DELO IN STROŠKI IZVRŠITELJA

obsežna pojasnila k Pravilniku o opravljanju službe izvršitelja in k Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom

UVOD

Izvršilni postopek je po statistiki najbolj množičen sodni postopek. Zakonodajalec je izvršbo, ki teče na podlagi verodostojne listine - fazo vložitve predloga za izvršbo, poenostavil in postopek približal uporabniku tako, da predlog za izvršbo lahko samostojno, brez strokovne pomoči vloži upnik sam. Ta poenostavitev je v pomoč sodišču in upnikom, na drugi strani pa tudi razlog za pogosto napačno predstavo, da je izvršba enostaven, predvsem tehničen postopek, ki pravnega znanja ne zahteva. Da temu ni tako kažejo pogoste napake v postopku. Posledice teh napak so za stranke izvršbe lahko zelo hude.

Izvršbo ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju ^[1] (v nadaljevanju ZIZ), ki je osnovni in najbolj obsežen, a ne edini predpis, ki ga je treba za pravilno vodenje in razumevanje postopka poznati.

V izvršbi upnik terja izpolnitev denarne ali nedenarne terjatve. Od vrste terjatve je odvisna izbira sredstva izvršbe. Pri izvršbi za izterjavo denarne terjatve (teh je največ) lahko upnik izbira med več izvršilnimi sredstvi. Uspešnost izvršbe je odvisna od tega ali dolžnik ima premoženje in tudi od njegove spretnosti v postopku.

Upnik lahko za poplačilo denarne terjatve izbere eno, več ali vsa izvršilna sredstva, ki jih našteva ZIZ (glej pojasnila k 30. členu ZIZ). Izbira je odvisna od različnih dejavnikov, prvi je vedenje upnika o obsegu in vrsti dolžnikovega premoženja. Upnik praviloma izbere sredstvo, ki najbolj poseže v dolžnikovo premoženjsko sfero in zanj pomeni največji pritisk. To je razlog, da se tudi za sorazmerno nizke terjatve vodijo postopki s prodajo dolžnikove nepremičnine. Če upnik podatkov o dolžnikovem premoženju nima, izbere sredstvo pri katerem sodišče samo, po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o dolžnikovem premoženju - izvršba na plačo ali na račun pri banki. Kadar upnik predlaga izvršbo na dolžnikove premičnine, ZIZ ne zahteva, da jih določno označi. Tudi to je eden od razlogov, da je izvršba na premičnine pogosto izbrano izvršilno sredstvo, še posebej, če drugega premoženja ni.

Pravila za izterjavo nedenarnih terjatev so drugačna. ^[2] Zakon za vsako vrsto nedenarne terjatve določa izvršilno sredstvo, torej možnosti izbire in kumulacije pri tej vrsti izvršbe, ni. ^[3]

Izvršba pomeni prisilni poseg v dolžnikovo lastnino in v njegovo osebnostno sfero, zato lahko neposredna izvršilna dejanja opravlja le izvršitelj. Izvršilna sredstva pri katerih je njegovo sodelovanje obvezno so:

– izvršbi na premičnine (8. poglavje ZIZ);

– izvršbi na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine ali da se izroči nepremičnina (10. poglavje ZIZ);

– izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi (11.a poglavje ZIZ);

– izvršbi na dolžnikovo nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo (13. poglavje ZIZ);

– izročitev in dobava premičnin (15. poglavje);

– izpraznitev in izročitev nepremičnin (16. poglavje ZIZ);

– obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti (17. poglavje ZIZ);

– razdelitev stvari (19. poglavje ZIZ);

– izvršba v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki (20.a poglavje ZIZ);

– zavarovanje z zastavno pravico na premičnini (22. poglavje ZIZ);

– zavarovanje s predhodno odredbo, kadar je sodelovanje izvršitelja potrebno (24. poglavje ZIZ);

– zavarovanje z začasno odredbo, kadar je sodelovanje izvršitelja potrebno (25. poglavje ZIZ).

Poleg tega izvršitelj opravlja tudi druga dejanja, ki mu jih odredi sodišče oziroma drug pristojen organ.

Ravnanja izvršitelja v izvršbi so strogo regulirana in tudi nadzorovana. Pravila o njegove delu v primeru sodne izvršbe določajo ZIZ, Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja ^[4] (v nadaljevanju Pravilnik) in Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik o tarifi oziroma Tarifa). ^[5] Z delom izvršitelja se srečamo tudi v davčni izvršbi. Pri izterjavi davčnega dolga s prodajo dolžnikovih premičnin, se uporabljajo pravila, ki jih določa Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZdavP-2). ^[6] S spremembami ZIZ in ZdavP-2, je prišlo do uskladitve pravil glede izvršbe na premičnine med obema postopkoma. Prvi del 3. Knjige je namenjen obširni razlagi pravil Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, ki se uporabljajo v sodni in davčni izvršbi. Pravila o tehničnem delu poslovanja izvršitelja urejajo tudi drugi predpisi. ^[7] Ravnanje z zaseženimi predmeti v kazenskem ali prekrškovnem postopku določa Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja. ^[8] Ta se glede opravil, ki jih ne ureja sklicuje na uporabo Pravilnika.

Upniki in dolžniki se z delom izvršitelja v izvršbi najpogosteje srečajo, kadar je za izterjavo denarne terjatve dovoljena izvršba z rubežem dolžnikovih premičnin. Sodelovanje izvršitelja v postopku je povezano s pogostimi vprašanji strank glede pravil o njegovem delu, obračunavanju stroškov in uveljavljanju teh stroškov v izvršilnem postopku. Poznavanje pravil pomaga razumeti odločitve izvršitelja v postopku, višino obračunanih stroškov, daje možnost nadzora nad izvršiteljevim delom ter zmanjša možnost nepotrebnih napak strank v postopku. Predvsem upniku poznavanje pravil pomaga pri racionalizaciji postopka - v časovnem in finančnem smislu. Hitro spreminjanje izvršilne zakonodaje in posledično sodne prakse ter povezovanje izvršbe z drugimi postopki (na primer z insolvenčnimi postopki), zahtevajo stalno izobraževanje izvršiteljev, kar jim nalagajo tudi predpisi. Izvršitelj, ki pravila postopka pozna in sledi sodni praksi pripomore k učinkovitosti izvršbe.

Tretja knjiga torej vsebuje obširna pojasnila k Pravilniku o opravljanju službe izvršitelja in k Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.

V prvem delu (Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja - Pravilnik) na razumljiv način podajava pojasnila o pravilih, ki zavezujejo izvršitelja pri njegovem delu. Opozarjava na sodno prakso, ki odgovarja na različna vprašanja povezana z izvršiteljevim delom. Za posamezne člene Pravilnika sodne prakse ni ali pa je stara in skopa, pogosto pa se prepleta s sodno prakso Pravilnika o tarifi in zakona. To prepletanje je posledica nesistematične ureditve. V ZIZ in v Pravilniku najdemo člene z enako vsebino, včasih le z manjšimi gramatikalnimi razlikami, ki so za uporabnika dodatna težava. Zaradi boljše preglednosti sva celotno, mestoma nesistematično vsebino Pravilnika, razdelili na smiselna poglavja. Prepletenost zakona (ZIZ) in Pravilnika ter nesistematičnost ureditve, sta razloga, da materije nisva uredili v obliki komentarja k posameznemu členu, ampak v obliki monografije. V celoto sva povezali člene Pravilnika, ki po vsebini sodijo skupaj. Zaradi lažjega iskanja in preglednosti pri vsakem naslovu navajava člene, na katere se vsebina poglavja nanaša. Vsebino posameznih členov Pravilnika najdemo tudi v ZIZ (in tudi v ZdavP-2) in v takih primerih povzemava najnujnejše ali napotiva na člen Komentarja ali poglavje Priročnika.

V drugem delu so pojasnila k Pravilniku o tarifi. Ta določa način obračunavanja stroškov povezanih z delom izvršitelja in višino plačila za izvršiteljevo delo. Pravila Pravilnika o tarifi so še posebej skopa. Sodne prakse, ki odgovarja na posamezna vprašanja, je sorazmerno malo, ni enotna in se z leti in s spremembami ZIZ, spreminja. Sodno prakso, ki odgovarja na vprašanja povezana s plačilom izvršitelja najdemo tako pri posameznih členih ZIZ, pri posameznih členih Pravilnika in pri posameznih členih in tarifnih številkah Pravilnika o tarifi. Tudi ta del je urejen kot monografija. Pojasnjujeva vsebino pravil in predstaviva sodno prakso, ki urejajo način in višino plačila izvršiteljevega dela. Trudili sva se, da so pojasnila razumljiva in pregledna. Tudi v tem delu pri vsakem posameznem poglavju označiva člen oziroma tarifno številko, na katero se vsebina poglavja nanaša. Poznavanje teh pravil je v korist upnikom, dolžnikom, tretjim in seveda izvršiteljem.

Obsežna pojasnila k Pravilniku o službi izvršitelja in k Pravilniku o tarifi, so vsebina 3. Knjige, z naslovom Delo in stroški izvršitelja. Z njo nadgrajujeva vsebino 1. knjige - Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Komentar zakona ^[9] in 2. knjige - Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Priročnik za uporabnika. ^[10] Skupaj tvorijo celoten pregled zakonodaje izvršilnega postopka. Tudi 3. Knjiga pomaga razumeti pravila izvršbe, ne glede na to, kdo išče odgovore – upnik, dolžnik, tretji, izvršitelj ali tisti, ki se želi s pravili postopka le seznaniti.