviteljev, ki povečajo stečajno maso z uspešnimi izpodbojnimi posli. Pritožbeno sodišče izkustveno pritrjuje upravitelju, da je s plemenitenjem stečajne mase z izpodbojnimi posli povezano bistveno več aktivnosti, kot jih običajno terja premoženje, ki je že v lastništvu in posesti stečajnega dolžnika ob začetku stečaja.

VSL Sklep Cst 297/2019, 11. 7. 2019

Iz obrazložitve:

7. Drži pritožbeno stališče, da je sodišče pri odločanju vezano na Ustavo in zakon (125. člen Ustave), podzakonski predpisi pa so lahko le podrobnejša konkretizacija pravnih pravil, ki so določena z zakonom. Ker pa pravilnika, ki je v nasprotju z Ustavo ali zakonom, sodišče ne sme uporabiti, saj ga veže načelo exceptio illegalis, je utemeljena tudi pritožbena kritika stališča sodišča prve stopnje, ki je svojo odločitev oprlo le na Pravilnik, uporabo zakona in posledično Ustave RS, pa zavrnilo. 8. Pri svoji odločitvi je sodišče prve stopnje upoštevalo, da Pravilnik določa, da je nagrada sorazmerno vezana na obseg premoženja, ugotovljenega v otvoritveni bilanci. Spregledalo pa je bistvo temeljnega določila prvega odstavka 103. člena ZFPPIPP, da ima upravitelj pravico do nagrade za svoje delo. V četrtem odstavku 103. člena ZFPPIPP priznava upraviteljem poleg nagrade za izdelavo otvoritvenega poročila (1. točka) le še nagrado za preizkus terjatev (2. točka) in nagrado za unovčenje stečajne mase (3. točka). Nagradi iz 2. in 3. točke vsebinsko pokrivata povsem druge aktivnosti (unovčenje in razdelitev) kot so aktivnosti, povezane s povečevanjem stečajne mase na podlagi izpodbojnih poslov. Spregledalo je tudi, da je nagrada za otvoritveno poročilo po vsebini nagrada za delo, ki ga upravitelj opravi tudi po izdelavi otvoritvenega poročila in ga mora opraviti v začetnih aktivnostih ter zlasti, da je stečajni upravitelj z aktivnostmi po izdelavi otvoritvenega poročila znatno povečal stečajno maso.

4. Nadomestilo za preizkus terjatev

5. Nadomestilo za unovčenje in razdelitev stečajne mase

¨ Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je naloga upravitelja, da poda jasne in popolne navedbe, katere delitve so bile opravljene v postopku po 3.1.2015 (ko je začel veljati Pravilnik 2015), kdaj so bile opravljene in v kakšnem znesku, ter poda tudi točne navedbe, na podlagi katerih sklepov so bile opravljene. Sodišče lahko vsebinsko odloči le o popolnem predlogu, ni pa njegova naloga, da po spisu išče, na katere delitve bi se upraviteljeva zahteva lahko nanašala.

VSL sklep Cst 207/2021, 22. 6. 2021

6. Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja

7. Razno

104. člen (odmera in plačilo nagrade upravitelja)

1. Splošno

2. Razrešitev upravitelja

¨ Že jezikovna razlaga zakonskega besedila pokaže, da pravica do plačila zadnjih 10% vseh nadomestil ni podeljena dokler upravitelj v stečajnem postopku ne opravi vseh nalog in predloži svoje končno poročilo. Ob nadaljnji sistemski (teleološki) razlagi pa je moč zaključiti tudi, da plačilo 10% vseh nadomestil ni le pridržano do oprave vseh nalog in predložitve končnega poročila s strani upravitelja, temveč gre pri tem za vrednotenje opravil, ki jih je do konca stečajnega postopka kot nujno potrebna še opraviti, v zakonu pa niso posebej ovrednotena z nagrado. S tem se za neutemeljenega izkaže tudi pritožbeni očitek, da bi odločitev o zavrnitvi plačila 10%, ki jih sedaj zahteva pritožnik, pomenila, da se mu je kot upravitelju odvzelo pravico do plačila za delo, ki ga je opravil, torej pravica do nagrade za delo, s čimer je poseženo v njegove ustavne pravice, in sicer do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS) ter enakega obravnavanja in enakosti (14. in 22. člen Ustave RS), saj dela, ki je na ta način ovrednoteno, pritožnik ni in ga tudi ne bo opravil. Opravil ga bo novo imenovani upravitelj, ki mu za to tudi pripada nagrada. Drugačna razlaga bi pomenila, da novemu upravitelju, ki bo delo dejansko opravil, nagrada zanj sploh ne bi pripadala.

VSL Sklep Cst 420/2021, 10. 11. 2021

105. člen (stroški upravitelja)

106. člen (pristojnost za nadzor nad upravitelji)

107. člen (komisija)

108. člen (dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja)

¨ Pričakovanja javnosti (splošne in strokovne) pri opravljanju funkcije stečajnega upravitelja so vezana na njegove določene lastnosti, ki jih ni mogoče v celoti ločiti na njegove lastnosti kot fizične osebe ali tiste, ki jih izkaže pri opravljanju funkcije. Presoja vrednostnega standarda ni vezana na način končanja postopkov (dokončnost), ampak na presojo (možnosti) vpliva teh postopkov na opravljanje funkcije stečajnega upravitelja.

UPRS Sodba IV U 147/2018-15, 10. 12. 2020

VSRS Sodba X Ips 36/2021, 6. 10. 2021

109. člen (odvzem in prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja)

UPRS Sodba IV U 147/2018-15, 10. 12. 2020

VSRS Sodba X Ips 36/2021, 6. 10. 2021

110. člen (seznam upraviteljev)

111. člen (izbira sodišča, pri katerem upravitelj opravlja funkcijo upravitelja)

112. člen (začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah)

VSRS Sodba X Ips 36/2021, 6. 10. 2021

113. člen (vodenje seznama upraviteljev)

114. člen (predpisi o upraviteljih)

115. člen (pogoji za imenovanje za upravitelja)

116. člen (postopek imenovanja upravitelja)

117. člen (položaj upravitelja)

118. člen (razlogi za razrešitev upravitelja)

¨ V postopku prisilne likvidacije so stranke postopka družbeniki družbe, nad katero se vodi postopek. Ker se v tem postopku po drugi alineji 2. točke 421. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe oddelka 3.6. tega zakona o upravitelju, ni podlage za sklepanje, da predloga za razrešitev upraviteljice ne bi mogel podati družbenik družbe v likvidaciji. Ker so edino njeni družbeniki stranke postopka, ni nobenega razumnega razloga, da v primeru kršitev obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, tega razrešitvenega razloga ne bi smeli oziroma mogli uveljavljati in bi bila razrešitev pridržana zgolj odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Družbeniki družbe v likvidaciji so torej po stališču pritožbenega sodišča procesno legitimirani za vložitev zahteve za razrešitev upravitelja.

VSL Sklep Cst 192/2021, 12. 5. 2021

¨ Upravitelj je lahko razrešen le zaradi hujših kršitev obveznosti, pri čemer zakon hujših kršitev ne opredeljuje. Sodišče je zato tisto, ki opravi presojo, ali je določeno ravnanje kršitev dolžne skrbnosti, in če je, ali je take narave, da je potrebno upravitelja razrešiti. Četudi pritožnik posamezna ravnanja upraviteljice ocenjuje kot hujše kršitve, je končna presoja o tem, ali gre dejansko za tako hude kršitve, da so zaradi tega ogrožena temeljna načela stečajnega postopka in uresničevanje pravic upnikov, prepuščena sodišču, ne posamezniku, ki se ne strinja z odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice. Upraviteljica ni legitimirana za vložitev pritožbe proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja. To pomeni, da pritožbeni očitek upraviteljici, da ni vložila pritožbe proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja, ne more biti utemeljen.

VSL Sklep Cst 345/2021, 14. 9. 2021

119. člen (odločanje o razrešitvi upravitelja)

¨ Sodišče prve stopnje je pravilno povedalo, zakaj je prišlo do zamika s preizkusom terjatev. Poleg zdržanja rokov za prijavo terjatev zaradi ukrepov zaradi Covid-19 je sodišče s sklepom, na katerega se je upravitelj utemeljeno zanesel, odložilo preizkus terjatev. Če se je kasneje izkazalo, da sklep ni bil pravilen, to še ne pomeni, da je upravitelj s kasneje sestavljenim osnovnim seznamom preizkušenih terjatev kršil dolžno skrbnost.

VSL Sklep Cst 8/2021, 19. 1. 2021

119.a člen (razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov)

120. člen (pravne posledice razrešitve upravitelja)

120.a člen (zbornica upraviteljev)

120.b člen (pristojnosti in naloge zbornice)

120.c člen (način opravljanja nadzora zbornice nad upravitelji)

120.d člen (nadzor nad zbornico)

120.e člen (položaj člana zbornice)

120.f člen (organi zbornice)

120.g člen (statut in drugi splošni akti zbornice)

120.h člen (disciplinska odgovornost upraviteljev)

120.i člen (disciplinski ukrepi)

120.j člen (disciplinska evidenca)

120.k člen (organi disciplinskega postopka)

120.l člen (uvedba disciplinskega postopka)

120.m člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje)

120.n člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)

120.o člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)

120.p člen (zastaranje pregona disciplinskih kršitev in izvršitev disciplinskega ukrepa)

121. člen (podrejena uporaba pravil pravdnega postopka)

1. Smiselna uporaba pravil ZPP

¨ Dolžnik zatrjuje to, kar zatrjuje tudi pritožnik sedaj, to je, da je na strani upnikov oziroma njunega zakonitega zastopnika prišlo do zlorabe pravic, ker naj bi ista oseba vložila predloga za izvršbo in povzročila, da dolžnik nanju ni mogel pravočasno ugovarjati. Materialnopravno presojo zlorabe pravice bo skozi presojo posebej upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP) moralo (pravnomočno) dati izvršilno sodišče v postopkih, v katerih sta izdana sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Ker pa je postopek odločanja o tem še vedno odprt, višje sodišče v tej konkretni zadevi meni, da so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka ter hkrati niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka. Upnika sta predlog za stečaj temeljila na pravnomočnih sklepih o izvršbi na podlagi verodostojne listine. To dejstvo pa je zaradi še tekočega izvršilnega postopka in odločanja o vrnitvi v prejšnje stanje sporno. Pravo zlorabi pravice ne sme nuditi pravnega varstva.

VSL Sklep Cst 280/2021, 15. 7. 2021

¨ Za presojo utemeljenosti odklonitvenega izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je odločilno, ali zatrjevane okoliščine pri razumnem človeku lahko vzbudijo upravičen dvom v nepristranskost sodnika. V skladu z navedenim je potrebno oceniti, ali so v konkretnem primeru podane take okoliščine, ki v očeh povprečno razumne javnosti vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. Pritožbene navedbe ne utemeljujejo zaključka, da so podane okoliščine, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbudile upravičen dvom v nepristranskost sodnice, še manj, da sodnica namerno krši določbe postopka. Iz doslej razloženega izhaja zgolj nestrinjanje pritožnice s sodničinimi odločitvami glede procesnega vodstva in časovnim potekom postopka, kar pa samo po sebi ne more vzbujati dvoma o nepristranskosti sodnice, zato so razlogi v izpodbijanem sklepu o neobstoju izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pravilni. Objektivna nepristranskost sodišča se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora to odražati tudi navzven (tako imenovani videz nepristranskosti). Po oceni višjega sodišča ravnanje sodnice navzven ne povzroča dvoma v nepristranskost glede na njen način vodenja postopka, zato ne predstavlja razlogov, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek o njeni pristranskosti.

VSL Sklep III Cpg 405/2021, 22. 7. 2021

¨ Drugi odstavek 239. člena ZFPPIPP določa, da mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu dolžnikovega ugovora proti predlogu za začetek stečajnega postopka, ki ga je vložil upnik, razpisati narok za začetek stečajnega postopka na dan, ki ne sme biti poznejši od enega meseca po prejemu ugovora. Glede na taka določila ZFPPIPP (in odsotnost omejitev z roki za razpis naroka v ZPP) določila drugega odstavka 280. člena ZPP ni mogoče neposredno uporabiti. Vsekakor pa je pomembno, da dolžniku ostane dovolj časa za pripravo na narok. Kolikšen bo ta čas v primeru naroka za začetek stečajnega postopka, je odvisno od okoliščin konkretnega primera.

VSL Sklep Cst 414/2021, 2. 11. 2021

¨ ZFPPIPP z določilom 129. člena ureja obračun stroškov upnika sam in v celoti, zaradi česar ni mogoče uporabiti pravil pravdnega postopka glede teh stroškov [ki mu jih povzroči drug udeleženec postopka]. Upnik ne glede na uspeh sam nosi svoje stroške, ki so mu nastali v postopku zaradi insolventnosti.

VSL Sklep Cst 429/2021, 9. 11. 2021

2. Vrnitev v prejšnje stanje, revizija in obnova postopka

¨ Sodišče prve stopnje je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno zavrnilo pritožničino zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje, saj ZFPPIPP tega instituta ne pozna oziroma njegovo uporabo izrecno odklanja. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, je bil namen zakonodajalca, da so stečajni postopki hitri in ekonomični, zato ZFPPIPP vsebuje nekatere pravne institute, ki naj postopek pohitrijo. Takšen je tudi namen instituta objave večine sklepov preko spletnih strani AJPES in ne njihovo osebno vročanje. V postopkih zaradi insolventnosti se pisanja osebno vročajo strankam postopka le izjemoma (drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP). Osebna vročitev je nadomeščena z javno objavo sodnih pisanj na spletnih straneh AJPES po 122. členu ZFPPIPP. Takšen način objavljanja sklepov seveda zavezuje stranke, da dogajanja v stečajnem postopku spremljajo in sledijo objavam. Objava ima publicitetni učinek in z objavo sklepa je stranki dana možnost, da se seznani z vsebino sklepa in pravočasno vloži pravna sredstva.

VSL Sklep Cst 349/2021, 22. 9. 2021

3. Zamuda roka ali izostanek z naroka

122. člen (spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti)

VSL Sklep Cst 349/2021, 22. 9. 2021

¨ Obsojenčev zagovornik ne more uspeti z zatrjevanjem, da je glede na določbi četrtega odstavka 122. člena in četrtega odstavka 386. člena ZFPPIPP treba šteti, da je bila oškodovanka seznanjena z dejstvom teka stečajnih postopkov zoper obsojenca. Gre namreč za fikcijo, ki velja v stečajnem postopku zaradi varstva pravic in interesov upnikov stečajnega dolžnika, ni pa mogoče te fikcije širiti na področje kazenskega prava. Poleg tega je bistvo obravnavanega očitka, da sta se obsojenca kljub dejstvu osebnega stečaja zavezala plačati obveznost, zato ju dejstvo, da bi se oškodovanka z nesposobnostjo obsojencev poravnati obveznosti iz sodne poravnave lahko seznanila že pred sklenitvijo le te in temu prilagodila svoje ravnanje, ne more razbremeniti kazenskopravnega očitka, da sta ravnala z goljufivim namenom, ko sta kljub nezmožnosti poravnati sprejete obveznosti, sklenila sodno poravnavo.

VSRS Sodba I Ips 333/2018, 16. 9. 2021

122.a člen (vodenje in posredovanje podatkov v postopkih zaradi insolventnosti)

123. člen (vročitve)

¨ Pritožnik neutemeljeno očita sodišču in upravitelju, da ga nista seznanjala s potekom postopka osebnega stečaja. Po 1. točki 385. člena ZFPPIPP je stečajni dolžnik stranka glavnega postopka osebnega stečaja. V glavnem postopku zaradi insolventnosti pa se pisanja ne vročajo strankam postopka osebno, temveč se objavijo na spletnih straneh AJPES-a (2. točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP). Določeno pisanje je treba vročiti strankam osebno samo izjemoma, če ZFPPIPP tako izrecno določa (drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP).

VSL Sklep Cst 308/2021, 5. 8. 2021

¨ V postopkih zaradi insolventnosti se pisanja osebno vročajo strankam postopka le izjemoma (drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP). Osebna vročitev je nadomeščena z javno objavo sodnih pisanj na spletnih straneh AJPES po 122. členu ZFPPIPP. Takšen način objavljanja sklepov seveda zavezuje stranke, da dogajanja v stečajnem postopku spremljajo in sledijo objavam. Objava ima publicitetni učinek in z objavo sklepa je stranki dana možnost, da se seznani z vsebino sklepa in pravočasno vloži pravna sredstva. To, da za pritožnico ni sprejemljivo objavljanje sklepov na spletnih straneh, torej uporaba informacijske tehnologije, ker sama naj ne bi imela interneta in znanja elektronskih komunikacij, ne more spremeniti ureditve objave sodnih pisanj, kakršne so veljavne v Republiki Sloveniji in ki jih že od uveljavitve ZFPPIPP (leta 2008) spoštujejo stranke insolvenčnih postopkov

VSL Sklep Cst 349/2021, 22. 9. 2021

123.a člen (elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje)

124. člen (odločbe)

¨ Pritožnik neutemeljeno zahteva, da naj izda sodišče navodilo v obliki sklepa, saj za kaj takega ni pravne podlage, pa čeprav ima sicer prav, da zoper navodilo upnik nima pravnega sredstva. Gre za to, da upnik nima niti aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom, saj gre za odnos med upraviteljem (kot operativnim organom stečajnega postopka, ki ga imenuje sodišče) in sodiščem.

VSL Sklep Cst 20/2021, 3. 2. 2021

125. člen (pritožba proti sklepu)

VSL Sklep Cst 20/2021, 3. 2. 2021

126. člen (procesna legitimacija za vložitev pritožbe)

1. Upnik

VSL sklep Cst 417/2021, 16. 11. 2021

2. Upravitelj

¨ Upravitelj se je pritožil zoper sklep o ugovoru stečajnega dolžnika proti odpustu obveznosti. Zakon ne določa, da bi se zoper tak sklep lahko pritožil tudi stečajni upravitelj. Le če je upravitelj vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti, mu zakon daje pravico do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

VSL Sklep Cst 410/2021, 23. 11. 2021

3. Dolžnik

4. Druga oseba

VSL Sklep Cst 312/2021, 5. 8. 2021

5. Prisilna poravnava

VSL Sklep Cst 235/2021, 23. 6. 2021

¨ Ločitvenim upnikom pritožba zoper sklep o potrditvi PP ni odvzeta. Iz navedenih odločb izhaja, da imata pritožnika status ločitvenih upnikov, katerih terjatev je zavarovana, zato ni bilo odločeno ali je prerekana terjatev upnikov verjetno izkazana, upnika pa nimata pravice glasovati o PP.

VSL Sklep Cst 245/2021, 2. 7. 2021

6. Poenostavljena prisilna poravnava

¨ Upnik je hkrati z vložitvijo pritožbe prijavil udeležbo v predhodnem postopku in svojo terjatev izkazal s stopnjo verjetnosti, saj izhaja iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kopru I Pg 9/2019. Poleg tega je terjatev upnika tudi dolžnik sam uvrstil v seznamu navadnih terjatev, ki je del Poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (3. točka prvega odstavka 142. člena v zvezi z šesto alinejo drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP). Glede na navedeno ima upnik položaj stranke v tem postopku, zato je njegova pritožba dovoljena.

VSL Sklep Cst 38/2021, 10. 2. 2021

7. Prisilna likvidacija

¨ ZGD-1 v prvem odstavku 482. člena določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Navedeno določilo, ki je kar zadeva pridobitev poslovnega deleža družbe specialno določilo, je povsem jasno. Kdor ni vpisan v register, se ne šteje za pridobitelja poslovnega deleža. Vpis pridobitve poslovnega deleža v register je glede na izrecno določilo prvega odstavka 482. člena ZGD-1 konstitutivne narave in ne deklaratorne narave, kot to zmotno navaja pritožnik. Stranke postopka prisilne likvidacije so družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek (prvi odstavek 422. člena ZFPPIPP). Pritožbo proti sklepu v postopku zaradi insolventnosti ima pravico vložiti vsaka stranka postopka, druge osebe pa le, če tako določa zakon (126. člen ZFPPIPP). Ker pritožnica ni vpisana v register, ne velja za pridobitelja poslovnega deleža dolžnika oziroma za njegovega družbenika. To bi postala le, če bi bila vpisana v register kot pridobiteljica poslovnega deleža. Zato ni podana njena procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije.

VSL Sklep Cst 572/2020, 8. 1. 2021

8. Razno

127. člen (rok za pritožbo)

128. člen (odločanje o pritožbi)

VSL sklep Cst 292/2021, 25. 8. 2021

128.a člen (ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov)

129. člen (stroški upnika)

VSL Sklep Cst 429/2021, 9. 11. 2021

130. člen (uporaba oddelka 3.8)

131. člen (nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja)

¨ Pritožnika (v zvezi s sprejetim stališčem) utemeljeno opozarjata, da se prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP ne uporablja tako kategorično oziroma ne velja tako absolutno, kot je njegovo uporabo in veljavnost razumevalo sodišče prve stopnje. To nenazadnje izhaja tudi iz stališč sodne prakse, na katere se sklicujeta (že) pritožnika. Odločbe sodišč, predvsem odločbi UPRS II U 147/2018 z dne 14. 5. 2020 in VSRS II Ips 215/2011 z dne 23. 6. 2011, se sicer nanašajo na prekinitev postopkov izvršbe zaradi insolventnosti dolžnika po 132. členu ZFPPIPP, a jih je (glede na namen, ki ga zasledujejo) povsem mogoče aplicirati tudi na postopke zavarovanja in na določbo prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP.

VSM Sklep I Cpg 46/2021, 25. 3. 2021

¨ Če pobuda ne vsebuje razlogov neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo ali zakonom, jo Ustavno sodišče zavrže. Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču.

U-I-41/16, Up-166/16, 10. 9. 2018

Iz obrazložitve:

2. Pritožnica izpodbijani odločitvi očita kršitev 2., 14., 22., 23., 33. in 67. člena Ustave. Navaja, da je s sklepom o izvršbi št. In 256/2012 z dne 16. 11. 2012 pridobila pravno podlago za vpis tega sklepa v zemljiško knjigo in s tem podlago za pridobitev zastavne oziroma ločitvene pravice. Ozka in formalistična razlaga 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11, 53/14, 54/15 in 11/18 – ZIZ), po kateri mora biti sklep o izvršbi vpisan v zemljiško knjigo pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, pa naj bi pomenila omejitev ustavno zagotovljenih pravic do sodnega varstva in do lastnine. Pritožnica meni, da je pridobila pričakovalno zastavno pravico, saj naj bi ji manjkal le še sklep o izvršbi in njegova zaznamba v zemljiški knjigi. Vrhovnemu sodišču očita, da je prezrlo kršitve ustavno zagotovljenih pravic, ki naj bi jih izpostavila že v predlogu za dopustitev revizije.

¨ Ustavno sodišče zavrže zahtevo sodišča za oceno ustavnosti zakona, če niso izpolnjeni pogoji iz 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču.

U-I-217/20, 4. 11. 2021

Iz obrazložitve:

Zahteva za oceno ustavnosti 3. točke drugega odstavka 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) v delu, ki se nanaša na položaj, ko je po začetku postopka zaradi insolventnosti dovoljeno izdati sklep o izvršbi na podlagi sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka, se zavrže.

132. člen (vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe in zavarovanja)

1. Splošno

2. Razmerje med izvršilnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo ali prisilno poravnavo

3. Razmerje med izvršilnim postopkom in stečajnim postopkom

¨ Ker se skladno s četrtim odstavkom 280. člena ZFPPIPP prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 1. točke drugega odstavka tega člena, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, opravita v stečajnem postopku, pritožnik s trditvami o prenehanju ločitvene pravice v posledici prenehanja terjatve, na kateri ločitvena pravica obstoji, v predmetnem pritožbenem postopku ne more uspeti.

VSC Sklep I Ip 233/2021, 8. 7. 2021

4. Postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo

133. člen (register, v katerem se opravi vpis)

134. člen (odločanje o vpisu v register)

135. člen (dolžnik v postopku prisilne poravnave)

136. člen (namen postopka prisilne poravnave)

VSM Sklep I Cpg 46/2021, 25. 3. 2021

137. člen (razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika)

138. člen (vpisi v register v zvezi s postopkom prisilne poravnave)

139. člen (upravičeni predlagatelj)

140. člen (procesne ovire za vodenje postopka prisilne poravnave)

1. Splošno

2. Nedovoljenost predloga zaradi zlorabe pravice

141. člen (predlog za začetek postopka prisilne poravnave)

1. Listine, ki se priložijo predlogu

¨ Namen ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave je vsakemu upniku zagotoviti enako varstvo pravic, kot bi jih imel v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. V primeru obstoja razlogov iz 2., 3., 4. ali 5. točke 172. člena ZFPPIPP sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka (tretji odstavek 179. člena ZFPPIPP). V tem okviru je z ugovornim postopkom zoper vodenje postopka prisilne poravnave v celoti varovana pravica vsakega upnika do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS, tako da mu je zagotovljen enak položaj kot v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Vsak upnik insolventnega dolžnika nima pravice vložiti predloga za začetek postopka prisilne poravnave, niti naknadnega načrta finančnega prestrukturiranja in tudi ne more zahtevati spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.

VSL Sklep Cst 346/2021, 21. 9. 2021

2. Začetni predujem

142. člen (poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika)

¨ Zlorabo procesnih pravic predstavlja zasledovanje cilja, ki že na prvi pogled ni skladen z namenom postopka poenostavljene prisilne poravnave tj. v odpravi insolventnosti. Upnikove trditve o zlorabi, ki jih je podal v pritožbi, pa gredo v smeri, da se presoja pravilnost navedbe dolžnikovega premoženja. Temu pa je dejansko namenjen institut notarsko overjene izjave dolžnika, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje (prvi odstavek 221.d člen ZFPPIPP). Namen zahteve po obličnosti te izjave je zagotoviti, da notar v okviru pojasnilne dolžnosti dolžnika pouči o pomenu izjave, prav tako pa ga pouči tudi o posledicah, zlasti o posledici, če so v poročilu prikazani neresnični podatki o finančnem položaju in poslovanju.

VSL Sklep Cst 38/2021, 10. 2. 2021

143. člen (predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev)

144. člen (alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže)

145. člen (načrt finančnega prestrukturiranja)

146. člen (poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja)

147. člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

148. člen (objava predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

149. člen (umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

150. člen (nastanek in trajanje pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave)

151. člen (omejitev dolžnikovih poslov)

¨ Toženki s sporno prodajno pogodbo nista zasledovali namena zagotoviti plačilo kupnine za predmetno nepremičnino, pač pa je bil njun namen čim prej prenesti to nepremičnino skupaj s prilivi od najemnin iz premoženjske sfere prve toženke na drugo toženko ter na ta način preprečiti možnost, da bi to premoženje postalo del stečajne mase prve toženke, hkrati pa bi še naprej ostalo v krogu z bivšim zakonitim zastopnikom prve toženke povezanih oseb. S takšnim ravnanjem sta nedvomno izigrali stečajne upnike prve toženke. Četudi ima upnik terjatev zavarovano z zastavno pravico, mu pravni red dopušča, da lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku. Te presoje tožeče stranke zato druga toženka ne more izpodbijati s svojimi ocenami. Okoliščina, ko je pogodba sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje (kot je to v obravnavani zadevi), presega dejanski stan izpodbojnosti in v skladu z ustaljeno sodno prakso upravičuje ničnostno sankcijo. Upniku v primeru uspeha z ničnostno tožbo ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo. Tožeča stranka lahko v takšnem primeru v korist stečajne mase uveljavlja zahtevke iz naslova neupravičene pridobitve. V zemljiški knjigi je z učinkom od dne 5. 12. 2014 zaznamovana predmetna izbrisna tožba za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice na zadevni nepremičnini na drugo toženko. Že na podlagi pravnomočne ugoditve tej izbrisni tožbi, pa bo tožeča stranka lahko dosegla, da bodo ob izbrisu lastninske pravice, ki je vknjižena v korist druge toženke, po uradni dolžnosti (samodejno) izbrisani tudi vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba te izbrisne tožbe, torej vključno s sporno zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da si tožeča stranka z uveljavljanjem zahtevka za ugotovitev ničnosti pravnega posla za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018 ter za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom te zaznambe ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.

VSL Sodba in sklep I Cpg 58/2020, 17. 2. 2021

¨ 17.9.2017 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E), ki je v četrtem odstavku 66. člena1 predpisal dodaten razlog, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja. Takšne novote so dopustne, če po presoji sodišča ne bi zavlekle reševanje spora.

VSK Sklep Cpg 86/2021, 14. 10. 2021

151.a člen (omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika)

¨ Registrsko sodišče mora zaradi vezanosti na pravnomočno začet postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa in zapovedane omejitve pristojnosti skupščine subjekta vpisa po 151.a členu ZFPPIPP, kot pogoj za presojo obstoja vseh procesnih predpostavk pred odločanjem o vsebinski presoji utemeljenosti predloga upoštevati ali je bilo pred odločitvijo o skupščinskem sklepu o odpoklicu članov in imenovanju novih članov upravnega odbora dano soglasje sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa. Predlagatelji ga kljub pravilnemu pozivu na podlagi prvega odstavka 30. člena ZSReg, registrskemu sodišču niso predložili. Nenazadnje ni brez pomena, da subjekt vpisa sam kot dolžnik uvedbi, začetku in vodenju postopka upniške prisilne poravnave, ni nikoli nasprotoval. Ni vložil niti ugovora zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave po takrat še neugotovljeno ustavno neskladnem desetem odstavku 221.j členu ZFPPIPP. Zato se sploh ni zastavil dvom o insolventnosti subjekta vpisa. Kot je pravilno obrazložilo že registrsko sodišče, pri odločanju o konkretnem predlogu, ni vezano na razloge iz odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Ng 18/2020 z dne 5. 3. 2020, še manj pa je utemeljeno pritožbeno stališče, da pomeni podelitev sodnega pooblastila v zadevi Ng 18/2020 po vsebini več kot le soglasje, ki je urejeno v 151.a člena ZFPPIPP. Registrsko sodišče mora zaradi vezanosti na pravnomočno začet postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa in zapovedane omejitve pristojnosti skupščine subjekta vpisa po 151.a členu ZFPPIPP, kot pogoj za presojo obstoja vseh procesnih predpostavk, pred odločanjem o vsebinski presoji utemeljenosti predloga upoštevati ali je bilo pred odločitvijo o skupščinskem sklepu o odpoklicu članov in imenovanju novih članov upravnega odbora dano soglasje sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa. Registrsko sodišče je v skladu s 3. členom Uredbe v zvezi s predhodnim preizkusom predloga predlagateljev po prvem odstavku 30. člena ZSReg, ko je ugotovilo, da predlagatelji niso niti po pozivu sodišča predložili soglasja pristojnega sodišča po 151.a členu ZFPPIPP, česar v pritožbi niti ne izpodbijajo, njihov predlog pravilno zavrglo.

VSL Sklep IV Cpg 816/2020, 3. 2. 2021

¨ V sporih glede ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine ima delničar pravni interes za stransko intervencijo na strani družbe kot tožene stranke. 398. člen ZGD-1 določa, da sodba glede ničnosti ali izpodbojnosti skupščinskih sklepov učinkuje proti vsem delničarjem ter članom organov vodenja ali nadzora. Zato ima delničar položaj sosporniškega intervenienta. Ker je bila družba v času sklica skupščine v prisilni poravnavi, bi morala skupščina v skladu z 151.a člena ZFPPIPP razpolagati s soglasjem sodišča za imenovanje in odpoklic članov upravnega odbora. Ker takšnega soglasja ni imela niti ga ni nikoli dobila je bila za sprejem sklepa nepristojna. Zakon loči dve vrsti neveljavnih skupščinskih sklepov - nične in izpodbojne, zato mora stranka skladno s tem oblikovati tožbeni zahtevek.

VSL Sklep in sodba I Cpg 235/2021, 26. 8. 2021

¨ Vendar v zadevi ne gre za vpis spremembe pri udeležencu, družbi materi, pač pa pri hčerinski družbi. Zoper njo ni bila uvedena prisilna poravnava in za imenovanje njenega direktorja se ne more zahtevati soglasja sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave po 151.a členu ZFPPIPP.

VSC Sklep II Cpg 43/2021, 5. 5. 2021

¨ Odgovor na vprašanje ali ima udeleženec pravni interes za pritožbo zoper sklep o vpisu v sodni register je enak odgovoru na vprašanje ali ima pravni interes za pritožbo zoper meritorni sklep v nepravdni zadevi o imenovanju manjkajočih članov nadzornega sveta družbe. Ta dva interesa sta neločljivo povezana, ker je vpis v sodni register le izvedbene narave. V dejanskih okoliščinah nepravdne zadeve, ko naj bi predlagatelj z meritornim sklepom o imenovanju članov nadzornega sveta obšel soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave po 151.a členu ZFPPIPP, je pravni interes udeleženca kot upnika v tem, da želi sanirati to domnevno nezakonito stanje v subjektu vpisa, nad katerim je uvedena prisilna poravnava.

VSC Sklep II Cpg 41/2021, 5. 5. 2021

¨ Sodišče prve stopnje ni zahtevalo soglasja sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave, niti ni pozvalo predlagatelja k predložitvi soglasja. V nepravdnem postopku imenovanja članov nadzornega sveta sodišče nadomešča voljo delničarjev na skupščini.

VSC Sklep II Cpg 81/2021, 19. 8. 2021

152. člen (prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

¨ Upnik je aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom tudi v primeru, če verjetno izkaže obstoj terjatve, ki je v plačilo zapadla po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka. Glede na obveznost poslovodstva, ki mora spremljati finančno stanje družbe in ob nastanku položaja insolventnosti sprejeti ustrezne ukrepe, je brez podlage stališče dolžnika, da bi ga bilo dolžno sodišče ponovno opozoriti na možnost vložitve zahteve za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka. Dolžnik ima obligacijsko pravni zahtevek do družbe, da mu izplača dobiček, šele ko skupščina sprejme sklep o razdelitvi bilančnega dobička. Če je bil tak sklep sprejet po prenosu poslovnega deleža na tretjega, pripada zahtevek za izplačilo pridobitelju, ne glede na to, kdaj je bil dobiček ustvarjen.

VSL sklep Cst 146/2021, 14. 4. 2021

VSL Sklep Cst 346/2021, 21. 9. 2021

153. člen (odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

1. Predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave

2. Pritožba proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave

154. člen (rok za odločitev o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

155. člen (oklic o začetku postopka prisilne poravnave)

156. člen (posledica neplačila predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave)

157. člen (nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave)

158. člen (dovoljena plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

159. člen (ureditev plačil v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

160. člen (terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave)

VSM Sklep I Cpg 46/2021, 25. 3. 2021

161. člen (pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

162. člen (pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

163. člen (pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

164. člen (pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave)

164.a člen (posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

165. člen (izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

1. Splošno

2. Terjatve na podlagi zavarovalne pogodbe

166. člen (pravica insolventnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

167. člen (pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

168. člen (redna poročila insolventnega dolžnika)

169. člen (druga pravila o poročilih insolventnega dolžnika)

170. člen (mnenje upravitelja o poročilih insolventnega dolžnika)

171. člen (nadzor upravitelja)

172. člen (razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

¨ Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da je izvedenka morala pregledati obsežno poslovno dokumentacijo dolžnika, kar je razumljivo zahtevalo tudi več kontaktov z dolžnikom (predvsem telefonskih in video sestankov). Sodelovanje upnikov pri pregledu te dokumentacije je težko izvedljivo, saj velik del te, zlasti pogodbe s kupci, nominacije in prednaročila, vsebuje podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost.

VSL Sklep Cst 222/2021, 7. 7. 2021

VSL Sklep Cst 346/2021, 21. 9. 2021

173. člen (roki za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

174. člen (posebna pravila, če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja)

175. člen (postopek z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave)

176. člen (izjava insolventnega dolžnika o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

177. člen (narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave)

178. člen (rok za odločitev o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

179. člen (odločanje o ugovoru)

VSL Sklep Cst 346/2021, 21. 9. 2021

180. člen (vsebina spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

VSL Sklep Cst 346/2021, 21. 9. 2021

181. člen (poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja)

182. člen (zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

183. člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

184. člen (odločanje o zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

185. člen (objava spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

185.a člen (izpolnitev dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje)

186. člen (uporaba pododdelka 4.4.4)

187. člen (smiselna uporaba pododdelka za družbo z omejeno odgovornostjo)

188. člen (uporaba pravil ZGD-1 o spremembi osnovnega kapitala)

189. člen (sklic skupščine)

190. člen (terjatev upnikov, ki so lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

191. člen (sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

192. člen (rok za sprejetje sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

¨ Četrti odstavek 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) je v neskladju z Ustavo, kolikor se druga alineja 1. točke četrtega odstavka navedenega člena nanaša na ustavitev postopka prisilne poravnave in izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka zaradi nepredložitve listine iz 2. točke tretjega odstavka navedenega člena. 2. Državni zbor mora protiustavnost iz prejšnje točke odpraviti v enem letu po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. Do odprave protiustavnosti iz prve točke izreka te odločbe mora sodišče insolventnega dolžnika v primeru, ko slednji predloži odpravek notarskega zapisnika skupščine iz 1. točke tretjega odstavka 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, a ne hkrati tudi listine iz 2. točke tretjega odstavka 192. člena tega zakona, pozvati, naj to listino predloži v roku treh delovnih dni od prejema poziva sodišča. Če dolžnik tudi po poteku roka iz poziva sodišča ne predloži navedene listine, sodišče postopek prisilne poravnave ustavi in izda sklep o začetku stečajnega postopka. Rok za obvestilo upniškemu odboru iz petega odstavka 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju začne v primeru poziva sodišča teči od poteka roka dolžniku za predložitev listine iz poziva na podlagi te odločbe. Rok za objavo poziva sodišča za vpis in vplačilo novih delnic iz 194. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju začne v primeru, ko dolžnik listine predloži po pozivu sodišča na podlagi te odločbe, teči, ko sodišče pravočasno prejme listine iz 2. točke tretjega odstavka 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Up-769/16, U-I-81/17, 12. 7. 2018

Iz obrazložitve:

Pravica do izjave iz 22. člena Ustave zajema tudi pravni položaj dolžnika v postopku (alternativne) prisilne poravnave. V tem okviru pomeni dolžnikov poziv upnikom za vpis in vplačilo poslovnih deležev njegovo ponudbo, ki je naslovljena na upnike. Presojana zakonska ureditev dolžniku v primeru, ko ne predloži poziva upnikom za vpis in vplačilo poslovnih deležev, trajno in nepovratno odreka možnost, da bi njegova izjava volje v postopku učinkovala kot ponudba upnikom na način, da bi se slednji o njej lahko izjavili. Ureditev, ki onemogoča uresničitev namena prisilne poravnave zaradi formalne pomanjkljivosti dolžnikove vloge, katere odprava ne ogroža hitrosti insolvenčnega postopka, ni stvarno povezana s predmetom urejanja – to je z urejanjem možnosti, da udeleženci postopka prisilne poravnave medsebojna razmerja v pogojih finančnega prestrukturiranja dolžnika avtonomno uredijo in pod spremenjenimi pogoji za poplačilo terjatev omogočijo nadaljevanje dolžnikovega podjema. Zato izbire tu presojanega ukrepa, ki opredeljuje način uresničevanja pravice iz 22. člena Ustave, ni mogoče šteti za razumno.

193. člen (poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

194. člen (objava poziva upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

195. člen (izjava upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

196. člen (postopek z izjavo upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

197. člen (poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic)

198. člen (pravne posledice neuspešnega postopka vpisa in vplačila novih delnic)

199. člen (vpis spremembe osnovnega kapitala v sodni register)

199.a člen (posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki)

199.b člen (posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki)

199.c člen (prenos vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic)

199.d člen (posebna pravila za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala)

200. člen (odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave)

VSL Sklep Cst 245/2021, 2. 7. 2021

201. člen (izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

202. člen (poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

203. člen (objava poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

204. člen (glasovnica o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

205. člen (večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave)

206. člen (poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave)

207. člen (posebna pravila, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

208. člen (odločanje sodišča, če prisilna poravnava ni sprejeta)

209. člen (sklep o potrditvi prisilne poravnave)

210. člen (vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave)

211. člen (terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave)

212. člen (terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava)

1. Splošno

VSL Sklep Cst 245/2021, 2. 7. 2021

2. Terjatve, povezane z odložnim pogojem

213. člen (terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava)

1. Zavarovane terjatve

2. Preostale terjatve

214. člen (učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve)

214.a člen (učinek potrjene prisilne poravnave, če je bila izvedena sprememba osnovnega kapitala)

215. člen (učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove)

216. člen (nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov)

1. Nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov

2. Nadaljevanje postopkov izvršbe na podlagi verodostojne listine

3. Ustavitev postopkov zavarovanja

217. člen (odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave)

218. člen (učinek izpolnitve obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave v poznejšem stečajnem postopku)

219. člen (izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)

220. člen (odločanje o razveljavitvi potrjene prisilne poravnave)

221. člen (delno izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)

221.a člen (dolžnik v postopku poenostavljene prisilne poravnave)

¨ Sodišče pri odločanju o začetku prisilne poravnave pazi tudi na morebitno zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Če se izkaže, da dolžnik s predlogom sledi ciljem, ki so nasprotni z namenom postopka, tak predlog ni dopusten. Vendar pa sodišče prve stopnje ob odločanju o predlogu, ko razpolaga le s podatki, ki jih predloži dolžnik, presoja le procesne predpostavke za začetek postopka in preveri, ali je dolžnik priloži tudi vse potrebne listine. Odsotnost vsebinske presoje ne sme omogočiti zlorabe tega postopka za doseganje ciljev, ki z zakonom niso predvideni; če se izkaže, da je dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo prekoračil dopustnost takega predloga, temu pravnega varstva ni mogoče nuditi. Upnik je navedel dovolj konkretnih dejstev, ki bi, če se izkažejo za resnična, lahko kazali na zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave. Pritožbene navedbe upnika so dopustne pritožbene novote, saj jih pritožnik doslej v postopku še ni mogel uveljavljati, bi pa lahko odločilno vplivale na presojo utemeljenosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.

VSL Sklep Cst 307/2021, 17. 8. 2021

221.b člen (uporaba pravil o prisilni poravnavi)

1. Upnik kot stranka postopka poenostavljene prisilne poravnave

VSL Sklep Cst 307/2021, 17. 8. 2021

2. Uporaba pravil o prekinitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka

3. Uporaba pravil o prekinitvi izvršilnih postopkov in nedovoljenosti izvršbe

4. Ne uporabljajo se pravila o ugovoru proti vodenju postopka poravnave

5. Ne uporabljajo se pravila o ponovni prisilni poravnavi

6. Ne uporabljajo se pravila o prisilnem prestrukturiranju zavarovanih terjatev

7. Razno

221.c člen (procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave)

VSL Sklep Cst 38/2021, 10. 2. 2021

221.d člen (odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave; posodobljeni seznam terjatev)

1. Odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave

2. Nedovoljenost predloga zaradi zlorabe procesnih pravic

VSL Sklep Cst 38/2021, 10. 2. 2021

VSL Sklep Cst 307/2021, 17. 8. 2021

3. Posodobljeni seznam terjatev

221.e člen (večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave)

221.f člen (zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave)

1. Vsebina zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in listine, ki se ji priložjo

¨ Sodišče prve stopnje je določilo ustrezen osemdnevni rok za dopolnitev zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, ki ni podaljšljiv.

VSL Sklep Cst 6/2021, 19. 1. 2021

2. Procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave

3. Zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo

VSL sklep Cst 146/2021, 14. 4. 2021

221.g člen (sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave)

221.h člen (uporaba oddelka 4.8)

221.i člen (prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike)

221.j člen (upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave)

VSL Sklep IV Cpg 816/2020, 3. 2. 2021

VSL Sklep Cst 346/2021, 21. 9. 2021

221.k člen (naknadni predlog prisilne poravnave)

221.l člen (dodatne obveznosti poslovodstva in druga posebna pravila)

221.m člen (predlog prisilne poravnave, omejen na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev)

221.n člen (predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

221.o člen (predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

221.p člen (posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev)

221.r člen (preizkus ocene vrednosti zavarovanja)

221.s člen (potrditev in učinki prisilne poravnave, ki je omejena na prestrukturiranje finančnih terjatev)

221.t člen (potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

221.u člen (potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

221.v člen (predlog za ponovno prisilno poravnavo)

221.z člen (posebna pravila za ponovno prisilno poravnavo)

222. člen (uporaba 5. poglavja)

223. člen (stečajni dolžnik)

224. člen (stečajna masa)

225. člen (splošna in posebna stečajna masa)

226. člen (razdelitvena masa)

¨ V zvezi z vrstnim redom stvarnih in izvedenih pravic 6. člen SPZ določa, da ima prej pridobljena prednostna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno pravico iste vrste. To načelo je dosledno upoštevano tudi v petem odstavku 371. člena ZFPPIPP, ki določa, da se terjatve, zavarovane z ločitvenimi pravicami, plačajo po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic tako, da se terjatev zavarovana z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda plača iz dela posebne razdelitvene mase, ki ostane po plačilu celotnega zneska terjatve, zavarovane z ločitveno pravico predhodnega vrstnega reda. Posebna razdelitvena masa je torej denarno dobroimetje, ki se lahko v celoti razdeli ločitvenim upnikom šele potem, ko se od posebne stečajne mase odštejejo vsi stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase. To določilo je upraviteljica pri pripravi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 26. 8. 2020 dosledno upoštevala. ZFPPIPP ne določa, da bi morala stroške, nastale z vnovčenjem posebne stečajne mase, sorazmerno nositi oba ločitvena upnika. Posebna razdelitvena masa se oblikuje šele po plačilu stroškov unovčenja posebne stečajne mase, ločitveni upniki pa se poplačajo upoštevaje vrstni red ločitvenih pravic

VSL Sklep Cst 462/2020, 5. 11. 2020

227. člen (načelo koncentracije)

228. člen (načelo omejevanja tveganj)

229. člen (vpisi v register v zvezi s stečajnim postopkom)

VSM Sklep I Cpg 174/2021, 21. 10. 2021

230. člen (splošno pravilo)

231. člen (upravičeni predlagatelj)

VSL Sklep Cst 80/2020, 25. 2. 2020

¨ Dolžnica ne more izpodbiti domneve o trajnejši nelidvidnosti s trditvami o obstoju nelikvidnega premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti v razumnem roku. Predmetne judikatne terjatve predstavljajo dolžničin dolg do stečajne mase, ki je bila oškodovana zaradi izpodbojnih ravnanj insolventnega bivšega zakonca dolžnice (v tem postopku upnika) v korist dolžnice. V konkretnem položaju je najprej potrebno vzpostaviti premoženjsko pravni položaj stečajnega dolžnika – tu upnika, ki je obstajal pred izpodbitim razpolaganjem s predmetnim premoženjem. Šele nato bo lahko prišlo do izločitve premoženja dolžnice, ki ne spada v stečajno maso, na podlagi prijavljenih in priznanih izločitvenih pravic, in nazadnje še do unovčenja premoženja ter poplačila upnikov. Dolžnica je dolžna ta trenutek na podlagi navedenih pravnomočnih in izvršljivih sodb brezpogojno vzpostaviti lastno premoženjsko pravno stanje in premoženjsko pravno stanje A. A., kakršno je bilo pred izpodbitimi ravnanji, ne glede na morebitne zahtevke, ki bi jih sama imela do bivšega zakonca v osebnem stečaju, ki pa jih v postopku stečaja niti še ni uveljavljala. Predlagatelju, ki je sedaj v postopku osebnega stečaja, je bilo očitano odtujevanje premoženja pred upniki na način, da ga je prenesel na dolžnico. Dolžničino upiranje kondikcijskim zahtevkom s ciljem, da se omenjeno premoženje ne vrne v stečajno maso, v okoliščinah konkretnega primera predstavlja uporabo pravic v nasprotju z njihovim namenom in tudi v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem (zloraba pravic).

VSL Sklep Cst 40/2021, 14. 4. 2021

VSL Sklep Cst 280/2021, 15. 7. 2021

¨ Sodišče prve stopnje je 382. člen ZFPPIPP pravilno uporabilo. Ta v prvem odstavku določa, da se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Vendar ta določba upnikom, ki imajo terjatve zavarovane z zastavno pravico, ne preprečuje, da bi predlagali, da se zoper dolžnika opravi postopek osebnega stečaja.

VSL Sklep Cst 282/2021, 20. 7. 2021

¨ Upnica je pojasnila, koliko znaša dolg dolžnika in kakšna je njegova zamuda s plačilom tega in v podporo svojim trditvam predložila dokaze. Trditveno in dokazno breme v smeri drugačne višine ali zamude pri plačilu dolga se je tako prevalilo na dolžnika, kot je to pravilno ocenilo sodišče prve stopnje. Dolžnik se takšnega bremena ni razbremenil s trditvijo, da upnica odprtih obveznosti na njegov poziv ni želela razkriti.

VSL Sklep Cst 336/2021, 25. 8. 2021

¨ Dolžnik ne izpodbija svoje insolventnosti in ne dokazuje, da bi davčni dolg plačal. Prav tako ne dokazuje, da bi imel v Republiki Sloveniji odprt bančni račun oziroma da bi v postopku davčne izvršbe dolg plačal. Tako niti ne izpodbija zakonskih domnev insolventnosti iz druge in tretje alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, s katerimi je upnik utemeljeval njegovo insolventnost in jih je razložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje je presodilo vsa relevantna dejstva in pravilno nad dolžnikom začelo stečajni postopek. Dolžnikovi dolgovi tudi niso nastali zaradi epidemije COVID-19. Iz seznama izvršilnih naslovov izhaja, da le en dolg izvira iz leta 2020, pa še tisti je globa za prekršek, kar nima nikakršne povezave z epidemijo. Dolžnik pa tudi ne pojasni, do kakšne pomoči naj bi bil kot pravna oseba upravičen od države v zvezi z globami za prekrške, za kar niti ni nikakršne podlage. Višje sodišče sicer dopušča možnost, da dolžnik posluje v skladu s svojimi zmožnostmi. Vendar pa to še ne pomeni, da mu zato ni treba poplačevati svojih dolgov. Dolžnik svojih obveznosti že iz leta 2011, ki se terjajo kot davčni dolg, ni plačal, zato je upnik vsekakor smel vložiti predlog za začetek stečajnega postopka, ki mu je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo.

VSL Sklep Cst 356/2021, 14. 9. 2021

¨ Določba 190. člena ZPP ureja materialno upravičenje strank, medtem ko peti odstavek 239. člena ZFPPIPP določa le upnikovo procesno legitimacijo za predlog za začetek stečajnega postopka. Le-ta je po 3. točki 231. člena ZFPPIPP izkazana, če je upnikova terjatev do dolžnika verjetna in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca, kar vse predstavlja procesno predpostavko za vodenje postopka.

VSL Sklep Cst 425/2021, 10. 11. 2021

232. člen (predlog za začetek stečajnega postopka)

1. Splošno

VSL Sklep Cst 356/2021, 14. 9. 2021

¨ Predmet odločanja v predhodnem stečajnem postopku je presoja, ali je dolžnik insolventen. Upnik ne uveljavlja le pravovarstvenega zahtevka za plačilo svoje terjatve do dolžnika, s katero izkazuje svojo aktivno procesno legitimacijo, temveč uveljavlja zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne stečajni postopek zato, da bi vsi dolžnikovi upniki dosegli plačilo terjatev do dolžnika po načelu enakega obravnavanja upnikov. Upnik zato ne izgubi aktivne legitimacije, če dolžnik po vložitvi predloga to terjatev plača, če verjetno izkaže tudi druge terjatve do dolžnika, ne glede na to, ali so te terjatve dospele pozneje. Iz navedenega pa smiselno izhaja, da je upnik aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom tudi če verjetno izkaže obstoj terjatve, ki je v plačilo zapadla po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka.

VSL sklep Cst 146/2021, 14. 4. 2021

2. Umik

233. člen (predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka)

1. Dopolnitev nepopolnega predloga

2. Višina sredstev, izplačanih iz proračuna sodišča

3. Oprostitev plačila predujma

4. Vračilo založenega predujma

¨ V konkretnem primeru se je zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki ga je predlagal sam dolžnik, pritožila družbenica, ki je s pritožbo uspela. Na podlagi njene pritožbe je sodišče sklep o začetku stečajnega postopka v celoti razveljavilo. Posledično družbenica ni dolžna nositi stroškov, ki so nastali zaradi neutemeljenega predloga dolžnika. Dolžan jih je nositi dolžnik. Stečajni postopek se uvede z vložitvijo predloga. Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Če je predlagatelj dolžnik sam, je oproščen plačila predujma in se začetni stroški porabijo iz proračuna. Po unovčenju stečajne mase v višini založenih sredstev iz proračuna pa se ta sredstva vrnejo v proračun. To z drugimi besedami pomeni, da gre le za začasno in pogojno oprostitev plačila predujma za začetne stroške stečajnega postopka. Ker se je izkazalo, da je dolžnik neutemeljeno predlagal začetek stečajnega postopka in je bil tudi pravnomočno razveljavljen sklep v delu, v katerem nalaga plačilo predujma iz proračuna, je predujem dolžan plačati dolžnik v skladu z določbo prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Stališče, da predujma ni dolžan plačati nihče, je zmotno.

VSL Sklep Cst 342/2021, 1. 9. 2021

¨ Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, v sklepu, s katerim sodišče upravitelju naloži vračilo založenega predujma, ni potrebno ugotavljati, katera stečajna masa je bila unovčena, pač pa zadošča ugotovitev, da je bila stečajna masa unovčena in da presega znesek stroškov iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Ne glede na to, je upraviteljica natančno opisala, kako je prišlo do tega, da stečajna masa presega znesek stroškov iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP, to pa je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzelo tudi sodišče prve stopnje.

VSL Sklep Cst 332/2021, 7. 9. 2021

5. Razno

234. člen (postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)

235. člen (postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)

1. Splošno

VSL Sklep Cst 335/2021, 25. 8. 2021

2. Izbira pravnega sredstva – ugovor ali zahteva za odložitev odločanja

3. Domneva insolventnosti iz tretjega odstavka

236. člen (zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

1. Splošno

VSL sklep Cst 146/2021, 14. 4. 2021

VSL Sklep Cst 335/2021, 25. 8. 2021

2. Dopolnitev zahteve

3. Izbira pravnega sredstva – ugovor ali zahteva za odložitev odločanja

4. Uporaba določb za poenostavljeno prisilno poravnavo

237. člen (odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

237.a člen (poslovanje dolžnika v obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

238. člen (opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

239. člen (odločanje o začetku stečajnega postopka)

VSL Sklep Cst 414/2021, 2. 11. 2021

VSL Sklep Cst 425/2021, 10. 11. 2021

240. člen (začasna odredba proti stečajnemu dolžniku)

241. člen (rok za odločitev o začetku stečajnega postopka)

242. člen (sklep o začetku stečajnega postopka)

243. člen (oklic o začetku stečajnega postopka)

244. člen (nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka)

245. člen (prenos pooblastil na upravitelja)

¨ Vsakemu je treba priznati procesno sposobnost, da lahko s pritožbo izpodbija odločitev sodišča, ki je tožbo oziroma pravno sredstvo zavrglo iz razloga, da pri njem ni podana procesna sposobnost.

VSRS Sklep I Up 89/2021, 13. 10. 2021

246. člen (prenehanje veljavnosti dolžnikovih nalogov in druga plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

247. člen (prenehanje veljavnosti dolžnikovih ponudb)

248. člen (odpoved najemnih in zakupnih pogodb)

¨ Vsak neposredni posestnik, ki svojo posest stvari črpa na izvedeni pravici, t.j. na pravici nelastnika, ki je pravico do določenega razpolaganja s stvarjo pridobil od lastnika (kot npr. najemnik leasingojemalca ali podnajemnik, kar sta tožeči stranki), je že ob sklenitvi zadevnega pravnega posla z nelastnikom seznanjen z dejstvom, da utegne biti njegova posest odvisna od primarnega razmerja njegovega pogodbenega partnerja z lastnikom. Okoliščina, da je nepremičnina, ki se v izvršilnem postopku izroča lastniku, v posesti tretjega in ne dolžnika, ne preprečuje izvršbe. Z začetkom stečajnega postopka stečajni upravitelj pridobi enostransko oblikovalno upravičenje odpovedati vse najemne in zakupne pogodbe, ne da bi bilo zato treba sprožiti kakršenkoli dodatni sodni postopek.

VSL Sodba I Cpg 527/2019, 27. 5. 2020

249. člen (zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika)

250. člen (zasledovalna pravica)

251. člen (vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih)

¨ Da lahko stečajni upravitelj vodi posle, mora biti seznanjen z vso dokumentacijo in pisanji, naslovljenimi na stečajnega dolžnika, najsi bodo sodna ali izvensodna. Druge fizične osebe kot stečajnega upravitelja, ki bi lahko sprejela izjavo volje, načeloma pri stečajnemu dolžniku ni. Ta sicer lahko pooblasti druge osebe za prevzem pisanj, česar ni dolžan in predlagatelj pooblastila drugemu ne zatrjuje. Določba je specialna in četudi se izrecno ne nanaša na vročanje izvensodnih pisanj, jo je potrebno tako razlagati.

VSC Sklep II Cpg 65/2021, 7. 7. 2021

¨ Ker je bila tožba tožencu vročena na napačen naslov, ni mogoče šteti, da mu je bila s fikcijo pravilno vročena. Ni izpolnjen prvi pogoji za izdajo zamudne sodbe. V skladu z 251. členom ZFPPIPP je potrebno po začetku stečajnega postopka vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki ali drugem udeležencu postopka, vročiti upravitelju. Tega pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni storilo, saj je tožbo (v odgovor) vročalo (osebno) tožencu.

VSL Sklep I Cp 1358/2021, 7. 9. 2021

252. člen (terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek stečajnega postopka)

253. člen (pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

254. člen (pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

255. člen (pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

256. člen (obrestovanje terjatev)

257. člen (pravica stečajnega dolžnika do predčasnega plačila)

258. člen (pretrganje zastaranja terjatev)

259. člen (terjatve, povezane z odložnim pogojem)

¨ Ne more biti razlog za spremembo načrta poteka stečajnega postopka dejstvo, da roki jamstva veljavnim zavarovanim garancijam, ki jih je v korist dolžnika izdala pritožnica, še niso potekli. Navedeno posredno izhaja iz določbe 259. člena ZFPPIPP, po kateri upnikova terjatev, ki je povezana z odložnim pogojem in se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne uresniči, preneha. Namen te določbe je prav v tem, da se omogoči končanje stečajnega postopka. Razdelitvena masa, rezervirana za plačilo terjatev iz 259. člena ZFPPIPP, se pri končni razdelitvi res razdeli med druge upnike. Takšnega rizika in s tem v zvezi nastale škode v primeru naknadnega unovčenja garancij pa bi se pritožnica kot banka ob izdaji garancij morala zavedati.

VSL Sklep Cst 90/2021, 17. 3. 2021

VSL sklep Cst 406/2021, 16. 11. 2021

260. člen (terjatve, povezane z razveznim pogojem)

261. člen (pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)

1. Dopustnost pobota

¨ Pogojna terjatev ne nastane šele z izpolnitvijo odložnega pogoja, nastala je že pred začetkom stečajnega postopka, zato sta jo bila pritožnika tudi dolžna prijaviti v stečajnem postopku. Po izpolnitvi odložnega pogoja pa ima učinke že od sklenitve pogodbe oziroma nastanka pogojne terjatve. Glede na navedeno je pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo, da sta obe terjatvi obstajali že na dan začetka stečajnega postopka. Zakonsko določilo prepoveduje le pobot s prostovoljno cedirano terjatvijo, ne pa tudi takrat, ko gre za zakonito subrogacijo in ob tem še za izpolnitev odložnega pogoja, po izpolnitvi katerega sme upnik zahtevati vrnitev tega, kar je kot porok ali zastavni dolžnik poplačal dolžnikovemu upniku. Pravila iz 263. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti tako, da bi lahko upnik svojo terjatev prejel vsaj delno poplačano v stečajnem postopku, medtem ko mu ne bi bilo potrebno plačati svoje obveznosti, ki je kot terjatev stečajnega dolžnika del stečajne mase. Takemu razlogovanju pritožnikov tako ni mogoče dati pravnega varstva, kot ga pritožnika pričakujeta. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je z dnem izpolnitve odložnega pogoja nastopil položaj, ko je začelo za medsebojne terjatve, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, učinkovati pravilo iz 261. člena ZFPPIPP – terjatve so se tako pobotale po samem zakonu, za medsebojne terjatve pa tudi 263. člen ne določa drugače, ker se zanje ne more uporabiti. Pravilno pa je tudi stališče upravitelja, da v stečajnem postopku (pa tudi sicer po OZ) ni pomembno, ali je ob obstoju izvršilnega naslova za upnikovo terjatev tudi nasprotna terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom. Tako upravitelj kot sodišče v izpodbijanem sklepu navajata, da razdelitev na podlagi izpodbijanega sklepa predstavlja tudi že končno razdelitev. Pritožnika imata prav, ko navajata, da bi moralo biti, če bi bilo to res, to navedeno že v samem sklepu, ki bi tako moral biti sklep o končni razdelitvi, pa je bil izdan kot sklep o prvi splošni razdelitvi. Poleg tega pa se končna razdelitev opravi, ko je unovčena vsa stečajna masa. Tega, da bi bila unovčena že vsa stečajna masa, upravitelj niti ni trdil, navedel je le, da ne predvideva poznejše delitve, kar pa glede na zakonsko določilo ne zadošča za zaključek, da gre res tudi za končno razdelitev. Izpodbijana razdelitev glede na navedeno ne more predstavljati končne razdelitve, zato je bil stečajni upravitelj dolžan oblikovati rezervacije tudi za preostale terjatve pritožnikov, glede katerih se odložni pogoj še ni izpolnil.

VSL sklep Cst 406/2021, 16. 11. 2021

2. Obvestilo o pobotu in povračilo stroškov

3. Razno

262. člen (pobot pogojnih terjatev)

263. člen (nedovoljeni pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)

¨ Zakonsko določilo prepoveduje le pobot s prostovoljno cedirano terjatvijo, ne pa tudi takrat, ko gre za zakonito subrogacijo in ob tem še za izpolnitev odložnega pogoja, po izpolnitvi katerega sme upnik zahtevati vrnitev tega, kar je kot porok ali zastavni dolžnik poplačal dolžnikovemu upniku. Pravila iz 263. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti tako, da bi lahko upnik svojo terjatev prejel vsaj delno poplačano v stečajnem postopku, medtem ko mu ne bi bilo potrebno plačati svoje obveznosti, ki je kot terjatev stečajnega dolžnika del stečajne mase. Takemu razlogovanju pritožnikov tako ni mogoče dati pravnega varstva, kot ga pritožnika pričakujeta. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je z dnem izpolnitve odložnega pogoja nastopil položaj, ko je začelo za medsebojne terjatve, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, učinkovati pravilo iz 261. člena ZFPPIPP – terjatve so se tako pobotale po samem zakonu, za medsebojne terjatve pa tudi 263. člen ne določa drugače, ker se zanje ne more uporabiti. Pravilno pa je tudi stališče upravitelja, da v stečajnem postopku (pa tudi sicer po OZ) ni pomembno, ali je ob obstoju izvršilnega naslova za upnikovo terjatev tudi nasprotna terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom.

VSL sklep Cst 406/2021, 16. 11. 2021

264. člen (prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka)

¨ Prodajna pogodba, ki ima alternativno predvideno možnost plačila kupnine s pobotom, ni v nasprotju z zakonom. V pritožbi izrecno zatrjevani 264. člen ZFPPIPP takšnemu načinu poplačila ne nasprotuje, saj ne ureja prodaje stečajne mase in razdelitve kupnine. Ob takšnem načinu plačila se namreč pobota terjatev stečajnega dolžnika iz naslova kupnine s terjatvijo stečajnega upnika iz naslova razdelitve te kupnine (zato je pomembno, da je predhodno izvedena razdelitev te posebne razdelitvene mase, v kateri se ustrezno upoštevajo tudi stroški postopka). Očitno je takšno stališče tudi sodišča prve stopnje, ki je dalo sedaj izpodbijano soglasje. Vendar pa višje sodišče ponovno opozarja, da bo moralo sodišče prve stopnje v primeru takšnega plačila kupnine pred izdajo sklepa o izročitvi izpeljati razdelitev te posebne razdelitvene mase. Šele tedaj ter ob dodatnem pogoju, da bo kupec plačal tiste terjatve (morebitne stroške …), ki jih je potrebno plačati iz kupnine pred poplačilom njegove terjatve, bo smelo sodišče prve stopnje izdati sklep o izročitvi nepremičnine. Način plačila ne sme vplivati na razdelitev.

VSL Sklep Cst 250/2021, 22. 6. 2021

264.a člen (posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

265. člen (izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

266. člen (posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

267. člen (pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

VSM Sodba I Cpg 95/2021, 8. 7. 2021

268. člen (pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

VSM Sodba I Cpg 95/2021, 8. 7. 2021

269. člen (obdobje izpodbojnosti)

270. člen (prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava)

271. člen (izpodbojna pravna dejanja)

1. Objektivni element – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja

2. Objektivni pogoj – pridobitev ugodnejših pogojev za plačilo

3. Subjektivni element

4. Objektivni in subjektivni element

5. Nadomestna izpolnitev

6. Nujna plačila po 34. členu ZFPPIPP ter objektivni ali subjektivni element

7. Opustitev pravnega dejanja

8. Razno

272. člen (domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje)

1. Objektivni element izpodbojnosti

2. Subjektivni element izpodbojnosti

3. Objektivni in subjektivni element izpodbojnosti

273. člen (pravna dejanja, ki jih ni mogoče izpodbijati)

274. člen (izpodbojnost pravnih dejanj, za katera obstaja izvršilni naslov)

275. člen (vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka)

VSL Sodba in sklep I Cpg 58/2020, 17. 2. 2021

276. člen (legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka)

277. člen (rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka)

1. Rok za vložitev tožbe

2. Sprememba tožbe zaradi poteka roka ni mogoča

3. Rok pri napotitvi

4. Ugovor izpodbojnosti

5. Dolžnost postavitve povračilnega zahtevka

278. člen (pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka)

1. Splošno

2. Plačilo denarnega nadomestila

3. Tek zamudnih obresti

279. člen (splošno pravilo)

280. člen (ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, ki z začetkom stečajnega postopka prenehajo)

VSC Sklep I Ip 233/2021, 8. 7. 2021

¨ Z vpisom v zemljiško knjigo je upnik pridobil prisilno hipoteko na nepremičninah. Za njeno prijavo v stečajnem postopku pa je treba upoštevati 298.a člen ZFPPIPP, ki spreminja koncept prijavljanja terjatev in ločitvenih pravic na nepremičninah ter vplivajo na uporabo 280. člena ZFPPIPP. Določba 298.a člena ZFPPPIPP olajšuje položaj hipotekarnih upnikov in vzpostavlja fikcijo prijave hipoteke ter terjatve v stečajnem postopku, zaradi česar hipotekarni upnik ne more priti v zamudo s prijavo. To pomeni, da četudi upnik ni prijavil ločitvene pravice na nepremičninah, kar naj bi izhajalo iz prijave terjatve upnika in končnega seznama preizkušenih terjatev in se sklicuje dolžnik v pritožbi, sodišče ne razveljavi opravljenih izvršilnih dejanj, kar zasleduje dolžnik.

VSC Sklep II Ip 180/2021, 9. 6. 2021

281. člen (ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, ki z začetkom stečajnega postopka ne prenehajo)

282. člen (posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno)

¨ V danem primeru tudi ni mogoče smiselno uporabiti določb 298. a člena ZFPPIPP, ki urejajo posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko. Navedena pravila se uporabljajo za hipoteko, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo, ki je najprej register lastninske pravice, ob pogoju, da je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika. V obravnavanem primeru tudi ne gre za ločitveno pravico iz 281. člena ZFPPIPP, prav tako ne za ločitveno pravico iz drugega odstavka 282. člena ZFPPIPP, ki jo ločitvenemu upniku ne bi bilo treba prijaviti v stečajnem postopku, ker jo lahko uveljavi zunajsodno. Razmerje neposestne zastavne pravice namreč preide v razmerje ročne zastave šele tedaj, ko je stvar izročena upniku in šele tedaj nastopi domneva, da je med strankama sklenjen dogovor o izvensodni prodaji zastavne pravice. Upnik zavarovane terjatve mora v stečajnem postopku v roku za prijavo terjatev prijaviti terjatev in ločitveno pravico, četudi je njegova zastavna pravica, ki je podlaga ločitveni pravici, vpisana v register neposestnih zastavnih pravic.

VSL Sklep Cst 106/2021, 7. 4. 2021

283. člen (razveljavitev in izbris vrednostnih papirjev)

284. člen (terjatve, vsebovane v razveljavljenih vrednostnih papirjih)

285. člen (uporaba pododdelka 5.3.7)

286. člen (posebno pravilo o nedovoljenem pobotu terjatev ob začetku stečajnega postopka)

287. člen (posebna pravila o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov)

289. člen (posebni pravili o prijavi in plačilu terjatev)

¨ Pri tem višje sodišče še poudarja, da ima upnik terjatev, saj je ta nastala pred začetkom stečajnega postopka, in da ne gre za stroške tega stečajnega postopka, čeprav se ta terjatev poplača kot občasni strošek, po poplačilu vseh drugih stroškov stečajnega postopka, pred kakršnimikoli drugimi poplačili terjatev upnikov iz splošne stečajne mase. Če ne bi bilo tako in bi bil pritožnik le upnik stroškov, tudi ne bi mogel sodelovati v upniškem odboru.

VSL Sklep Cst 2/2021, 2. 2. 2021

¨ Stečajnega postopka namreč ni mogoče končati, ne da bi premoženje dolžnika dobilo novega titularja. Tudi v tem primeru bi moral biti glede vrstnega reda spoštovan drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 378/2021, 6. 10. 2021

290. člen (uporaba pravil o poslovnih knjigah in računovodskih izkazih)

291. člen (računovodski izkazi do začetka stečajnega postopka in otvoritvena bilanca)

292. člen (predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika)

293. člen (pomoč policije)

294. člen (otvoritveno poročilo upravitelja)

295. člen (vsebina rednega poročila upravitelja)

296. člen (terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku)

1. Terjatve, ki jih je treba prijaviti

2. Posledice zamude roka za prijavo terjatev

¨ S tem, ko je bil dne 19. 3. 2021 objavljen sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku zoper toženko, je upoštevaje drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP prenehal razlog za prekinitev postopka. Upoštevaje navedeno je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP sklenilo, da se postopek nadaljuje. Toženka neutemeljeno oporeka sklepu sodišča prve stopnje s sklicevanjem na posledice neprijave terjatve v stečajnem postopku oziroma materialnopravne (ne)utemeljenosti zahtevka, ki ga uveljavlja tožnik. Skladno s petim odstavkom 296. člena ZFPPIPP zamuda roka za prijavo terjatve, ki jo je treba prijaviti, ali neprijava pomeni, da terjatev preneha. Vendar je treba za odločanje o obstoju terjatve oziroma utemeljenosti zahtevka najprej postopek nadaljevati, pri čemer je v konkretnem primeru bistveno še, da tožnik uveljavlja poleg denarne nedenarno terjatev, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase in za katero obveznost prijave v stečajnem postopku ne velja.

VDSS Sklep Pdp 443/2021, 30. 9. 2021

3. Razno

¨ Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imela tožena stranka kot solastnica nepremičnin ID znak 001 in ID znak 002, ki v naravi še nista bili razdeljeni, v skladu z določbo 66. člena SPZ pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršila pravice drugih solastnikov. Ugotovilo je tudi, da tožena stranka nepremičnine ni uporabljala sorazmerno svojemu idealnemu deležu. To pa pomeni, da je s tem kršila pravice drugih solastnikov, torej tudi tožeče stranke. Določbe ZFPPIPP o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka nad toženo stranko na to dejstvo nimajo nobenega vpliva. Nesporno je, da tožeča stranka v roku za prijavo terjatev ni prijavila nobene terjatve do tožene stranke. Od nje ni zahtevala nobene koristi zaradi uporabe njenega dela nepremičnine do dneva začetka stečajnega postopka. To pomeni, da so njene eventualne terjatve iz naslova dela najemnin zoper toženo stranko v razmerju do tožene stranke kot stečajnega dolžnika po materialnem pravu v vsakem primeru prenehale (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP). Hkrati pa to tudi pomeni, da je mogoče šteti, da je tožeča stranka v razmerju do tožene stranke kot stečajnega dolžnika privolila v svoje prikrajšanje za prejete najemnine. Za konkretni primer, v katerem je pritožbeno sodišče glede na ugotovljena dejstva zaključilo, da je tožeča stranka privolila v prikrajšanje za čas do začetka stečajnega postopka, je glede pravice do uporabnine po dnevu začetka stečajnega postopka odločilen tisti trenutek, ko je od stečajnega upravitelja zahtevala plačilo deleža najemnin, ki odpade nanjo. Za zahtevek tožeče stranke po 198. členu OZ je v okoliščinah konkretnega primera po presoji pritožbenega sodišča odločilen torej trenutek, ko je tožeča stranka v razmerju do stečajnega dolžnika v prijavi izločitvene pravice prvič izrazila voljo, da ji dolžnik vrne nepremičnine in za čas do vrnitve vse koristi od uporabe. Z navedeno izjavo je nedvomno prenehala njena privolitev v prikrajšanje.

VSL Sodba in sklep I Cpg 360/2021, 14. 7. 2021

297. člen (prijava nezavarovane terjatve)

298. člen (prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice)

1. Ob poteku roka za prijavo še ne gre za premoženje stečajnega dolžnika - pravočasnost prijave

2. Določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice

3. Uveljavljanje prijave v pravdnem postopku

4. Razno

298.a člen (posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s hipoteko ali maksimalno hipoteko)

VSL Sklep Cst 106/2021, 7. 4. 2021

VSC Sklep II Ip 180/2021, 9. 6. 2021

299. člen (prijava izločitvenih pravic)

1. Preizkus pozneje prijavljenih izločitvenih pravic

2. Vpliv prijave na prodajo premoženja

3. Stroški prodaje

4. Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem

5. Razno

¨ Za uveljavljanje izločitvenih pravic v postopku osebnega stečaja ZFPPIPP sicer ne določa časovnih rokov njihove prijave v stečajni postopek in izgube takšnih pravic zaradi zamude rokov, vendar pa v petem odstavku 299. člena ZFPPIPP določa, da v primeru, če stečajni upravitelj v stečajnem postopku proda predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo. Dajatev iz naslova pravice do nadomestila za prodano nepremičnino je obligacijska pravica, podvržena pravilom ZFPPIPP (227. člen) in jo je zato, ker se poplačuje iz stečajne mase, potrebno tudi v postopkih osebnega stečaja po posebnih pravilih, ki veljajo za osebni stečaj, prijaviti. Uveljavljena terjatev je v osebnem stečaju preizkušena po stečajnem upravitelju in upnikih. ZFPPIPP v zvezi s prerekanimi v stečajnem postopku prijavljenimi izločitvenimi pravicami, pridobljenimi na izviren način, mora upnik te uveljavljati v pravdi, tam pa s tožbo zahtevati ugotovitev obstoja prerekane pravice. Tožbeno uveljavljanje terjatve ni dopustno z dajatvenim zahtevkom zoper toženca kot stečajnega dolžnika ob ugotovljenem, da bi to lahko predstavljalo le uveljavljanje zahtevka iz petega odstavka 296. člena ZFPPIPP, tega pa tožnica v stečajnem postopku zoper toženca ni prijavila in uveljavila, njeno tožbeno uveljavljanje v pravdnem postopku niti ni dopustno. Tako sodišču prve stopnje kot obema pravdnima strankama je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje nedvoumno, kakšno pravno varstvo želi tožnica in v kakšnem obsegu. Zato bi ugoditev pritožbeno prvič uveljavljenim, sicer pravilnim pritožbenim trditvam toženca o nesklepčnosti tožbe, v tem delu zaradi nepravilnega zahtevka pomenila nesorazmeren poseg v tožničino pravico do učinkovitega pravnega varstva.

VSC Sklep Cp 59/2021, 19. 5. 2021

299.a člen (posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnin)

300. člen (ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi)

¨ Rok, ki je določen v mesecih (enomesečni rok), se skladno s tretjim odstavkom 111. člena ZPP konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. In ne po preteku tridesetih dni, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.

VSC Sklep I Cpg 63/2021, 1. 6. 2021

301. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve)

1. Nadaljevanje postopka

VDSS Sklep Pdp 443/2021, 30. 9. 2021

2. Zavrženje tožbe

3. Priznanje terjatve in pravdni stroški

4. Le še ugotovitveni zahtevek

5. Pravni interes za pravno sredstvo

¨ Priznana terjatev ima enak učinek kot pravnomočna sodba. Tega sicer ne določa noben predpis, smiselno pa to izhaja iz določila osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP. Po tem določilu takrat, kadar je vtoževana terjatev v stečajnem postopku priznana, preneha upnikova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Ker je stečajni upravitelj vtoževano terjatev v celoti priznal, pritožnica za izid pravde nima pravnega interesa, pa tudi za pritožbo proti kakršni koli prvostopenjski odločitvi ne, saj s pritožbo ne more doseči boljše odločitve.

VSL Sklep II Cpg 95/2021, 7. 4. 2021

6. Razno

302. člen (ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu)

VSL Sklep Cst 379/2021, 6. 10. 2021

303. člen (uporaba pravil o preizkusu terjatev za preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic)

304. člen (pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica)

305. člen (uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi)

1. Napotitev

2. Vsebina zahtevka

3. Prenehanje ločitvene pravice

4. Razno

¨ Glede na takšne okoliščine obravnavane zadeve mora biti tožeči stranki, ki je v stečajnem postopku prijavila terjatev, temelječo na izvršilnem naslovu, in ki je bila s strani upravitelja prerekana, kar pomeni, da je obstoj terjatve sporen, omogočeno, da v sodnem postopku uveljavi svojo pravico, ki jo zasleduje v stečajnem postopku, to je, da doseže poplačilo svoje terjatve. Po presoji sodišča druge stopnje je zmotno stališče prvostopnega sodišča, da pravila iz drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP za terjatve iz 314. člena tega zakona ni mogoče uporabiti dosledno, ker bi prišlo do posega odločanja rednih sodišč v upravne zadeve. Pri odločanju o zahtevku na ugotovitev (ne)obstoja terjatev se pravdno sodišče namreč ne spušča (ponovno) v presojo vsebine, temelja in višine te terjatve, saj terjatev temelji na izvršilnem naslovu in bi s ponovnim ugotavljanjem terjatve posegli v učinke pravnomočnosti. V pravdi zaradi ugotovitve (ne)obstoja take terjatve je mogoče uspešno uveljavljati samo trditve, ki bi jih bilo glede terjatve nasproti upniku mogoče uveljavljati v postopku individualne izvršbe, torej ugovor, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, ali zaradi morebitnega zastaranja judikatne terjatve. V obravnavanem primeru gre za spor, ki izvira iz stečajnega postopka. V skladu z 8. točko drugega odstavka 32. člena ZPP so okrožna sodišča, ne glede na vrednost spora pristojna da sodijo v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom in to ne glede na to, da gre za terjatve iz 314. člena ZFPPIPP (prim. VSL sodba II Cp 933/2018).

VSM Sklep I Cpg 154/2021, 7. 10. 2021

306. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice)

308. člen (izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova)

309. člen (pravne posledice, če je izločitvena pravica priznana)

310. člen (uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi)

VSL Sklep I Cpg 127/2021, 12. 5. 2021

311. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev izločitvene pravice)

312. člen (izpodbijanje izločitvene pravice, ki temelji na izvršilnem naslovu)

313. člen (smiselna uporaba pravil oddelka 5.6 za drug postopek)

314. člen (posebna pravila za nekatere upravne postopke)

VSM Sklep I Cpg 154/2021, 7. 10. 2021

314.a člen (posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

315. člen (splošno pravilo o poslovanju v stečajnem postopku)

316. člen (končanje nujnih poslov)

317. člen (pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika)

318. člen (posebna pravila pri nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika)

319. člen (ustavitev nadaljnjega poslovanja stečajnega dolžnika)

320. člen (unovčenje stečajne mase)

321. člen (načrt poteka stečajnega postopka)

VSL Sklep Cst 378/2021, 6. 10. 2021

322. člen (upravljanje stečajne mase)

1. Oddaja v najem

2. Dejanja iz 3. točke prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP

3. Soglasje sodišča ni potrebno

4. Razno

323. člen (oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem ali zakup)

¨ Ob ustreznem soglasju sodišča zakon izrecno dovoljuje ustanovitev predkupne pravice, zato je neutemeljena pritožbena trditev upnika, da tako podeljena predkupna pravica krši načelo enakopravnega obravnavanja upnikov. Ni mogoče trditi, da pomeni obstoj predkupne pravice na premoženju, ki se prodaja, okoliščino, ki bi zniževala njeno ceno.

VSL sklep Cst 4/2021, 13. 1. 2021

¨ Upravitelj kot strokovnjak ve oziroma bi moral vedeti, da bi moral ob vsakem podaljšanju najemnega razmerja od sodišča hkrati zahtevati izdajo soglasja k sklenitvi (podaljšanju) predkupne pravice. Ni logično sprejemljivo, da bi šlo le za malomarnost upravitelja, ki je izdajal zemljiškoknjižno dovolilo na podlagi katerega je dolžnik predlagal izbris in nato ponoven vpis predkupne pravice v zemljiško knjigo. Če bi veljala logika, da je predkupna pravica ustanovljena dokler traja najemno razmerje v skladu z 11. členom Najemne pogodbe, sklenjene za določen čas enega leta, ne bi bilo treba zemljiški knjigi predlagati izbris vknjižene predkupne pravice in nato ponoven vpis. Podaljševala bi se le najemna pogodba, predkupna pravica bi ostala vpisana v zemljiški knjigi. Na dolžnikovo vpletenost v zlorabo stečajnega postopka kaže že to, da dolžnik ni v okviru svoje trditvene podlage zatrjeval nobenega življenjsko razumnega in prepričljivega pojasnila, zakaj ni podvomil, da bi upravitelj moral pred izdajo zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi katerega je dolžnik sam predlagal vpis predkupne pravice v zemljiški knjigi, ne samo prvič ampak tudi za vsako nadaljnje podaljšanje predkupne pravice zahtevati od sodišča izdajo sklepa o soglasju k podaljšanju predkupne pravice. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo četrti odstavek 200. člena ZUreP-2. Gre za kogentno pravilo, ki je prepovedovalo pravni promet s spornimi nepremičninami brez soglasja razlastitvenega upravičenca in kot sankcijo kršitve te prepovedi določalo ničnost pogodbe. Na prvi pogled izbira prodaje nepremičnin z nezavezujočim zbiranjem ponudb, po dveh neuspešnih javnih dražbah, kaže na razumnost upraviteljeve odločitve. Vendar pa v povezavi z vsemi opisanimi okoliščinami in vedenjem, da je bila v zemljiški knjigi v dolžnikovo korist vpisana predkupna pravica in verjetnostjo dolžnikovega interesa po nakupu nepremičnin, bi bila bolj logična izbira načina prodaje z javno dražbo. Ta namreč tudi, če predkupni upravičenec izkoristi predkupno pravico omogoča drugemu ponudniku zviševanje cene nepremičnin (2. točka drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP). Način prodaje z nezavezujočim zbiranjem ponudb to možnost izključuje (tretji odstavek 347. člena ZFPPIPP). Izbrisna tožba je samostojen pravni institut, kjer mora biti v konkretnem dejanskem stanju izpolnjen zakonski dejanski stan prvega odstavka 243. člena ZZK-1 in lahko izbrisno tožbo, to je zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe uveljavlja tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica iz materialnopravnega razloga je bila zaradi te vknjižbe kršena. Upnik je uveljavljal, da bi morala biti prodajna pogodba sklenjena z njim in ne z dolžnikom kot (predkupnim) upravičencem. Zatrjeval je ničnost pogodbe, ker je bila ta sklenjena brez pravne podlage (39. člen OZ). S tem je uveljavljal kršitev obligacijske pravice. Upnik je torej utemeljeno uveljavljal zavarovanje nedenarne terjatve, ki se bo kasneje izrazila tudi v izbrisni tožbi. Po drugi alineji 1. točke prvega odstavka 243. člena ZZK-1 se v primeru uspeha z izbrisno tožbo znova vpiše lastninska ali izvedena pravica v korist prejšnjega imetnika (odsvojitelja).

VSL Sklep I Cpg 476/2021, 7. 10. 2021

324. člen (nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika)

325. člen (uporaba pododdelka 5.8.2)

326. člen (priprave za prodajo)

327. člen (ocena vrednosti premoženja)

VSL Sklep Cst 322/2021, 17. 8. 2021

328. člen (zbiranje drugih informacij za presojo najugodnejših pogojev prodaje)

¨ V kolikor je sodišče prve stopnje štelo, da je predmet prodajne pogodbe premoženje, ki je poslovna celota, bi iz izreka sklepa o prodaji moralo izhajati, katere stvari in/ali pravice, ki tvorijo poslovno celoto, se prodajajo. V primeru, da se prodaja premoženje, ki je poslovna celota, je potrebno tudi obrazložiti, zakaj naj bi določeno premoženje predstavljalo poslovno celoto. Ali je v konkretnem primeru bila izdelana cenitev v skladu z določbo 4. odstavka 327. člena ZFPPIPP, iz razlogov sklepa ni razvidno. Namen izvedbe postopka nezavezujočega zbiranja ponudb je (zgolj) v tem, da se ugotovi, koliko so morebitni kupci pripravljeni plačati za premoženje, ki se prodaja. Nezavezujoče zbiranje ponudb je namenjeno le pridobivanju informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje, ne more pa biti osnova za prodajo, kakršno je predlagal upravitelj, ne da bi bilo hkrati pojasnjeno, zakaj je takšen način prodaje najbolj primeren

VSL Sklep Cst 322/2021, 17. 8. 2021

329. člen (način prodaje)

¨ Zakon ne favorizira enega načina prodaje pred drugim. Pritožbena trditev, da se pri prodaji z javno dražbo z zviševanjem izklicne cene iztrži najnižja cena oziroma bi se višja dosegla na podlagi zbiranja ponudb, pa je povsem pavšalna in dokazno nepodprta, predvsem glede na predhodno nesporno ugotovljeno dejstvo, da sta oba načina prodaje zakonsko enakovredna. Tudi če se prodaja celotna nepremičnina, je dolžnik v tem postopku osebnega stečaja lastnik še vedno le do 1/2 in vse dokler solastna stvar ni razdeljena, odločitev, da se le enemu od solastnikov naloži, da izprazni celotno stanovanjsko hišo, ni pravilna.

VSL Sklep Cst 404/2021, 27. 10. 2021

330. člen (začetek prodaje)

¨ Za odločitev o prodaji premoženja stečajnega dolžnika ni potrebno, da bi bil sklep o preizkusu terjatev pravnomočen. Sodišče pa se ob odločanju o sklepu o prodaji ne more in ne sme ukvarjati z obstojem terjatev, to je stvar postopka preizkusa terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic ter sklepa o preizkusu terjatev. Preizkus je tudi pravnomočno končan. Iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da se izpraznitev in izročitev stanovanja oziroma stanovanjske hiše upravitelju stečajnemu dolžniku naloži v roku treh mesecev po prejemu sklepa, ne pa po pravnomočnosti sklepa.

VSL Sklep Cst 320/2021, 24. 8. 2021

¨ Dejstva, da je bil njen zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice pravnomočno zavrnjen, pritožnica ne izpodbija. Položaj izločitvenega upnika ima le upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku (drugi odstavek 22. člena ZFPPIPP). Tak položaj pa ima upnik lahko le do takrat, ko je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da njegova pravica ne obstaja (primerjaj drugo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP). Zato pritožnica nima več položaja izločitvene upnice v tem postopku. Prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljena le do tedaj, ko je zahtevek izločitvenega upnika pravnomočno zavrnje (1. točka tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP). Ta pogoj je v obravnavani zadevi že izpolnjen, in to ne glede na morebitne druge tožbe v zvezi s to nepremičnino, zato ni več ovire za njeno prodajo v stečajnem postopku.

VSL sklep Cst 417/2021, 16. 11. 2021

331. člen (sklep o prodaji)

¨ Prvi odstavek 94. člena ZFPPIPP določa le dolžnost upravitelja, ki je ta, razen v posebej utemeljenih primerih, ne sme kršiti. Če to stori kasneje, kot predvideva zakon, pa to še ne pomeni, da je sklic seje nezakonit in zato povzroči nezakonitost seje upniškega odbora. Upniški odbor, katerega član je tudi pritožnik, je sejo opravil in kakšne nezakonitosti ni ugotovil, kar je razvidno iz zapisnika te seje (ta je bil priložen k predlogu upraviteljice za prodajo, v spis pa ga je vložil tudi predsednik upniškega odbora). Seja je bila povsem zakonita, člani upniškega odbora so bili navzoči in so o sklepih tudi glasovali, med drugim o soglasju k izpodbijani prodaji. Načrt poteka stečajnega postopka je vseboval tudi prodajo in s podajo predloga se je upraviteljica le držala svoje obveznosti, da prodajo tudi izvrši. Ceno je upraviteljica predlagala v skladu z najvišjo ponudbo, ki jo je prejela v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb. Temu je ta postopek tudi namenjen. Pritožba proti sklepu o prodaji premoženja stečajnega dolžnika ni namenjena ugotavljanju kršitev upravitelja in posledično njegovi razrešitvi. Vse te argumente lahko upnik uveljavlja le s predlogom za razrešitev (ki ga je tudi vložil in ga sodišče prve stopnje obravnava). Stečajni postopek pa ne more in ne sme čakati z odločanjem o prodaji na (pravnomočno) odločitev o predlogu za razrešitev upravitelja. Tu se odloča le o pravilnosti odločitve o prodaji. Nadaljnje vodenje stečajnega postopka je nesmiselno, ko stečajna masa ne zadošča niti za poplačilo vseh stroškov postopka. Vendar pa ima stečajni dolžnik še odprte pravde, zato ga ni mogoče kar zaključiti. Prav tako ima še odprte terjatve do svojih dolžnikov. Prav tako pa se upraviteljica trudi, da bi upnike občasnih stroškov stečajnega postopka izenačila v deležu poplačila njihovih terjatev. Višje sodišče ne more zaključiti, da do prodaje ne bi smelo priti, ker bi bilo treba stečajni postopek takoj končati in preostale terjatve stečajnega dolžnika prenesti na upnike. V skladu s 374. členom ZFPPIPP se na upnike prenese premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti ali bi z njegovo prodajo nastali nesorazmerni stroški. Da bi ravno s to prodajo nastali nesorazmerni stroški ali da tega depozita sploh ne bi bilo mogoče prodati, pa pritožnik ne zatrjuje.

VSL Sklep Cst 2/2021, 2. 2. 2021

VSL Sklep Cst 322/2021, 17. 8. 2021

¨ Če je kljub dejstvu, da je sodišče prve stopnje vedelo, da je nad ločitvenim upnikom začet postopek osebnega stečaja, zahtevalo in obravnavalo njegovo mnenje o prodaji premoženja, na katerem ima priznano ločitveno pravico, potem mu ni mogoče odreči pravice do pritožbe zoper odločitev sodišča. Res je, da je v tretjem odstavku 331. člena ZFPPIPP določeno, da lahko sodišče, če s prvim sklepom o prodaji določi kot način prodaje javno dražbo, hkrati določi, da se lahko postopek večkrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen, vendar mora odločitev na tej podlagi vsebovati tudi število možnih ponovitev prodaje, česar pa v konkretnem primeru izpodbijani sklep ne vsebuje. Vnaprejšnja dovolitev ponavljanja neuspešnih javnih dražb brez omejitve njihovega števila, lahko dejansko privede do sicer uspešne prodaje, vendar za povsem neznatno kupnino. Na podlagi odločitve, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče ne more izključiti možnosti, da v primeru več neuspešnih prodaj na javni dražbi, ki jih je odobrilo sodišče prve stopnje brez omejitve njihovega števila, kupnina ne bo zadoščala niti za vse stroške več ponovljenih javnih dražb. Zato bi moralo sodišče prve stopnje odločiti, koliko ponovljenih dražb dovoljuje, prav tako pa bi se glede na višino izklicne cene in trajanje postopka prodaje moralo opredeliti tudi do vprašanja, ali so v takem primeru izpolnjeni pogoji za ponudbo ločitvenemu upniku, da navedeno premoženje prevzame v poplačilo svoje terjatve, ki jo ima zavarovano z ločitveno pravico. O tem, da ga stečajni upravitelj, ki je imenovan v postopku osebnega stečaja nad ločitvenim upnikom, ne bi prevzel, sodišče ne more sklepati na podlagi mnenja upraviteljice, ki ga je podala v izjavi na pritožbo, da ni verjetno, da ga bo prevzel, ker ga bo moral nato sam unovčiti. O tem bi moralo sodišče prve stopnje vprašati upravitelja, česar pa še ni storilo, enako kot zmotno še ni zahtevalo od njega mnenja v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet tega sklepa.

VSL Sklep Cst 402/2021, 27. 10. 2021

332. člen (izklicna ali izhodiščna cena)

¨ Zakon določa omejitev izklicne oziroma izhodiščne cene pri prvem sklepu o prodaji navzdol, ne pa tudi navzgor.

VSL Sklep Cst 421/2021, 23. 11. 2021

333. člen (varščina)

334. člen (javna dražba)

335. člen (vabilo k dajanju ponudb)

336. člen (drugi pogoji prodaje)

337. člen (osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe)

338. člen (ara)

339. člen (rok za plačilo kupnine in izročitev prodanega premoženja kupcu)

VSL Sklep Cst 250/2021, 22. 6. 2021

340. člen (izključitev odgovornosti za stvarne napake)

341. člen (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe)

VSL Sklep Cst 250/2021, 22. 6. 2021

342. člen (prenos lastninske ali druge premoženjske pravice na kupca in varstvo kupca)

1. Pritožbeni razlogi

2. Prenehanje pravic tretjih na premoženju

3. Prepoved uveljavljanja zahtevkov po petem odstavku

¨ Zgolj zatrjevano vedenje stečajne upraviteljice in njena seznanitev s stališčem etažnih lastnikov, da je Predmetna parcela pripadajoče (funkcionalno) zemljišče Stavbe, še ne zadošča za sklepanje, da je (tudi) na strani stečajne upraviteljice prvo tožene stranke kot prodajalke Predmetne parcele podana t.i. kvalificirana nedobrovernost, zlonamernost, namerno izigravanje stečajnega postopka. Upoštevati je namreč potrebno tudi vse preostale okoliščine tega primera, še zlasti pa dejstvo, da je tožeča stranka v stečajnem postopku prijavila svojo izločitveno pravico na Predmetni parceli, ki jo je stečajna upraviteljica obrazloženo prerekala, nato pa niti v zakonsko predpisanem roku niti kasneje vse do prodaje Predmetne parcele v stečajnem postopku ni vložila tožbe za uveljavitev prerekane izločitvene pravice. Tožeča stranka bi lahko, ob lastni zadostni skrbnosti (s pravočasno vložitvijo tožbe za uveljavitev izločitvene pravice) že v teku stečajnega postopka ustrezno poskrbela za varstvo svojih interesov in zavarovanje svojega pravnega položaja in (vsaj do pravnomočne odločitve o obstoju njene izločitvene pravice na Predmetni parceli) preprečila tudi prodajo Predmetne parcele. S trditvami tožeče stranke ni verjetno izkazano, da gre v konkretni zadevi za primer, ki bi zaradi kvalificirane nedobrovernosti (vseh) strank Prodajne pogodbe zahteval odstop od pravila iz 5. odstavka 342. člena ZFPPIPP in bi bil tako njen zahtevek vsaj s stopnjo verjetnosti utemeljen.

VSC Sklep Cp 3/2021, 13. 1. 2021

¨ Upravitelj kot strokovnjak ve oziroma bi moral vedeti, da bi moral ob vsakem podaljšanju najemnega razmerja od sodišča hkrati zahtevati izdajo soglasja k sklenitvi (podaljšanju) predkupne pravice. Ni logično sprejemljivo, da bi šlo le za malomarnost upravitelja, ki je izdajal zemljiškoknjižno dovolilo na podlagi katerega je dolžnik predlagal izbris in nato ponoven vpis predkupne pravice v zemljiško knjigo. Če bi veljala logika, da je predkupna pravica ustanovljena dokler traja najemno razmerje v skladu z 11. členom Najemne pogodbe, sklenjene za določen čas enega leta, ne bi bilo treba zemljiški knjigi predlagati izbris vknjižene predkupne pravice in nato ponoven vpis. Podaljševala bi se le najemna pogodba, predkupna pravica bi ostala vpisana v zemljiški knjigi. Na dolžnikovo vpletenost v zlorabo stečajnega postopka kaže že to, da dolžnik ni v okviru svoje trditvene podlage zatrjeval nobenega življenjsko razumnega in prepričljivega pojasnila, zakaj ni podvomil, da bi upravitelj moral pred izdajo zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi katerega je dolžnik sam predlagal vpis predkupne pravice v zemljiški knjigi, ne samo prvič ampak tudi za vsako nadaljnje podaljšanje predkupne pravice zahtevati od sodišča izdajo sklepa o soglasju k podaljšanju predkupne pravice. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo četrti odstavek 200. člena ZUreP-2. Gre za kogentno pravilo, ki je prepovedovalo pravni promet s spornimi nepremičninami brez soglasja razlastitvenega upravičenca in kot sankcijo kršitve te prepovedi določalo ničnost pogodbe. Na prvi pogled izbira prodaje nepremičnin z nezavezujočim zbiranjem ponudb, po dveh neuspešnih javnih dražbah, kaže na razumnost upraviteljeve odločitve. Vendar pa v povezavi z vsemi opisanimi okoliščinami in vedenjem, da je bila v zemljiški knjigi v dolžnikovo korist vpisana predkupna pravica in verjetnostjo dolžnikovega interesa po nakupu nepremičnin, bi bila bolj logična izbira načina prodaje z javno dražbo. Ta namreč tudi, če predkupni upravičenec izkoristi predkupno pravico, omogoča drugemu ponudniku zviševanje cene nepremičnin. Način prodaje z nezavezujočim zbiranjem ponudb to možnost izključuje (tretji odstavek 347. člena ZFPPIPP). Izbrisna tožba je samostojen pravni institut, kjer mora biti v konkretnem dejanskem stanju izpolnjen zakonski dejanski stan prvega odstavka 243. člena ZZK-1 in lahko izbrisno tožbo, to je zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe uveljavlja tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica iz materialnopravnega razloga je bila zaradi te vknjižbe kršena. Upnik je uveljavljal, da bi morala biti prodajna pogodba sklenjena z njim in ne z dolžnikom kot (predkupnim) upravičencem. Zatrjeval je ničnost pogodbe, ker je bila ta sklenjena brez pravne podlage (39. člen OZ). S tem je uveljavljal kršitev obligacijske pravice. Upnik je torej utemeljeno uveljavljal zavarovanje nedenarne terjatve, ki se bo kasneje izrazila tudi v izbrisni tožbi. Po drugi alineji 1. točke prvega odstavka 243. člena ZZK-1 se v primeru uspeha z izbrisno tožbo znova vpiše lastninska ali izvedena pravica v korist prejšnjega imetnika (odsvojitelja).

VSL Sklep I Cpg 476/2021, 7. 10. 2021

4. Razno

¨ Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da za prenos poslovnega deleža družbe veljajo določila drugega in tretjega odstavka 342. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 89. člena in 96. člena ZZK-1. Ta določila se nanašajo na primer, če je predmet prodajne pogodbe nepremičnina in se v skladu s četrtim odstavkom 342. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo tudi za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev in za izbris zastavnih pravic iz registra neposestnih zastavnih pravic na premičninah. ZFPPIPP pa ne določa, da bi se navedena določila smiselno uporabljala tudi za prenos poslovnega deleža družbe in vpis spremembe imetnika poslovnega deleža družbe v register. Na navedeno je pritožnico opozorilo že stečajno sodišče v postopku St 0000/2019 z dopisom septembra 2020. Pritožnica bi vpis pridobitve deleža v sodni register lahko predlagala že od pravnomočnosti sklepa o izročitvi poslovnega deleža kupcu.

VSL Sklep Cst 572/2020, 8. 1. 2021

VSL Sklep Cst 250/2021, 22. 6. 2021

343. člen (vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota)

VSL Sklep Cst 322/2021, 17. 8. 2021

344. člen (pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika)

345. člen (posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice)

VSL Sklep Cst 402/2021, 27. 10. 2021

346. člen (posebna pravila o prodaji določenega premoženja)

347. člen (posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice)

VSL Sklep I Cpg 476/2021, 7. 10. 2021

348. člen (uporaba pododdelka 5.8.3)

349. člen (osebno odgovorni družbenik kot stranka glavnega stečajnega postopka)

350. člen (posebna pravila o stečajni masi)

351. člen (posebna pravila o postopkih izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom)

352. člen (učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov)

353. člen (sklep sodišča kot pogoj za plačilo)

354. člen (stroški stečajnega postopka)

1. Plačilo pravdnih stroškov kot stroškov stečajnega postopka

2. Predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena tarifa

¨ Za storitve iz sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP, za katere je predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena tarifa, kot strošek stečajnega postopka ni dovoljeno plačati cene v zneskih, ki so višji od zneskov, določenih s to tarifo in opravil, ki presegajo okvir nujno potrebnih del v okviru teh storitev.

VSL Sklep Cst 344/2021, 7. 9. 2021

3. Plačilo sodnih taks

4. Terjatve iz poslov, sklenjenih v postopku prisilne poravnave

5. Stroški v postopku osebnega stečaja

6. Razno

355. člen (vrste stroškov stečajnega postopka)

1. Pravdni stroški

VSL Sklep Cst 20/2021, 3. 2. 2021

¨ V skladu s tarifno št. 39 Odvetniške tarife lahko odvetnik obračuna posebej nagrado za posvete, nasvete in mnenja, za pregled spisov, listin in druge dokumentacije le, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, torej če gre za samostojno storitev. Nagrade za nasvete, mnenja, pregled dokumentacije in za druga opravila, ki jih opravi odvetnik zato, da lahko sestavi vlogo ali da se pripravi za udeležbo na naroku, se ne obračunava in priznava posebej, ampak je ta že všteta v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je te podatke oziroma listine nato uporabil. S tem, ko je odvetniška družba dolžnika zastopala pri sklenitvi sodne poravnave, ni upravičena še do plačila svetovanja v zvezi s to poravnavo. Enako velja za pregled dokumentacije. Postopek zaradi insolventnosti je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da se upoštevajo samo stroški, ki so nujni in potrebni za potek stečajnega postopka. Drugih stroškov ni mogoče priznati.

VSL Sklep Cst 286/2021, 21. 7. 2021

2. Sodne takse

¨ Sodna taksa je strošek pravdnega postopka, ki sodi med druge stroške stečajnega postopka po 8. točki tretjega odstavka 355. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), pri čemer morajo biti ti stroški zajeti v predračunu stroškov stečajnega postopka (2. točka drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP). Te stroške je predvidel tudi stečajni upravitelj, saj jih je kot občasni strošek stečajnega postopka zajel v Predračunu stroškov postopka osebnega stečaja z dne 22. 6. 2018 pod zaporedno številko 4b.2. Pomeni, da tožnik že iz tega razloga ni upravičen do oprostitve plačila sodne takse.

VSM Sklep I Cp 611/2019, 15. 7. 2019

3. Stroški v osebnem stečaju

4. Razno

¨ Zakon ne opredeli, kaj točno so stroški administrativnih storitev za potrebe stečajnega postopka, vendar je glede na zahtevo po opredelitvi njihovega mesečnega zneska v predračunu stroškov lahko sklepati, da gre za običajne mesečne stroške za tista dela, ki pomenijo redno (tekočo) mesečno pisarniško pomoč, pisarniška opravila in organizacijo pisarniškega dela za potrebe stečajnega postopka, kar vse se nanaša na tekoče potrebe stečajnega postopka. Pri določanju njihove višine je potrebno upoštevati značilnosti in posebnosti vsakega posameznega stečajnega postopka, saj so dela administrativne narave pogosto povezana z naravo stečajnega postopka, zato so ti stroški v različnih postopkih lahko tudi različno visoki, vsekakor pa nastajajo periodično (mesečno) in so običajni v vsakem postopku. Zato so ti stroški tudi opredeljeni kot tekoči stroški, saj gre za stroške, ki nastajajo mesečno ali v drugih rednih obdobjih med potekom stečajnega postopka. Pri stroških iz točke 5.2 Tabele, ki je priloga predloga za spremembo predračuna, v višini 94.536,00 EUR ne gre za tekoče stroške v smislu 7. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, zakon pa spremembe predračuna stroškov za primer, da ne gre za take stroške, ne določa. Napačna uporaba materialnega prava v navedenem primeru pa ne pomeni, da upraviteljica do spornih stroškov v nobenem primeru ni upravičena. Glede na opisane značilnosti konkretnega stečajnega postopka, ki kažejo na izjemno obsežno delo upraviteljice predvsem z ureditvijo in s tem pridobitvijo podatkov o višini stečajne mase (kar je odvisno analitičnega pregleda terjatev, ki se izterjujejo v 798 izvršilnih postopkih) in posledično z obveznostmi stečajnega dolžnika, ki jih ima po Stanovanjskem zakonu – SZ-1, bi take stroške bilo mogoče šteti kot občasne stroške stečajnega postopka. V takem primeru zakon spremembe predračuna ne predvideva, je pa potrebno za njihovo plačilo pridobiti soglasje sodišča v smislu prvega odstavka 357. člena ZFPPIPP, razen če ne gre morda za izjemi določeni v 2. in 3. točki drugega odstavka istega člena.

VSL Sklep Cst 568/2020, 13. 1. 2021

VSL Sklep Cst 2/2021, 2. 2. 2021

¨ Predaja dokumentacije in premoženja stečajnega dolžnika ter dajanje pojasnil spadajo v okvir obveznosti poslovodstva po 292. členu ZFPPIPP. Plača delavca, katerega delo postane zaradi začetka stečajnega postopka nepotrebno, predstavlja prednostno terjatev, ne pa strošek postopka.

VSL Sklep Cst 254/2021, 23. 6. 2021

356. člen (predračun stroškov stečajnega postopka)

1. Pritožba proti zavrnitvi predloga predračuna stroškov

2. Stroški cenitev

3. Sprememba predračuna stroškov

VSL Sklep Cst 568/2020, 13. 1. 2021

4. Razno

¨ Višje sodišče se sicer strinja s stališčem, da bi morali biti tudi ti stroški del predračuna stroškov stečajnega postopka, ki ga je sodišče določilo po predlogu upravitelja. Vendar pa samo to še ne pomeni, da zato teh stroškov stečajnemu dolžniku ni treba plačati. So pa bili potrebni.

VSL Sklep Cst 226/2021, 22. 6. 2021

357. člen (sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka)

1. Kdaj je soglasje potrebno

2. Legitimacija za predlog in za pritožbo

3. Možnosti upnika stroškov ob nesoglasju k plačilu

4. Stroški cenitev

5. Razno

VSL Sklep Cst 226/2021, 22. 6. 2021

VSL Sklep Cst 286/2021, 21. 7. 2021

358. člen (terjatve, ki se upoštevajo pri razdelitvi splošne razdelitvene mase)

359. člen (vrstni red plačila terjatev iz splošne razdelitvene mase)

360. člen (prednostna in splošna razdelitev)

361. člen (prva in poznejše razdelitve)

362. člen (terjatve, ki se plačajo iz splošne razdelitvene mase)

VSL Sklep Cst 90/2021, 17. 3. 2021

VSL sklep Cst 406/2021, 16. 11. 2021

363. člen (načrt prve razdelitve)

364. člen (ugovor proti načrtu prve razdelitve)

365. člen (sklep o prvi razdelitvi)

366. člen (pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi)

367. člen (končni načrt prve razdelitve)

368. člen (roki za plačilo na podlagi končnega načrta prve razdelitve)

369. člen (poznejša razdelitev)

370. člen (uporaba pododdelka 5.9.4)

371. člen (terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase)

¨ V zvezi z vrstnim redom stvarnih in izvedenih pravic 6. člen SPZ določa, da ima prej pridobljena prednostna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno pravico iste vrste. To načelo je dosledno upoštevano tudi v petem odstavku 371. člena ZFPPIPP, ki določa, da se terjatve zavarovane z ločitvenimi pravicami, plačajo po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic tako, da se terjatev, zavarovana z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda, plača iz dela posebne razdelitvene mase, ki ostane po plačilu celotnega zneska terjatve, zavarovane z ločitveno pravico predhodnega vrstnega reda. Posebna razdelitvena masa je torej denarno dobroimetje, ki se lahko v celoti razdeli ločitvenim upnikom šele potem, ko se od posebne stečajne mase odštejejo vsi stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase. ZFPPIPP ne določa, da bi morala stroške, nastale z vnovčenjem posebne stečajne mase, sorazmerno nositi oba ločitvena upnika. Posebna razdelitvena masa se oblikuje šele po plačilu stroškov unovčenja posebne stečajne mase, ločitveni upniki pa se poplačajo upoštevaje vrstni red ločitvenih pravic

VSL Sklep Cst 462/2020, 5. 11. 2020

VSL Sklep Cst 250/2021, 22. 6. 2021

372. člen (prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso)

373. člen (končna razdelitev)

VSM Sklep I Cpg 174/2021, 21. 10. 2021

¨ Tako upravitelj kot sodišče v izpodbijanem sklepu navajata, da razdelitev na podlagi izpodbijanega sklepa predstavlja tudi že končno razdelitev. Pritožnika imata prav, ko navajata, da bi moralo biti, če bi bilo to res, to navedeno že v samem sklepu, ki bi tako moral biti sklep o končni razdelitvi, pa je bil izdan kot sklep o prvi splošni razdelitvi. Poleg tega pa se končna razdelitev opravi, ko je unovčena vsa stečajna masa. Tega, da bi bila unovčena že vsa stečajna masa, upravitelj niti ni trdil, navedel je le, da ne predvideva poznejše delitve, kar pa glede na zakonsko določilo ne zadošča za zaključek, da gre res tudi za končno razdelitev. Izpodbijana razdelitev glede na navedeno ne more predstavljati končne razdelitve, zato je bil stečajni upravitelj dolžan oblikovati rezervacije tudi za preostale terjatve pritožnikov, glede katerih se odložni pogoj še ni izpolnil.

VSL sklep Cst 406/2021, 16. 11. 2021

374. člen (prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti)

¨ Nadaljnje vodenje stečajnega postopka je nesmiselno, ko stečajna masa ne zadošča niti za poplačilo vseh stroškov postopka. Vendar pa ima stečajni dolžnik še odprte pravde, zato ga ni mogoče kar zaključiti. Prav tako ima še odprte terjatve do svojih dolžnikov. Prav tako pa se upraviteljica trudi, da bi upnike občasnih stroškov stečajnega postopka izenačila v deležu poplačila njihovih terjatev. Višje sodišče ne more zaključiti, da do prodaje ne bi smelo priti, ker bi bilo treba stečajni postopek takoj končati in preostale terjatve stečajnega dolžnika prenesti na upnike. V skladu s 374. členom ZFPPIPP se na upnike prenese premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti ali bi z njegovo prodajo nastali nesorazmerni stroški. Da bi ravno s to prodajo nastali nesorazmerni stroški ali da tega depozita sploh ne bi bilo mogoče prodati, pa pritožnik ne zatrjuje.

VSL Sklep Cst 2/2021, 2. 2. 2021

375. člen (končno poročilo upravitelja)

376. člen (sklep o končanju stečajnega postopka)

377. člen (izbris stečajnega dolžnika iz registra)

378. člen (končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)

VSL Sklep Cst 2/2021, 2. 2. 2021

VSL Sklep Cst 20/2021, 3. 2. 2021

VSL Sklep Cst 378/2021, 6. 10. 2021

379. člen (ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)

380. člen (pozneje najdeno premoženje)

381. člen (fizična oseba kot stečajni dolžnik)

382. člen (namen postopka osebnega stečaja)

VSL Sklep Cst 282/2021, 20. 7. 2021

¨ Iz konkretnega dela opisa kaznivega dejanja je razvidno, da je obsojenec oškodovancema lažno zatrjeval, da bo njuna finančna sredstva vložil na trgovalni račun in finančni trg. Obsojenčev preslepitveni namen je konkretiziran z navedbami v izreku sodbe, da obsojenec od oškodovancev prejetih sredstev ni vložil na finančni trg, temveč jih je porabil za lastne potrebe. Oškodovancema je postal nedosegljiv, saj se ni odzival na njune pozive, prejetih finančnih sredstev pa jima tudi ni nikoli vrnil. Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da odloča kazensko sodišče o zahtevkih oškodovancev, da jim storilec povrne škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, v takoimenovanem pridruženem (adhezijskem) postopku. Ker gre za premoženjskopravni zahtevek, se ta presoja po pravilih civilnega (obligacijskega) prava. Predmet zahtevka ne more biti nekaj, česar upravičenec tudi v pravdi ne bi mogel uveljavljati (101. člen ZKP), ali kar bi bilo v nasprotju s pravnim redom. Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navedenih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Gre za konkretizacijo temeljnega načela enakega obravnavanja upnikov, ki je rdeča nit vsakega stečajnega postopka. To načelo izraža zahtevo, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako (glej 46. člen ZFPPIPP). Stečajni postopek se namreč vodi zaradi uresničitve interesa upnikov, da dosežejo plačilo svojih terjatev v enakem deležu kot drugi upniki, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Navedena določba ima za posledico, da sodišče v pravdnem postopku, v primeru, ko je tožena stranka – dolžnik v osebnem stečaju in je njen tožbeni zahtevek utemeljen, samo ugotovi višino uveljavljane terjatve, tožniku pa ne prisodi njenega plačila. V kazenskem postopku takšna odločitev sodišča v primeru, ko oškodovanec uveljavlja premoženjskopravni zahtevek zoper obdolženca, ki je v osebnem stečaju, ni mogoča. V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZKP namreč lahko sodišče v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, o uveljavljanem premoženjskopravnem zahtevku odloči le na tri, taksativno določene načine: oškodovancu prizna premoženjskopravni zahtevek v celoti, lahko mu ga prisodi deloma in ga s presežkom napoti na pravdo, če pa podatki kazenskega postopka ne dajejo zanesljive podlage niti za popolno, niti za delno razsojo, pa oškodovanca s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo. V primeru, ko sodišče oškodovanca napoti na pravdo, pa seveda odpade podlaga za določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da sodišče v obravnavanem primeru ni upoštevalo, da je bil v času izreka sodbe sodišča prve stopnje nad obsojencem že pravnomočno zaključen postopek osebnega stečaja. Kot že rečeno ima to za posledico, da bi sodišče oškodovanca B. B., ki svoje terjatve ni prijavil v postopku osebnega stečaja, z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka moralo napotiti na pravdo, ker v skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZKP obstoja terjatve ne more le ugotovitvi. Ker bi moralo sodišče tega oškodovanca napotiti na pravdo, izreka pogojne obsodbe tudi ne bi smelo utrditi z določitvijo posebnega pogoja, da je obsojenec oškodovancu B. B. v roku dveh let dolžan plačati 12.000,00 EUR.

VSRS Sodba I Ips 19057/2015, 9. 9. 2021

383. člen (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo)

1. Uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo v postopku osebnega stečaja

2. Presoja dolžnikove insolventnosti

3. Preizkus terjatev

383.a člen (vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču)

383.b člen (dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju)

VSL Sklep Cst 308/2021, 5. 8. 2021

¨ Pritožnik neutemeljeno navaja, da je povedal, da za izdelavo zaključne bilance nima niti denarja niti znanja, saj za ustavitev postopka odpusta obveznosti v konkretnem primeru ni bilo edino odločilno, da dolžnik kot podjetnik za A. A. s. p. ni predložil ustrezne dokumentacije za oddajo zaključne bilance. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje potrdilo kot pravilno tudi ugotovitev upraviteljice, da je dolžnik v poročilu o stanju premoženja zamolčal, da ima poleg računa pri banki v Sloveniji, odprt še TRR pri banki v Avstriji, je dolžniku omogočilo, da navedeni račun sam zapre, česar pa ni storil niti v 15 dnevnem roku, ki mu ga je dalo sodišče, niti ni dolžnik v pritožbi karkoli omenil, zakaj tega v roku ne bi mogel storiti. Če pa je tako, mora dolžnik sprejeti posledice, ki so predpisane za primer, ko se izkaže, da je podal neresnično izjavo v poročilu. V konkretnem primeru o tem, da je v poročilu navedel vse transakcijske račune, čeprav jih ni. Kršitev obveznosti dati resnično izjavo po 384. členu ZFPPIPP predstavlja v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP ugovorni razlog proti odpustu obveznosti. Tega je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, pritožnik pa ga s pritožbo niti ni poskušal z ničemer ovreči.

VSL Sklep Cst 326/2021, 17. 8. 2021

384. člen (ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja)

1. Splošno

¨ Ni razlogov, da sodišče ne bi verjelo zdravnikom specialistom, da je dolžnica zaradi zdravstvenih težav začasno nesposobna za delo. Zgolj zatrjevanje upravitelja, ki ni strokovnjak medicinske stroke, da je dolžnica sposobna za delo in da, če ima že 15 let takšne težave, so te milejše in ne morejo vplivati na poslovno sposobnost dolžnice, ne zdržijo sodne presoje. Dolžnica je namreč predložila dokaze za svoje trditve glede (ne)sposobnosti za delo, upravitelj pa je podal zgolj svoja laična naziranja, ki ne morejo ovreči dokazov, kot je zdravstvena dokumentacija.

VSL Sklep Cst 128/2021, 24. 3. 2021

2. Obveznosti dolžnika med postopkom

¨ Glede na konkretne okoliščine obravnavanega primera in sicer predvsem dejstvo, da je dolžnik upraviteljici takoj po začetku stečajnega postopka razkril podatke o sporni terjatvi in dejstvo, da so tudi po oceni upraviteljice utemeljene dolžnikove navedbe, da je navedena terjatev v večjem delu neizterljiva, je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno sklepanje sodišča prve stopnje o utemeljenosti ugovora zoper odpust obveznosti zmotno. Stopnja vrednostnega očitka dolžnikove kršitve ni tako intenzivna, da bi dolžnikovo ravnanje v obravnavanem primeru samo zato, ker je podatke o navedeni terjatvi upraviteljici sporočil po začetku stečajnega postopka, utemeljevalo dolžnikovo nepoštenost in nevestnost do take mere, da bi bil ugovor za odpust obveznosti zaradi navedene opustitve utemeljen oziroma da ne bi bil izpolnjen namen odpusta obveznosti.

VSL Sklep Cst 249/2021, 8. 7. 2021

VSL Sklep Cst 326/2021, 17. 8. 2021

385. člen (stranke glavnega postopka osebnega stečaja)

VSL Sklep Cst 308/2021, 5. 8. 2021

VSL Sodba I Cpg 275/2021, 17. 8. 2021

386. člen (omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika)

¨ Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, torej, da so dolžniku odpuščene vse obveznosti nastale do začetka stečajnega postopka (razen tiste po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP) in da je unovčenega večina premoženja v postopku osebnega stečaja. Striktno določene zakonske norme pa na drugi strani ne omogočajo sodišču, da bi zaključilo postopek osebnega stečaja in bi s tem prenehale omejitve v zvezi z njegovo poslovno sposobnostjo. Niti ni zakonsko predvidena možnost, da mu sodišče omejitev poslovne sposobnosti glede na kogentne določbe glede delne omejitve poslovne sposobnosti, ki so določene v 386. členu ZFPPIPP, odpravi.

VSL Sklep Cst 317/2021, 25. 8. 2021

¨ Ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik v osebnem stečaju, ki ga zastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik, Vrhovno sodišče šteje, da je ta s tem izvršilnim postopkom že seznanjen in da je imel možnost v imenu zastopane stranke vložiti predlog za dopustitev revizije, pa tega ni storil, zato Vrhovno sodišče stečajnega upravitelja ni pozivalo k odobritvi vložene vloge, ki jo je vložil pravdno nesposoben dolžnik.

VSRS Sklep II DoR 322/2021, 11. 8. 2021

VSRS Sodba I Ips 333/2018, 16. 9. 2021

VSRS Sklep I Up 89/2021, 13. 10. 2021

387. člen (posebno pravilo o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom)

388. člen (fiduciarni denarni račun upravitelja)

389. člen (posebna pravila o stečajni masi)

VSL Sklep Cst 282/2021, 20. 7. 202

Iz obrazložitve:

7. Sodišče prve stopnje je 382. člen ZFPPIPP pravilno uporabilo. Ta v prvem odstavku določa, da se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Vendar ta določba upnikom, ki imajo terjatve zavarovane z zastavno pravico, ne preprečuje, da bi predlagali, da se zoper dolžnika opravi postopek osebnega stečaja (prim. 3. točko 231. člena ZFPPIPP). Tudi v postopku osebnega stečaja je materialnopravni pogoj za začetek stečaja dolžnikova insolventnost (2. točka prvega odstavka 232. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Ta v pritožbenem postopku ni več sporna, kot tudi ni več sporno, da je imel dolžnik do upnika Banka d. d. obveznost. Pritožnik po sodišču prve stopnje ugotovljenih dejstev, ki se nanašajo na obstoj terjatve in insolventnost, ne prereka. ZFPPIPP v prvem odstavku 382. člena ne določa, da je obstoj splošne stečajne mase materialnopravni pogoj za začetek postopka osebnega stečaja. Pritožnik namreč obstoj splošne stečajne mase hkrati povezuje z določbo ZFPPIPP, ki določa pristojnost slovenskega sodišča za vodenje postopka osebnega stečaja. Tudi v tem delu je pritožbeno stališče zmotno, saj 2. točka drugega odstavka 381. člena ZFPPIPP določa le navezno okoliščino za določitev pristojnosti slovenskega sodišča za vodenje postopka osebnega stečaja, če dolžnik v Sloveniji nima stalnega ali začasnega prebivališča, ne pa tudi materialnopravnega pogoja za začetek postopka osebnega stečaja. Zadošča, da ima dolžnik v Sloveniji premoženje. Da pritožnik ima premoženje v Sloveniji, tudi pritožbeno ni več sporno – pritožnik sam navaja, da ima vrednostne papirje (ki so zarubljeni v korist upnika Banka d. d.). Višje sodišče dodaja, da se stečajna masa oblikuje šele z začetkom stečajnega postopka in obsega celotno premoženje dolžnika, kot to določa ZFPPIPP v 224. in 389. členu. V stečajno maso spada dolžnikovo premoženje, ki ga je imel dolžnik v času začetka osebnega stečaja kot tudi tisto, ki bo pridobljeno v času trajanja tega postopka, in to v Sloveniji ali drugod. Ker dolžnik ima premoženje v Sloveniji, višjemu sodišču ni treba posebej odgovarjati na navedbe obeh strank glede dejstva, da je bila po uvedbi postopka osebnega stečaja in pred začetkom osebnega stečaja na nepremičnini, ki se nahaja v Sloveniji, vknjižena lastninska pravica v korist dolžnikove bivše žene.

¨ Zaenkrat iz dolžnikovih trditev izhaja, da dolžnik studijsko opremo dejansko potrebuje za opravljanje svojega dela, ki ga opravlja kot poklic. Glede na navedeno določilo prvega odstavka 79. člena ZIZ so ti predmeti izvzeti iz izvršbe in s tem po navedenem določilu ZFPPIPP tudi iz stečajne mase. Za odločitev niti ni pomembno, ali se od uporabe te opreme v stečajno maso natekajo sredstva, zato tudi razlog za zavrnitev predloga dolžnika ne more biti, da se v letu 2021 ni nič nateklo v stečajno maso.

VSL Sklep Cst 319/2021, 24. 8. 2021

¨ Višje sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je glede na konkretno nastalo situacijo glede pokojnin, ki so zapadle do sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, mogoče uporabiti 3. točko šestega odstavka 380. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 324/2021, 31. 8. 2021

¨ Iz izvršbe in s tem iz stečajne mase so (med drugim) izvzeti prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju (2. točka 101. člena ZIZ). Tu gre le za prejemke, ki jih izplačuje ZPIZ ali tuja primerljiva zavarovalnica. Dolžnikova renta pa takega dohodka ne predstavlja, saj gre že po dolžnikovih navedbah za rento, ki jo tuja zavarovalnica plačuje za svojega zavarovanca – povzročitelja škode Prav tako letni dodatek, ki ga izplačuje ZPIZ, glede na določila 101. člena ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP iz stečajne mase ni izvzet. Višje sodišče sicer razume težak položaj, v katerem se je znašel dolžnik, ko ima za vsakodnevno preživljanje na voljo le del svojih prihodkov, vendar je tak položaj v postopku osebnega stečaja pričakovan. Z osebnimi okoliščinami pa zakonskih določb ni mogoče spreminjati, iz njih pa izhaja, kateri prejemki so lahko izvzeti iz stečajne mase. Sodišče tako ne glede na dejstvo, da dolžnik po svojem zatrjevanju potrebuje še dodatne zneske za preživljanje, dolžniku ne sme dovoliti razpolaganja z ničemer, kar iz stečajne mase ni izvzeto po zakonu in kar presega v 102. členu ZIZ določen znesek.

VSL Sklep Cst 382/2021, 19. 10. 2021

389.a člen (pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

¨ ZFPPIPP določa pravila, ki poštenemu podjetniku ali zasebniku, nad katerim je začet postopek osebnega stečaja, omogočajo nov zagon (poslovanje). Sodišče lahko dovoli nadaljevanje poslovanja samo, če je bil v postopku osebnega stečaja začet postopek odpusta obveznosti (kar je v konkretnem primeru izpolnjeno) in če je s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, mogoče (med drugim) oceniti, da dolžnik ne bo posloval z izgubo. Dolžnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da ne bo posloval z izgubo, zaradi česar njegovemu predlogu ni mogoče ugoditi.

VSL sklep Cst 384/2021, 12. 10. 2021

389.b člen (posebna pravila pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

VSL sklep Cst 384/2021, 12. 10. 2021

389.c člen (ustavitev poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.d člen (posebna pravila o odpustu obveznosti pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

390. člen (posebna pravila za prednostne terjatve)

¨ Določba drugega odstavka 390. člena ZFPPIPP daje upniku preživninske terjatve podlago, da vodi ločeno izvršbo mimo stečajnega postopka tudi na premoženje dolžnika, ki je predmet stečajne mase (v takem primeru isti predmet predstavlja hkrati stečajno maso in predmet izvršbe). Ocena, ali bo kljub stečajnemu postopku vodil izvršbo, je tako prepuščena upniku preživninske terjatve kot prednostne terjatve iz 390. člena ZFPPIPP, pri čemer v izvršilnem postopku zaradi poplačila prednostnih terjatev veljajo splošna pravila izvršilnega postopka. Kateri upniki se poplačajo iz kupnine in vrstni red poplačila terjatev sta določena v 196., 197. in 198. členu ZIZ.

VSK Sklep I Ip 87/2021, 8. 6. 2021

UPRS Sodba I U 913/2019-9, 30. 3. 2021

391. člen (posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika)

392. člen (posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika)

VSL Sodba I Cpg 275/2021, 17. 8. 2021

393. člen (izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika)

VSL Sklep Cst 324/2021, 31. 8. 2021

394. člen (zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih)

395. člen (posebna pravila o prodaji premoženja)

1. Splošno

¨ Za odločitev o prodaji premoženja stečajnega dolžnika ni potrebno, da bi bil sklep o preizkusu terjatev pravnomočen. Iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da se izpraznitev in izročitev stanovanja oziroma stanovanjske hiše upravitelju stečajnemu dolžniku naloži v roku treh mesecev po prejemu sklepa, ne pa po pravnomočnosti sklepa.

VSL Sklep Cst 320/2021, 24. 8. 2021

2. Izselitev iz nepremičnine v solastnini

VSL Sklep Cst 404/2021, 27. 10. 2021

396. člen (sklep o končanju postopka osebnega stečaja)

397. člen (uporaba pododdelka 5.11.2)

¨ Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da lahko postopek odpusta obveznosti teče le znotraj postopka osebnega stečaja, ker pa je slednji v obravnavanem primeru končan, stečajni dolžnik ne more več zahtevati razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in se pritožiti zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, je pravilno in se pritožbeno sodišče z njim v celoti strinja. Iz povsem jasne določbe drugega odstavka 397. člena ZFPPIPP namreč izhaja, da se postopek za odpust obveznosti izvede znotraj postopka osebnega stečaja. Če slednjega ni, ker je že pravnomočno končan (stečajni dolžnik se zoper končanje postopka osebnega stečaja ni pritožil) je povsem jasno, da postopka za odpust obveznosti kot ga določa ZFPPIPP ni niti mogoče niti dopustno izvesti.

VSL Sklep Cst 227/2021, 16. 6. 2021

398. člen (predlog za odpust obveznosti)

399. člen (namen odpusta in ovire za odpust obveznosti)

1. Splošno

¨ Ker gre za zakonsko domnevo je na dolžnici trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je davčnemu organu dala resnične, pravilne in popolne podatke in kateri podatki so to bili (za razliko od tistih, ki izhajajo iz davčne odločbe).

VSL Sklep Cst 260/2021, 7. 7. 2021

¨ Za kršitev pravice do enakega varstva pravic gre, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko. Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. Tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, mora sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko.

VSL Sklep Cst 197/2021, 25. 5. 2021

2. Namen odpusta obveznosti:

3. Ovire za začetek postopka odpusta

VSL Sklep Cst 249/2021, 8. 7. 2021

4. Ravnanja dolžnika, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta

VSL Sklep Cst 128/2021, 24. 3. 2021

¨ Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejanski stan iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP, katerega obstoj je bil razlog za dne 30. 5. 2014 izdani sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, zajet v dejanskem stanu iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G. Iz odločitve sodišča prve stopnje St 000 z dne 30. 5. 2014 izhaja, da je dolžnik v treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih je davčni organ potreboval za pobiranje davkov, zaradi česar mu je davčni organ naknadno odmeril obveznost v znesku 50.323,87 EUR. V takšnem primeru pa v skladu z določbo četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Pritožnik nasprotnega niti ni dokazoval. In ker ugotovljeno predstavlja oviro za odpust obveznosti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP-G, odpust obveznosti ni dovoljen po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G, saj od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, še ni preteklo deset let.

VSL Sklep Cst 140/2021, 21. 4. 2021

¨ Dolžnik se je s kratkimi odgovori sicer odzval na dopise upravitelja, ni pa izpolnjeval njegovih pozivov k mesečnemu poročanju o iskanju zaposlitve in predložitvi dokazil o tem. Kot izhaja iz poteka postopka po vložitvi upraviteljevega ugovora proti odpustu obveznosti, je bil dolžnik neodziven tudi na poziv sodišča k vložitvi odgovora na ugovor, in na vabilo na narok za obravnavo ugovora, ki ga je dolžnik prejel istega dne. Na ugovor dolžnik pisno ni odgovoril, niti se ni udeležil naroka za obravnavanje ugovora, na katerem bi lahko podal navedbe oziroma odgovor na upraviteljev ugovor, izostanka pa pravočasno tudi ni opravičil. Kljub upraviteljevemu vztrajnemu opozorilu na pravne posledice dolžnikove kršitve dolžnosti mesečnega poročanja v zgoraj navedenih pozivih svoje zakonske obveznosti dolžnik ni izpolnjeval.

VSL Sklep Cst 156/2021, 21. 4. 2021

VSL Sklep Cst 260/2021, 7. 7. 2021

VSL Sklep Cst 249/2021, 8. 7. 2021

¨ Opustitev aktivnosti iskanja zaposlitve in opustitev rednega poročanja o teh aktivnostih upraviteljici predstavlja hudo kršitev dolžnikovih obveznosti v preizkusnem obdobju, zaradi katere je dolžnik nevreden pravne dobrote odpusta, zato je odločitev prvostopnega sodišča pravilna.

VSL Sklep Cst 315/2021, 24. 8. 2021

400. člen (začetek postopka odpusta obveznosti)

1. Podatki, ki jih pred odločitvijo o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti pridobi sodišče in presoja ovir za odpust

2. Sklep o začetku postopka odpusta in oklic

3. Določitev dolžine preizkusnega obdobja

VSL Sklep Cst 197/2021, 25. 5. 2021

401. člen (dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem)

VSL Sklep Cst 156/2021, 21. 4. 2021

VSL Sklep Cst 197/2021, 25. 5. 2021

VSL Sklep Cst 315/2021, 24. 8. 2021

402. člen (dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem)

VSL Sklep Cst 249/2021, 8. 7. 2021

¨ Upraviteljeva vloga je zastopniška ter primarno nadzorna, ne pa svetovalna. Zato ni njegova dolžnost, da bi poleg vseh pojasnil o tem, kaj so obveznosti dolžnika v postopku osebnega stečaja dolžniku pošiljal tudi vzorce o tem, kako je treba prejete obrazce izpolnjevati.

VSL Sklep Cst 310/2021, 5. 8. 2021

VSL Sklep Cst 315/2021, 24. 8. 2021

403. člen (razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti)

VSL Sklep Cst 326/2021, 17. 8. 2021

404. člen (roki za ugovor proti odpustu obveznosti)

¨ V primeru, ko stečajni dolžnik po poteku preizkusne dobe predlaga podaljšanje preizkusnega obdobja, predlogu ni mogoče ugoditi. Ugovor proti odpustu obveznosti je treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja.

VSL Sklep Cst 259/2021, 6. 7. 2021

405. člen (postopek ugovora proti odpustu obveznosti)

406. člen (odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti)

VSL Sklep Cst 156/2021, 21. 4. 2021

VSL Sklep Cst 197/2021, 25. 5. 2021

VSL Sklep Cst 310/2021, 5. 8. 2021

VSL Sklep Cst 410/2021, 23. 11. 2021

407. člen (sklep o odpustu obveznosti)

408. člen (terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti)

¨ Stečaj glavnega dolžnika ima po prvem odstavku 1022. člena OZ za posledico le, da mora upnik priglasiti svojo terjatev in o tem obvestiti poroka, sicer odgovarja poroku za škodo, ki bi jo ta imel zaradi tega, nima pa nobenega vpliva na dolžnost poroka, da izpolni upnikovo obveznost, če glavni dolžnik zaradi stečaja tega ne stori. Drugi odstavek 1022. člena OZ namreč izrecno določa, da zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Na podlagi citirane določbe odpust obveznosti glavnega dolžnika S. K. v stečajnem postopku pomeni zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika do upnika, ki nima nobenega učinka v razmerju med upnikom in porokinjo ter dolžnico v obravnavani zadevi, zato je slednja dolžna poravnati upnikovo terjatev.

VSM Sklep I Ip 574/2021, 5. 10. 2021

¨ Odpust obveznosti učinkuje samo za nezavarovane terjatve, za zavarovane terjatve, pa odpust obveznosti ne učinkuje.

VSC Sklep I Ip 141/2021, 21. 4. 2021

VSL Sklep Cst 317/2021, 25. 8. 2021

UPRS Sodba I U 913/2019-9, 30. 3. 2021

409. člen (pravni učinki odpusta obveznosti)

VSM Sklep I Ip 574/2021, 5. 10. 2021

410. člen (končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti)

VSL Sklep Cst 317/2021, 25. 8. 2021

411. člen (izpodbijanje odpusta obveznosti)

412. člen (odločanje o razveljavitvi odpusta obveznosti)

413. člen (evidenca sklepov o odpustu obveznosti)

414. člen (zapuščina kot stečajni dolžnik)

415. člen (namen postopka stečaja zapuščine)

416. člen (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo in o postopku osebnega stečaja)

417. člen (stranke glavnega postopka stečaja zapuščine)

417.a člen (obvestitev Republike Slovenije o zapuščini brez dedičev)

417.b člen (zahteva za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev)

417.c člen (posebna pravila o postopku stečaja zapuščine brez dedičev)

417.d člen (posledice začetka stečaja zapuščine brez dedičev)

418. člen (posebna pravila o stečajni masi)

419. člen (uporaba 6. poglavja)

420. člen (odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije)

421. člen (uporaba pravil za prisilno likvidacijo)

VSL Sklep Cst 192/2021, 12. 5. 2021

422. člen (stranke postopka prisilne likvidacije)

VSL Sklep Cst 572/2020, 8. 1. 2021

VSL Sklep Cst 192/2021, 12. 5. 2021

423. člen (posebna pravila, če je pravna oseba insolventna)

424. člen (uporaba 7. poglavja)

¨ Za podružnico domačega podjetja se določbe 7. poglavja ZFPPIPP o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ne uporabljajo.

VSL Sklep IV Cpg 505/2021, 13. 10. 2021

425. člen (pristojnost sodišča)

426. člen (sestava registrskega sodišča)

427. člen (izbrisni razlog)

¨ Zakonske določbe ni dovoljeno razlagati preširoko, da bi zajemala tudi naknadni preklic danega dovoljenja, takšna razlaga ne ustreza namenu zakona in za gospodarski subjekt ne bi bila v skladu z načelom svobodne gospodarske pobude. Zato jo je potrebno tolmačiti ozko, se pravi zgolj za primer, da lastnik objekta ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.

VSC Sklep II Cpg 64/2021, 7. 7. 2021

¨ Ustavno sodišče se je v svoji odločbi U-I-57/15, U-I-2/16 z dne 14. 4. 2016 v okviru 3. točke izreka opredelilo do možnosti upnikovega izpodbijanja obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in upnikom subjekta vpisa v postopku izbrisa, začetem (tudi) na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP priznalo kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ugovor, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila svojih obveznosti, torej jim je do odprave protipravnosti priznalo vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku, začetem po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep IV Cpg 443/2021, 8. 9. 2021

428. člen (obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga)

429. člen (uporaba pravil o postopku)

430. člen (objave in vročitve)

431. člen (odločanje o začetku postopka izbrisa)

432. člen (udeleženci postopka izbrisa)

433. člen (upravičeni predlagatelj)

434. člen (sklep o začetku postopka izbrisa)

435. člen (razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

VSL Sklep IV Cpg 443/2021, 8. 9. 2021

436. člen (rok za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

437. člen (odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

438. člen (sklep o ustavitvi postopka izbrisa)

439. člen (sklep o obstoju izbrisnega razloga)

440. člen (izbris pravne osebe iz sodnega registra)

441. člen (prenehanje pravne osebe)

442. člen (učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev)

¨ Namen ureditve odgovornosti aktivnih družbenikov kapitalske družbe je bil v uveljavitvi možnosti poplačila, čeprav niso bili izvedeni postopki likvidacije ali insolvenčni postopki, nikakor pa namen take odgovornosti ni bil v neomejenem osebnem jamstvu za obveznosti kapitalske družbe, ko ta preneha. Tovrstna odgovornost je bila uveljavljena kot dodatna pravna možnost zraven instituta spregleda pravne osebnosti, z Zakonom o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), ki je bil sicer v velikem delu razveljavljen, pa je bil vzpostavljen kot edini pravni temelj za uveljavitev terjatev do družbenikov izbrisanih družb le še spregled pravne osebnosti. Cilj je bil ponovno uveljaviti temeljno načelo korporacijskega prava o ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenika. Aktualna ureditev odgovornosti aktivnih družbenikov ne pozna več. Kot izjemo od navedenega temeljnega načela korporacijskega prava pa je preteklo ureditev glede uveljavljanja obveznosti aktivnih družbenikov, ki velja za obravnavano zadevo, pravilno razumeti ozko, v najmanjšem obsegu, ki še omogoča, da se zagotovi njen pretekli namen.

VSM Sklep I Ip 504/2021, 18. 8. 2021

VSL Sklep IV Cpg 443/2021, 8. 9. 2021

443. člen (najdeno premoženje izbrisane pravne osebe)

VSM Sklep I Ip 504/2021, 18. 8. 2021