Vprašanja in odgovori

Ali lahko pomočnik izvršitelja samostojno vodi javno dražbo in razlogi za stališče? (294.b člen)

Za odgovor na vprašanje je pomembna primerjava med 38. in 38.a členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik), saj z njo ugotovimo, katera ravnanja pomočnik izvršitelja ne more opravljati sam. Razlog, da pomočnik ne more voditi dražbe sam je v 38.a členu Pravilnika, ki določa opravila, ki jih lahko pomočnik opravlja sam. Vsebinsko pa to izhaja tudi iz pravil ZIZ (93. člen ZIZ) in nadaljnjih določb Pravilnika (92. člen Pravilnika).

Izvršitelj lahko določi izklicatelja (prvi odstavek 93. člena Pravilnika), vendar njegova funkcija na javni dražbi ni enaka kot funkcija izvršitelja. Njegova naloga je, da v primeru velikega števila potencialnih kupcev skrbi, da se postopek draženja vodi pravilno z izklicevanjem dogovorjenega zvišanja vrednosti prodajane premičnine. Tudi pri odločitvi izvršitelja, da bo na dražbi prisoten izklicatelj, je njegova prisotnost obvezna.

Zakaj pomočnik ne sme opravljati vseh dejanj izvršbe? Odgovor je v poznavanju določil postopka, ki jih izvršitelj izkaže z opravo izpita, pomočnik pa ne.

Za odgovor na vprašanje je pomembna primerjava med 38. in 38.a členom Pravilnika, saj z njo ugotovimo, katera ravnanja pomočnik izvršitelja ne more opravljati sam.

Ravnanja, ki jih pomočnik izvršitelja ne more opravljati sam:

• 1.vložitev zahteve za vpis rubeža in prepovedi razpolaganja v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (tretji odstavek 81. člena ZIZ);
• 6. organizacija in izvedba javne dražbe oziroma vnovčenje zarubljenih stvari na drug način (93. člen ZIZ);
• 7. zagotovitev izbrisa vseh bremen in prepovedi iz registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, izdaja dokumenta ob prodaji premičnin (96. člen ZIZ);
• 8. dejanja v zvezi s poplačilom upnika (97. člen ZIZ);
• 9. rubež terjatev iz vrednostnih papirjev in izročitev vrednostnih papirjev sodišču ter izročanje vrednostnih papirjev dolžniku zaradi oprave pravnih dejanj, potrebnih za ohranitev ali izvrševanja pravic iz zarubljenega vrednostnega papirja (108. člen ZIZ);
• 11. hramba premičnih stvari dolžnikovega dolžnika (157. člen ZIZ);
• 12. prodaja premičnih stvari dolžnikovega dolžnika (158. člen ZIZ);
• 13. prodaja premoženjskih in materialnih pravic dolžnika (163. člen ZIZ);
• 14. določitev pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev za prodajo vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi, prodaja nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi, in določitev pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev za izvedbo prenosa imetništva vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi (93. člen ZIZ);
• 15. rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo oziroma je bila zemljiška knjiga, v katero je bila vpisana nepremičnina, uničena (211. člen ZIZ);
• 18. izpraznitev (odstranitev oseb in stvari) nepremičnine in izročitev nepremičnine v posest upniku (221. člen ZIZ);
• 20. prodaja iz nepremičnine odstranjenih premičnih stvari, ki dolžniku niso bile izročene (223. člen ZIZ);
• 22. oprava dejanj fizične razdelitve stvari ali skupnega premoženja in prodaja stvari, ki je potrebna zaradi razdelitve (235. in 236. člen ZIZ);
• 23. odvzem otroka in njegova izročitev upniku (238.e člen in 238.f člen ZIZ);
• 24. rubež, zagotovitev vpisa rubeža v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin ter hramba premičnin v postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na premičnini (248. člen ZIZ);
• 25. hramba zarubljenih stvari v postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank pri notarju (četrti odstavek 251. člena ZIZ);
• 27. dejanja v zvezi z izvršitvijo predhodnih odredb vključno z zagotovitvijo vpisa rubeža v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin;
• 28. dejanja v zvezi z izvršitvijo začasnih odredb;

Ravnanja pomočnika, ki so določena v 38.a členu so tista, ki ji pomočnik lahko opravlja brez prisotnosti izvršitelja, torej sam. Vendar pa tudi teh ravnanja ne more opravljati sam takrat, kadar je potrebna ali asistenca ključavničarja ali asistenca policije - 44. in 45. člen Pravilnika. Takrat je obvezna prisotnost izvršitelja.

Kaj storiti v primeru, ko se začne opravljati rubež, pa dolžnik oziroma njegov zakoniti zastopnik, ki je ob začetku rubeža prisoten, med samim rubežem samovoljno zapusti prostor? (294.b člen)

Tako ZIZ (drugi odstavek 49. člena ZIZ in drugi odstavek 50. člena ZIZ), kot tudi Pravilnik (tretji odstavek 42. člena Pravilnika) urejat obvezno prisotnost dolžnika ali njegovega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca ob rubežu. Če to ni mogoče, zakon zahteva, da izvršitelj zagotovi prisotnost dveh polnoletnih oseb, ki nista zaposleni pri njemu. Najpogosteje je to potrebno kadar izvršitelj nasilno vstopi v dolžnikove prostore, če dolžnika ni doma ali prostora noče odpreti. Polnoletne osebe v so v takih primerih edine priče, ki bi lahko podale nepristranske informacije o poteku rubeža.

Vprašanje se nanaša na primer, ko je dolžnik prisoten ob začetku opravljanja rubeža, vendar pa se kasneje premisli in odide. V večini primerov z namenom, da zavleče ali odloži opravo izvršilnih dejanj. Po mojem mnenju pravila o obvezni prisotnosti dveh polnoletnih prič, take situacije ne pokrivajo. Če se je rubež ob prisotnosti dolžnika začel, kasneje pa je dolžnik prostovoljno zapusti kraj rubeža, je bil o dejstvu, da poteka rubež seznanjen. Z naknadnim odhodom prevzame odgovornost, da se rubež opravi v njegovi odsotnosti. Tako ravnanje ne more biti razlog za prekinitev ali neopravo rubeža, saj to pomeni zastoj v postopku poleg tega pa dodatne stroške v postopku.