Od izdaje prvega komentarja Obligacijskega zakonika (OZ) je preteklo več kot 15 let. Novi komentar OZ, ki je pred vami, kvalitetno presega standardne komentarje zakonov in uporablja sodobnejši, bolj poglobljen in preglednejši pristop. Večina vsebin prvega komentarja OZ je v novem komentarju pomembno dopolnjena, nekatere vsebine, ki so bile v prvem komentarju skopo obravnavane, pa so v novem komentarju razložene na novo.
Pomembna slabost klasičnih komentarjev, pri katerih je besedilo umeščeno pod posamezne člene zakona, je slabša preglednost, zlasti glede pravnih vprašanj, za odgovor na katera je treba uporabiti institute, ki so urejeni v več členih, ali ki so povezani s splošnimi pravnimi instituti, ki niso urejeni v zakonu, ki je predmet komentarja. Zato je v tem komentarju uporabljen sodobnejši, bolj poglobljen in preglednejši pristop. Besedilo je oblikovano kot sistemska monografija, v kateri so sistematično in poglobljeno obravnavani instituti obligacijskega prava in splošni instituti civilnega prava, ki so pomembni za pravilno razumevanje institutov obligacijskega prava. To omogoča uporabniku bolj sistematično preučevanje institutov obligacijskega prava in lažje razumevanje povezav med njimi. Hkrati je opremljen s kazalom, v katerem so z vsakim členom OZ povezani ustrezni razdelki posamezne knjige komentarja, ki obravnavajo pravila, urejena v tem členu (glej Kazalo po členih OZ).
V slovenski strokovni in znanstveni literaturi avtorji žal (pre)pogosto pri obravnavi posameznih pravnih vprašanj izberejo pristop, ki se zadovolji z nizanjem stališč »avtoritet«, ne da bi o teh stališčih oblikovali lastne argumente in jih soočili z argumenti »avtoritet«, ki jih navajajo. Za tak pristop uporabljajo izraz »dogmatski pristop«. Pri tem prezrejo, da je bil najpomembnejši prispevek razsvetljenstva prav ta, da je dosledno zanikal vse dogme, in sicer ne le cerkvenih dogm, temveč vsak pristop obrazložitve nekega stališča ali ideje (spoznanja), ki se utemeljuje izključno s sklicevanjem na »avtoritete«. Prav ta, nedogmatski pristop, je omogočil skokovit razvoj znanja in botroval znanstveni revoluciji v prejšnjem stoletju.[1]
Enako kot pri naravoslovnih znanostih je treba tudi v pravu in drugih družboslovnih znanostih stališča in spoznanja utemeljevati z dobrimi argumenti, to so argumenti, ki so notranje skladni in ne temeljijo na sklicevanju na dogme (v kateri koli pojavni obliki dogme), in vsako stališče ali argumente zanj soočati s konstruktivno kritiko.[2] Le tako lahko zagotovimo razvoj novih spoznanj (znanja) in s tem razvoj pravne stroke. To pomeni, da »nedogmatski« pristop k obravnavi pravnih vprašanj ni nepravilen, temveč je nujen za razvoj pravne stroke. To pomeni, da je pri presoji (ne)pravilnosti stališč in soočenju nasprotujočih si stališč, pomembna kvaliteta argumentov, ki utemeljujejo posamezno od teh stališč (moč argumenta), in ni pomembno, kdo posamezno stališče zastopa (argument avtoritete).
Ta komentar se od večine »klasičnih« komentarjev slovenske zakonodaje razlikuje tudi po nedogmatskem pristopu k obravnavi pravnih vprašanj. Zato avtorji o pravnih vprašanjih v zvezi s posameznimi instituti, zlasti tistimi, ki se v praksi porajajo pogosto, oblikujejo lastna stališča, ki jih utemeljijo z dobrimi argumenti in konstruktivno kritiko morebitnih drugačnih stališč v resničnem pomenu, v katerem se je pomen izrazov »dobri argumenti« in »konstruktivna kritika« prvič uveljavil v razsvetljenstvu.[3]
Veliko institutov obligacijskega prava, zlasti tistih, ki so povezani z dajatvijo, katere predmet je stvar, je povezanih z instituti stvarnega prava. Ker je za njihovo pravilno uporabo treba razumeti tudi ustrezne institute stvarnega prava, so v tem komentarju na kratko pojasnjeni tudi povezani instituti stvarnega prava in glede njihove širše razlage označene povezave z razdelki sodobnega Komentarja SPZ,[4] pri katerem je uporabljen enak pristop kot v tem komentarju.
Zaradi boljše preglednosti so instituti obligacijskega prava in njihove povezave prikazani tudi shematsko v preglednih shemah. Da bi bili lažje razumljivi, so bolj zapleteni pravni položaji nazorno prikazani tudi na številnih primerih.
Oktober 2020
dr. Nina Plavšak
[1] Primerjaj David Deutsch: The Beginning of Infinity, Penguin Books, 2012, strani 12–13: »The scientific revolution was part of a wider intellectual revolution, the Enlightenment, which also brought progress in other fields, especially moral and political philosophy, and in the institutions of society. < … > But one thing all conceptions of the Enlightenment agree on is that it was a rebellion, and specifically a rebellion against authority in regard to knowledge. Rejecting authority in regard to knowledge was not just matter of abstract analysis. It was a necessary condition for progress, because, before Enlightenment, it was generally believed that everything important that as knowable had already been discovered, and was enshrined in authoritative sources such as ancient writings and traditional assumptions.«
[2] Primerjaj David Deutsch: The Beginning of Infinity, Penguin Books, 2012, strani 311: »Error is the normal state of our knowledge, and is no disgrace. There is nothing bad about false philosophy. Problems are inevitable, but they can be solved by imaginative, critical thought that seeks good explanations.«
[3] Resnični pomen teh izrazov poudarjam zato, ker so v odločbi VSRS II Ips 75/2019 z dne 6. 2. 2020 , sodniki Jan Zobec, Tomaž Pavčnik in mag. Rudi Štravs, ki so odločitev sprejeli s preglasovanjem sodnic Karmen Iglič Stroligo in dr. Mateje Končina, svoje stališče, da politik, ki je v javni izjavi novinarki označil z izrazom »odsluženi prostitutki« ni ravnal nedovoljeno, saj naj bi to imelo le značilnost »razsvetljenskega načela««. Seveda groba žalitev nima ničesar skupnega z resničnim pomenom izraza »konstruktivne kritike«, kot se je ta izraz prvič uveljavila v razsvetljenstvu.
[4] Nina Plavšak, Renato Vrenčur (ured.): Komentar stvarnopravnega zakonika (SPZ), Tax-Fin-Lex, ABC Nepremičnine, 2020