Plačni sistem v javnem sektorju vpliva na družbenoekonomski razvoj države, trg dela, inflacijo, proračun in drugo javno porabo, socialno varnost javnih uslužbencev ter uresničevanje njihovih človekovih pravic, predvsem pravično plačilo za delo, ki vključuje tudi enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih, kar poudarja tudi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Za državo ima plačni sistem v javnem sektorju poseben pomen tudi zato, ker država nastopa kot oblastni organ, ko ga ureja z zakonom in drugimi predpisi, hkrati pa nastopa kot delodajalka v socialnem dialogu in kot podpisnica kolektivnih pogodb.
Ta dvojnost se kaže tudi v ZSPJS, ki je bil sprejet leta 2002. V Republiki Sloveniji je to temeljni zakon, ki ureja plačni sistem v javnem sektorju za vse zaposlene, tj. funkcionarje in javne uslužbence. Javni uslužbenci in funkcionarji prejemajo plačo iz javnih sredstev za izvajanje javnih služb (tj. šolstvo, zdravstvo in druge), vključno z oblastnimi nalogami v državni upravi in upravah občin ter tudi za izvajanje nalog v pravosodju in drugih državnih organih. Gre za naloge, ki zagotavljajo stabilnost in varnost državljanov ter drugih prebivalcev. Država in občine skrbijo, da javni uslužbenci delo opravljajo kakovostno, hkrati pa skrbijo za smotrno in pravilno porabo javnih sredstev, kar revidira državni revizijski organ – Računsko sodišče.
Plačni sistem po ZSPJS se je uveljavljal več let, vzpostavljen pa je bil šele leta 2008. Dolgo obdobje uvajanja enotnega plačnega sistema po ZSPJS potrjuje, da gre za zahtevne vsebine in procese.
Tako heteronomno in avtonomno normiranje plačnega sistema tvorita celoto, ki je zgrajena tako, da posamezni del te celote ne more obstajati sam. Pravni okvir heteronomnih in avtonomnih aktov sistema plač v javnem sektorju je razviden iz pravnega okvira sistema plač v javnem sektorju, in sicer iz tabele 1 (Seznam predpisov in aktov plačnega sistema javnega sektorja) in tabele 2 (Shematski prikaz normativnega urejanja elementov plačnega sistema) uvodnega dela komentarja.
Določbe ZSPJS doslej še niso bile podrobno komentirane. Zato je komentar ZSPJS, ki ga je pripravila skupina avtoric in avtorjev, poznavalcev plačnega sistema, težko pričakovan. Komentar smo sestavili tako, da vsebuje uvodno poglavje in razlage k posameznim določbam. Vključuje tudi stališča avtoric in avtorjev, zapolnjuje pravne praznine, bralca napotuje na druge zakone, ki urejajo nekatere s plačami povezane pravice in obveznosti javnih uslužbencev, ter razlaga razmerja med njimi in ZSPJS, ter na podzakonske predpise, s katerimi se konkretizirajo zakonske norme. V komentarju so navedene tudi relevantne določbe kolektivnih pogodb in aktov EU ter mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo in so upoštevne pri opredelitvi plačnega sistema. Poleg odločitev Ustavnega sodišča RS in sodne prakse, komentar zajema tudi stališča Ministrstva za javno upravo, ki je področno ministrstvo, odgovorno za plačni sistem javnega sektorja, ter nekatere ugotovitve iz revizij Računskega sodišča. Avtorice in avtorji prav tako opozarjamo na odprta vprašanja, ki bi jih bilo treba rešiti de lege ferenda.
Posebnost komentarja ZSPJS je njegov uvodni del, ki je namenjen prikazu zgodovinskega razvoja plačnega sistema v Republiki Sloveniji in ugotovljenim slabostim plačnega sistema po prej veljavnem Zakonu o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (ZRPJZ), ki temeljijo tudi na ugotovitvah revizij Računskega sodišča iz obdobja od leta 1995 do leta 1997, ter ciljem kodificiranega enotnega plačnega sistema v ZSPJS in njegovemu uveljavljanju v praksi. Navedene so tudi posamezne določbe, ki bi jih bilo treba zaradi jasnosti in določnosti ter večje konsistentnosti vnovič proučiti in po potrditvi potrebe izboljšati. V kakšni smeri razvijati plačni sistem v prihodnosti, pa se kljub širšemu prikazu slabosti sistema v uvodnem delu ne opredeljujemo, saj je to odločitev zakonodajnega organa in socialnega dialoga.
Avtorice in avtorji želimo, da je uporabnikom komentar ZSPJS v pomoč pri njihovem delu in razumevanju njegovih določb. Želimo tudi, da bo komentar dobro izhodišče za kritičen premislek o stališčih, ki so v njem zapisana.
Članice uredniškega odbora se zahvaljujemo avtoricam in avtorjem za potrpežljivo in strokovno delo pri nastajanju komentarja ter izdajatelju in njegovim sodelavcem, da je delo izdano.
V Ljubljani, maja 2022
Uredniški odbor:
dr. Etelka Korpič - Horvat
Lidija Apohal Vučković
Irena Ilešič Čujovič
Nataša Musar Mišeljić