V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je bila v Državnem zboru razglašena Ustava Republike Slovenije, ki je uvedla javno službo notariata. Ko je delovno področje in pooblastila te javne službe nato določil zakon, so notarke in notarji lahko odprli svoje pisarne. V tem prvem komentarju Zakona o notariatu so zbrane njihove skoraj tridesetletne izkušnje.
Slovenski in evropski notarji se uvrščajo v latinski notariat, za katerega je značilno, da poleg overitve podpisov, prepisov in potrjevanja drugih dejstev, sestavljajo tudi javne listine o pravnih poslih. Pomen avtentične javne listine ima notarski zapis. Njegova verodostojnost v domačem in v mednarodnem pravnem prometu se ne nanaša le na podpis, ampak tudi na celotno vsebino pravnega posla. Izvršljivi notarski zapis je v izvršilnem postopku izenačen s sodno odločbo. Notar kot objektivni in neodvisni pravni strokovnjak, strankam pomaga pri doseganju poslovnih ciljev in jim pomaga ukrojiti vsebino pravnega posla po njihovi meri. Pri tem mora paziti, da je pravni posel usklajen z obveznimi pravnimi pravili. Zato mora dobro poznati vsa področja civilnega prava.
Pravila notarskega poslovanja so pomembna za vse, ki vstopajo v pogodbena pravna razmerja, še zlasti za pravnike, sestavljavce zasebnih listin, ki z notarjevo pomočjo postanejo javne listine in lahko pridobijo lastnost izvršilnega naslova, ali pa z notarsko overitvijo podpisa postanejo sposobne za vpis v zemljiško knjigo. Poznavanje pravil notarskega poslovanja je pomembno tudi za sodišča pri odločanju o vpisih v sodni register in v zemljiško knjigo in pri odločanju o sporih. Sklenitev pravnega posla v obliki notarskega zapisa namreč samo po sebi ne more preprečiti spora, lahko pa sodišču pomaga pri lažji in hitrejši odločitvi o sporu.
Komentar ima obliko monografije. Razlage posameznih institutov, ki so urejeni v več členih in v različnih delih zakona, si v komentarju sledijo po razumljivem sistematičnem zaporedju. Bralec pa bo s pomočjo kazala lahko povezal posamezni člen zakona z ustreznimi razdelki knjige, v katerih so razložena pravila, določena v tem členu. Posebej so razložena osnovna tehnična pravila sestave notarskih listin. Ločeno od tehničnih pravil so razložena vsebinska pravila in njihove povezave s temeljnimi instituti civilnega prava, kar daje temu komentarju praktično uporabnost in posebno vrednost. Komentar se ne omeji na splošno razlago pravil notarskega poslovanja, ampak jih poveže z najpogostejšimi pravnimi posli (na primer neposredna izvršljivost obveznosti, ki izvirajo iz najemne pogodbe, neposredna izvršljivost hipotekarne obveznosti, notarski zapisnik sklepov skupščine gospodarske družbe, notarska hramba listin in kupnine pri prodajni pogodbi, pooblastilo za zastopanje pri pravnem poslu, ki se sklene v notarski obliki, notarska oporoka). Komentar podrobno razloži, da overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu ni le potrditev dejstva, ampak zahteva predhodno obsežno preveritev obstoja morebitnih javnopravnih omejitev pri nepremičninskih transakcijah.
Zaradi povečane mobilnosti je treba poznati pravila pretoka javnih listin. Zato komentar razloži učinke notarskih listin v mednarodnem prometu. Na praktičen način je razložena tudi izdelava notarskih listin prek videopovezave, ki bo zaživela, ko bo na podlagi javnega razpisa izbran izvajalec, ki bo zagotovil tehnične pogoje za varno oddaljeno poslovanje notarjev. Razlage avtorjev so enotne in usklajene, pozoren bralec pa bo zaznal tudi razhajanje (na primer o tajnosti notarskih listin pri nadzoru), saj mnenje ni neodvisno od avtorjeve percepcije, ki jo določa tudi poklicni položaj. V tem delu je komentar veren odraz medsebojnih razmerij akterjev v pravosodju.
Avtorji komentarja so vključeni v praktično delovanje in raziskovanje na področju civilnega prava (stvarno pravo, obligacijsko pravo, korporacijsko pravo, družinsko pravo, dedno pravo) v različnih fazah pravnega in poslovnega prometa. Njihove razlage povezav med instituti civilnega prava in notarskimi opravili bodo zato v pomoč uporabnikom za pravilno razumevanje zakona in bodo pomembno pripomogle k predvidljivosti pravnega prometa in s tem k pravni varnosti. To je najpomembnejši cilj Zakona o notariatu in tudi tega komentarja.
Oktober, 2024
dr. Bojan Podgoršek