| Urednice in avtorice: |
dr. Etelka Korpič - Horvat, pravnica, nekdanja ustavna sodnica in podpredsednica Ustavnega sodišča Republike Slovenije Lidija Apohal Vučković, glavna inšpektorica Inšpektorata za javni sektor Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije in podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Nataša Musar Mišeljić, vrhovna državna revizorka na Računskem sodišču |
| Preostali avtorji: |
mag. Marijan Debelak, vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije dr. Aleš Ferčič, izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, predstojnik Inštituta za javno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Valentina Franca, izredna profesorica za delovno pravo in pravo socialne varnosti na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani Rok Jemec, strokovnjak za pravne zadeve zaposlen v zdravstveni zavarovalnici mag. Katja Knez, sekretarka na Ministrstvu za javno upravo, v Sektorju za plače v javnem sektorju Štefka Korade Purg, univerzitetna diplomirana sociologinja z več kot 30-letnimi delovnimi izkušnjami v državni upravi Boštjan Koritnik, univ. dipl. pravnik, minister za javno upravo Aljoša Polajžar, magister prava, mladi raziskovalec, asistent in doktorski študent na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru Nina Štefe, univ. dipl. pravnica, sekretarka na Ministrstvu za javno upravo, v Sektorju za plače v javnem sektorju dr. Bojan Tičar, doktor pravnih znanosti, Fakulteta za varnostne vede in Pravna fakulteta Univerze v Mariboru mag. Branko Vidič, vodja sektorja za plače v javnem sektorju na Ministrstvu za javno upravo |
Etelka Korpič - Horvat se je upokojila po prenehanju mandata ustavne sodnice in podpredsednice Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Od leta 1994 do nastopa funkcije ustavne sodnice leta 2010 je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru predavala delovno pravo, na podiplomskem študijskem programu pa državno revizijo, proračunsko pravo ter pravice in obveznosti iz delovnih razmerij. Na isti fakulteti je bila predstojnica inštituta za delovna razmerja in socialno varnost. Devet let je opravljala tudi funkcijo prve namestnice predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije. Njena bibliografija obsega približno 300 bibliografskih enot pretežno s področja delovnega prava, proračunskega prava in državne revizije ter ustavnega prava.
Je urednica in avtorica komentarja k členoma 3 in 4 ter soavtorica Predgovora in Uvoda (Pomanjkljivosti plačnega sistema pred uveljavitvijo ZSPJS na podlagi ugotovitev Računskega sodišča Republike Slovenije po opravljenih revizijah v obdobju 1995-1997).
Lidija Apohal Vučković je diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in je vse od diplome dalje zaposlena v državni upravi. Od leta 2014 je glavna inšpektorica Inšpektorata za javni sektor, v okviru katerega deluje tudi Inšpekcija za sistem javnih uslužbencev, ki nadzira izvajanje ZJU in ZSPJS. Na področju plač v javnem sektorju je v preteklosti delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter pozneje kot vodja Sektorja za socialni razvoj in družbeno blaginjo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, kjer se je sicer ukvarjala tudi z drugimi področji socialnega razvoja. Sodelovala je pri pripravi prve zakonske ureditve tega področja. Vse od uveljavitve enotnega plačnega sistema javnega sektorja je članica vladnih pogajalskih skupin za pogajanja s sindikati javnega sektorja, članica Komisije za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor, članica Komisije za razlago Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, bila pa je tudi članica Sveta za sistem plač v javnem sektorju. Je tudi avtorica več strokovnih člankov s tega področja.
Je urednica in avtorica komentarja k členom 5, 22.b-22.č (razveljavljeni členi), 22.f-22.h (razveljavljeni členi), 43-43.č, 44.a-44.d, uvodnih pojasnil k poglavjem II. Določanje obsega sredstev in usklajevanje plač, XI. Nadzor in XII.a Posebne določbe ter soavtorica Predgovora in Uvoda (Razvoj plačnih sistemov javnega sektorja v Republiki Sloveniji).
Irena Ilešič Čujovič je diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in je predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije in podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja. S sistemom plač v javnem sektorju se ukvarja 15 let, sprva in ob uvedbi sedanjega plačnega sistema v javnem zavodu, nato na sindikalni strani, kjer deluje od leta 2010. Od leta 2017 aktivno sodeluje v pogajanjih za sklepanje kolektivnih pogodb na področju plač v javnem sektorju, pozna pa tudi aplikacijo sistema v praksi, predvsem na področju dejavnosti zdravstva in socialnega varstva.
Je urednica in avtorica komentarja k členom 22.i-22.k, 29, 30, 31 (razveljavljen člen), 32 ter soavtorica Predgovora in Uvoda (Kaj bi bilo treba izboljšati v plačnem sistemu v prihodnje).
Nataša Musar Mišeljić je diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, nato pa svojo kariero posvetila skrbi za vzdržnost javnih financ. Posebej intenzivno se posveča problematiki delovnih razmerij in prejemkov v javnem sektorju ter skrbi za kakovostne in dostopne javne dobrine v okviru sistema negospodarskih javnih služb. Trenutno to že deveto leto počne kot vrhovna državna revizorka na Računskem sodišču. Na različnih konferencah, posvetih in seminarjih je sodelovala s svojimi prispevki s področja javnih financ, najpogosteje pa je tema njenih predavanj plačni sistem. Njeni prispevki so objavljeni v strokovnih revijah in zbornikih. Kot mentorica in predavateljica sodeluje tudi pri izobraževanju državnih revizorjev in državnih notranjih revizorjev.
Je urednica in avtorica komentarja k členom 6, 22.d, 22.e, 23, 24, uvodnih pojasnil k pogavju VII Dodatki ter soavtorica Predgovora in Uvoda (Kaj bi bilo treba izboljšati v plačnem sistemu v prihodnje).
Marijan Debelak je po diplomi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2004 magistriral s področja kolektivnega delovnega prava. Bil je predsednik delovnega sodišča prve stopnje, sodnik pritožbenega sodišča, na katerem je bil tudi vodja oddelka za delovne spore, od leta 2006 pa je vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije in več let vodja delovno-socialnega oddelka na tem sodišču. Predava na številnih izobraževanjih v pravosodju in širše. Sodeluje v evropskih združenjih sodnikov delovnega prava. V strokovnih revijah je objavil več člankov s področja individualnega in kolektivnega delovnega prava. Njegova ožja specializacija so kolektivna delovna razmerja.
Je avtor komentarja k členu 3.a.
Je avtor komentarja k členu 9 in uvodnega pojasnila k poglavju IV. Določanje osnovne plače.
Valentina Franca je izredna profesorica za delovno pravo in pravo socialne varnosti na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo zajema številne raziskave, knjige in članke s področja kolektivnih delovnih razmerij, digitalizacije v delovnih razmerjih in novih oblik dela. Je članica uredniških odborov znanstvenih revij in kot nacionalna strokovnjakinja sodeluje v mednarodnih združenjih, kot sta Worker Participation Network pri inštitutu ETUI v Bruslju in CEELEX pri Mednarodni organizaciji dela. Prav tako je aktivna raziskovalka pri domačih in mednarodnih projektih za različne organizacije, kot so Evropska komisija, Eurofound, EIGE ipd., ter predavateljica na številnih strokovnih in znanstvenih konferencah.
Je avtorica komentarja k členom 7, 8, 25-28 ter uvodnega pojasnila k poglavju III. Plačne skupine, plačne podskupine in tarifni razredi.
Rok Jemec je leta 2015 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Po pridobljeni diplomi je s poslankami in poslanci ter ministrstvi sodeloval pri pripravi več zakonodajnih predlogov, med drugim na področju sodelovalnega gospodarstva in tehnologije veriženja blokov. Pozneje se je zaposlil v zagonskem podjetju, ki deluje na področju kriptovalut. Leta 2018 je začel opravljati delo svetovalca ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, leta 2020, ob začetku epidemije koronavirusne bolezni, pa delo svetovalca ministra za javno upravo. Trenutno je kot strokovnjak za pravne zadeve zaposlen v zdravstveni zavarovalnici.
Je soavtor komentarjev k členom 1, 33-37 ter uvodnih pojasnil k poglavjema I. Splošne določbe in VIII. Postopek spreminjanja razponov med najvišjo in najnižjo plačo oziroma razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami.
Katja Knez je sekretarka na Ministrstvu za javno upravo, v Sektorju za plače v javnem sektorju. Je univerzitetna diplomirana pravnica, z opravljenim magisterijem znanosti s pravnega področja in pravniškim državnim izpitom. Ima večletne izkušnje na področju delovnih razmerij javnih uslužbencev, še zlasti na področju sistema plač v javnem sektorju. Kot predavateljica je sodelovala na več usposabljanjih s področja plačnega sistema javnega sektorja. Je tudi avtorica številnih zakonskih in podzakonskih predlogov ter pravnih mnenj v zvezi s plačami v javnem sektorju, članica komisije za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor, vodi pa tudi medresorsko delovno skupino za enotno metodologijo obračunavanja in izplačevanja plač v javnem sektorju.
Je avtorica komentarja k členom 21-22.a, 32.a, 40-42, uvodnih pojasnil k poglavjema VI. Delovna uspešnost in X. Sklepanje kolektivnih pogodb ter soavtorica komentarja k členom 45-53, uvodnega pojasnila k poglavju XIII. Prehodne in končne določbe ter soavtorica Uvoda (Pravni okvir sistema plač v javnem sektorju).
Štefka Korade Purg je skozi celotno delovno dobo opravljala naloge v državni upravi kot uradnica in kot vodja na področju organizacije ter delovanja državne uprave, uslužbenskega in plačnega sistema ter javnega sektorja. Sodelovala je pri vzpostavljanju državne uprave po osamosvojitvi Slovenije in pri pripravi predpisov s področja uslužbenskega in plačnega sistema ter pri pogajanjih za vzpostavitev plačnega sistema javnega sektorja. Več let je bila generalna sekretarka ministrstva in članica Uradniškega sveta, ki ga je nekaj časa tudi vodila. Je avtorica več člankov s področja organizacije in delovanja uprave, plačnega in uslužbenskega sistema ter predavateljica na seminarjih in konferencah.
Je avtorica komentarja k členu 2.
Boštjan Koritnik je univerzitetni diplomirani pravnik, od marca 2020 do junija 2022 pa je bil minister za javno upravo. V karieri je bil borzni komentator, hišni pravnik, direktor GV Založbe oziroma sodirektor in odgovorni urednik družbe Ius Software. Od leta 2015 do 2020 je bil zaposlen na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani kot tajnik, na isti fakulteti pa je še vedno asistent. Sodeloval je s tremi kripto podjetji, še vedno je družbenik pri nekaj zagonskih družbah, vse od leta 2008 pa opravlja tudi različne vloge v društvih: med drugim je generalni sekretar Zveze društev pravnikov Slovenije, blagajnik Zveze društev za gospodarsko pravo in predsednik Društva za športno pravo. V letu 2019 je bil soprejemnik priznanja Pravnik leta 2019. Že 15. leto je strokovni urednik najstarejše slovenske pravne znanstvene revije Pravnik, je pa tudi urednik revije Javna uprava in član uredniškega odbora revije TFL Glasnik.
Je soavtor komentarjev k členom 1, 33-37 ter uvodnih pojasnil k poglavjema I. Splošne določbe in VIII. Postopek spreminjanja razponov med najvišjo in najnižjo plačo oziroma razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami.
Aljoša Polajžar je magister prava, mladi raziskovalec, asistent in doktorski študent na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je tudi izvajalec vaj pri predmetu Delovno pravo. Magistriral je na temo varstva zasebnosti na delovnem mestu v dobi digitalizacije (s področij delovnega prava in prava varstva osebnih podatkov). Izsledke svojih raziskav redno predstavlja v okviru konferenc doma in v tujini. V preteklosti je sodeloval tudi pri raziskovalnih projektih s področja prekrškovnega prava, trenutno pa se raziskovalno pretežno ukvarja s področjem delovnega prava (je soavtor komentarja Zakona o javnih uslužbencih itd.).
Je avtor komentarja k členom 38, 39, 44 ter uvodnih pojasnil k poglavjema IX. Zagotavljanje javnosti, preglednosti in primerljivosti plač v javnem sektorju in XII. Kazenske določbe.
Nina Štefe je univerzitetna diplomirana pravnica in sekretarka na Ministrstvu za javno upravo, v Sektorju za plače v javnem sektorju. Ima večletne delovne izkušnje na področju delovnih razmerij javnih uslužbencev, na Ministrstvu za javno upravo se ukvarja s plačnim sistemom javnega sektorja in pripravlja zakonske ter podzakonske predloge ter pripravlja pravna mnenja v zvezi z instituti plačnega sistema javnega sektorja.
Je avtorica komentarja k členom 14-16, 32.b, 42.a, uvodnega pojasnila k poglavju V. Napredovanje ter soavtorica komentarja k členom 45-53, uvodnega pojasnila k poglavju XIII. Prehodne in končne določbe ter soavtorica Uvoda (Pravni okvir sistema plač v javnem sektorju).
Bojan Tičar je doktoriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2001, kjer je pred tem tudi diplomiral iz prava. Deluje na področju javnega in upravnega prava, kjer raziskuje in predava na različnih visokošolskih institucijah. Zaposlen je na Fakulteti za varnostne vede in Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, sodeluje pa tudi na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, Visoki šoli za računovodstvo Ljubljana ter MLC fakulteti Ljubljana. Kot predavatelj je izvajal in še izvaja predmete na vseh treh nivojih študija na področjih: pravna ureditev javne uprave, pravni vidiki upravljanja organizacij, prekrškovno pravo in davčno pravo. Leta 2014 je postal redni profesor za področje prava Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Ima 30 let delovnih izkušenj, od tega polovico časa na vodilnih delovnih mestih v raziskovalnih in akademskih institucijah ter v državni upravi. Objavil je več člankov in monografij v mednarodno priznanih publikacijah in sodeloval pri več raziskavah.
Je avtor komentarja k členoma 9.a in 10.
Branko Vidič se več kot 15 let ukvarja z uslužbenskim in plačnim sistemom javnega sektorja. Od leta 2009 na Ministrstvu za javno upravo vodi sektor za plače v javnem sektorju in kot predavatelj sodeluje na številnih seminarjih s področja uslužbenskega in plačnega sistema javnega sektorja. V letih 2007 do 2014 je kot predstavnik Slovenije sodeloval v strokovnih skupinah glede javnega managementa, delovnih razmerij in plač v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in neformalne mreže evropskih javnih uprav – EUPAN, znotraj katere je v času slovenskega predsedovanja Svetu EU v letu 2008 vodil skupino za socialni dialog. Med drugim je tudi avtor prispevka o sistemskih pomanjkljivostih plačnega sistema javnega sektorja.
Je avtor komentarja k členom 11-20, soavtor komentarja k členom 45-53, uvodnega pojasnila k poglavju XIII. Prehodne in končne določbe ter soavtor Uvoda (Cilji in uvajanje enotnega plačnega sistema javnega sektorja v prakso).