Tako ZIZ (drugi odstavek 49. člena ZIZ in drugi odstavek 50. člena ZIZ), kot tudi Pravilnik (tretji odstavek 42. člena Pravilnika) urejat obvezno prisotnost dolžnika ali njegovega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca ob rubežu. Če to ni mogoče, zakon zahteva, da izvršitelj zagotovi prisotnost dveh polnoletnih oseb, ki nista zaposleni pri njemu. Najpogosteje je to potrebno kadar izvršitelj nasilno vstopi v dolžnikove prostore, če dolžnika ni doma ali prostora noče odpreti. Polnoletne osebe v so v takih primerih edine priče, ki bi lahko podale nepristranske informacije o poteku rubeža.
Vprašanje se nanaša na primer, ko je dolžnik prisoten ob začetku opravljanja rubeža, vendar pa se kasneje premisli in odide. V večini primerov z namenom, da zavleče ali odloži opravo izvršilnih dejanj. Po mojem mnenju pravila o obvezni prisotnosti dveh polnoletnih prič, take situacije ne pokrivajo. Če se je rubež ob prisotnosti dolžnika začel, kasneje pa je dolžnik prostovoljno zapusti kraj rubeža, je bil o dejstvu, da poteka rubež seznanjen. Z naknadnim odhodom prevzame odgovornost, da se rubež opravi v njegovi odsotnosti. Tako ravnanje ne more biti razlog za prekinitev ali neopravo rubeža, saj to pomeni zastoj v postopku poleg tega pa dodatne stroške v postopku.
Določena izvršilna dejanja zahtevajo sodelovanje izvršitelja in eno od teh je tudi rubež dolžnikovih premičnin. Sodišče da izvršitelju praviloma skupaj s sklepom o imenovanju tudi odredbo za nasilni vstop. Na podlagi te odredbe lahko izvršitelj vstopi v dolžnikovo nepremičnino tudi če dolžnika ni doma ali če noče odpreti.
Tarifa določa, da lahko izvršitelj prejem gotovine obračuna po tar. št. 16. Če se izvršitelj dogovori z dolžnikom za obročno plačevanje to pomeni, da rubeža, za katerega je bil določen sploh ne opravi. Sodna praksa se je postavila na stališče, da tako ravnanje izvršitelja ni skladno z dolžno skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ki mora opraviti izvršbo na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika oziroma izvršitev dolžnikove obveznosti (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Dogovor izvršitelja z dolžnikom ima elemente odloga izvršbe, ki pa je brez pravne podlage. ZIZ določa, da mora izvršitelj pred rubežem pozvati dolžnika k plačilu. Tak poziv pa ne pomeni, da lahko opusti opravo izvršilnih dejanj. Sodna praksa se je postavila na stališče, da gre v takem primeru za prikriti odlog (VSM Sklep I Ip 872/2018 z dne 7.2.2019). V zvezi s tem vprašanjem pa je zanimiva sodna odločba VSM Sklep I Ip 388/2019 z dne 27.6.2019, ki pojasnjuje v kakšnem primeru pa bi bilo sprejemanje gotovine sprejemljivo.
Neposestna zastavna pravica na premičnini, ki jo je zastavni upnik pridobil na podlagi pravnega posla pred začetkom izvršilnega postopka ni ovira zato, da bi se ta ista premičnina lahko zarubila v izvršilnem postopku za drugega upnika (na podlagi sklepa o izvršbi). Pred izvršbo na premičnini pridobljena zastavna pravica je pomembna pri poplačilu upnikov, saj tako pridobljena zastavna pravica daje upniku vrstni red pri poplačilu iz prodane premičnine, tudi če ta upnik ne vodi izvršbe zoper dolžnika.
Ne, taka izjava ne zadostuje za podaljšanje prometnega dovoljenja zarubljenega avta. ZIZ v 81. členu določa, da se prometno dovoljenje lahko podaljša le, če upnik s tem soglaša in poda dovoljenje na katerem je njegov podpis overjen. Overitev je lahko upravna ali notarska.