Področje plač v javnem sektorju je mogoče obravnavati z vidika različnih znanosti. Tako je to področje mogoče analizirati z vidika ekonomskih znanosti, spoznanj vodenja in kadrovskega upravljanja, splošnih teoretskih izhodišč javne uprave (angl. public management) in drugih. Predloženo delo tako – ob vključevanju različnih vidikov navedenih znanstvenih dognanj – plače v javnem sektorju obravnava z vidika pravne znanosti in stroke. To je po svoji vsebini izjemen izziv, saj se v zakonski ureditvi prepletajo različne vsebine, ki jih pravno normiranje v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju združuje v enem zakonskem besedilu. Zakonska materija se razteza od splošnih pravnih načel in temeljnih ustavnih postulatov do pravno-tehničnih vprašanj in posameznih dejanj pristojnih organov oziroma drugih naslovnikov pravnih norm. Pri tem pa je pomembno poudariti, da se navedene različne vsebine prepletajo tudi prek posamičnih zakonskih rešitev, čeprav to morda na prvi pogled ni očitno: tudi na primer povsem tehnična norma o dodatkih javnim uslužbencem in funkcionarjem odpira tudi ustavnopravna vprašanja, na katera je že bilo – ali pa bo še moralo biti – odgovorjeno v sodni praksi najvišjih sodišč.
Te značilnosti je predloženo delo dobro prepoznalo in zanimivo združevalo pri komentiranju posameznih členov. Zato je komentar pomembno delo, ki kompleksne značilnosti pravne ureditve sistema plač v javnem sektorju prikazuje pregledno in razumljivo. Kljub mestoma različnim poudarkom ali pogledom posameznih avtorjev ostaja zaokrožena celota, kar je nedvomno ob strokovnem delu in prizadevnosti avtoric in avtorjev tudi zasluga strokovnega vodstva urednic dr. Etelke Korpič Horvat, Lidije Apohal Vučković, Irene Ilešič Čujovič in Nataše Musar Mišeljić.
Pomemben del razumevanja oblikovanja sistema plač v javnem sektorju je tudi njegov zgodovinski vidik, saj je nastal v določenih okoliščinah in z določenimi cilji, kar je v samem delu dobro utemeljeno. Ureditev Zakona o sistemu plač v javnem sektorju je bila – tako kot je to seveda razumljivo za vse predpise – odgovor na težave, izzive in zahteve tako v javnem sektorju kot tudi v širšem javnofinančnem in družbenem sistemu v določenem času. Seveda je treba glede tega tudi pritrditi avtorjem, da se vse rešitve (tudi tiste, ki so bile v zakon vnesene pozneje) niso izkazale kot enako strokovno utemeljene in da sta imela z njimi tudi upravna ter sodna praksa več dilem, ki so se kazale v različnih sporih.
Posebno omembo tako zasluži tudi s tem povezan poudarek na prihodnjih spremembah plačnega sistema, ki ga delo vključuje kot eno od poglavij. Sistem plač v javnem sektorju potrebuje marsikatere izboljšave, saj se nekatere od njegovih posledic kažejo kot disfunkcionalne za delovanje javnega sektorja, med njimi tudi dejstvo, da nekateri njegovi mehanizmi niso nikoli zaživeli na ustrezen način. Med njimi je, kot to pravilno ugotavlja tudi komentar, nedvomno odsotnost usklajevanj enotne plačne lestvice v preteklih letih in desetletjih, kar je porušilo plačna razmerja med nosilci funkcij in različnimi plačami javnih uslužbencev, saj so se namesto tega sklepali parcialni dogovori o povišanju plač (zgolj) nekaterim poklicnim skupinam. To pa kaže na potrebo, da se resno pristopi tudi k izboljšanju zakonskih rešitev oziroma na njih temelječe prakse. Zato so spoznanja in poudarki predloženega komentarja nedvomno koristno izhodišče tudi za prihodnje urejanje sistema plač v javnem sektorju, saj poudarki tega dela presegajo zgolj pozitivnopravno ureditev.
dr. Erik Kerševan, vrhovni sodnik svetnik
************
Veljavni plačni sistem javnega sektorja v Sloveniji, ki se uporablja že skoraj 15 let, je rezultat več let trajajoče reforme, izpeljane v socialnem dialogu. Sistem je kompleksen s političnega in pravnega vidika. Je tudi predmet številnih polemik, pogosto temelječih na pomanjkljivem poznavanju. Pričujoči komentar Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) je odličen in pomemben prispevek k reševanju pravnih dilem, povezanih z izvajanjem ZSPJS in drugih pravnih aktov, ki tvorijo pravni okvir plačnega sistema. Avtorji nedvomno spadajo v krog najboljših poznavalcev področja, ne zgolj s teoretičnega, ampak zlasti s praktičnega vidika. V uvodnem delu komentar postavlja ZSPJS v širši kontekst. Najprej prikaže zgodovinski razvoj področja plač v javnem sektorju ter poglavitne težave in pomanjkljivosti, ki so vodile v prenovo sistema. V nadaljevanju so predstavljeni temeljni cilji, ki so vodili snovalce, socialne partnerje in zakonodajalca. Sledi analiza pomanjkljivosti zakona s predlogi za izboljšave de lege ferenda. Komentar posameznih določb je izčrpen, vsebinsko jasen in vsebuje celovit pregled odločb Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča, teoretičnih virov in pojasnil pristojnega ministrstva. Koristno branje za vse, ki se ukvarjajo s področjem plač v javnem sektorju.
dr. Gregor Virant, profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani