Posodobitev urejene sodne prakse

Nove odločbe objavljene v četrtem kvartalu 2018

Urejena sodna praksa je del paketa eINS – elektronski komentar ZFPPIPP z urejeno sodno prakso, ki je dostopen na portalu Založnika Tax-Fin-Lex na naslovu https://www.tax-fin-lex.si/Home/Vsebina/e-Paket-INS

© Ta dokument je namenjen samo uporabi naročnikov paketa eINS. Vsaka drugačna uporaba ali nadaljnja distribucija je prepovedana.

Posodobitev v obliki PDF je na voljo tukaj.

1. člen (vsebina zakona)

2. člen (prenos in izvajanje predpisov EU)

3. člen (namen opredelitve pojmov)

4. člen (kratice drugih zakonov)

5. člen (postopki zaradi insolventnosti)

¨            Obravnavana zadeva je stečajna zadeva. Postopek osebnega stečaja sodi med stečajne postopke, torej med „zadeve stečaja“. Za nujne postopke oziroma zadeve procesni roki tečejo tudi v času sodnih počitnic.

VSL Sklep Cst 476/2018, 25. 9. 2018

6. člen (postopka prisilnega prenehanja)

7. člen (pravna oseba, podjetnik, zasebnik in potrošnik)

8. člen (poslovodstvo, organ nadzora in zastopniki pravne osebe)

9. člen (družbenik, pravila pravne osebe in delež)

10. člen (premoženje, obveznosti in kapital)

11. člen (kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja)

12. člen (pravila poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij)

13. člen (finančno poslovanje)

14. člen (insolventnost)

1.            Splošno

¨            Neutemeljene so pritožbene navedbe tožilke, da se izvedenka ni spuščala v presojo dolgoročne plačilne (ne)sposobnosti družbe v luči tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. V tč. 1 na str. 16 pisnega mnenja se je namreč opredelila, da je družba poleg istočasne blokade vseh treh poslovnih računov, ki so neprekinjeno trajale več kot 60 dni (trajnejša nelikvidnost po 2. alineji drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP), istočasno, tj. v marcu 2012, izkazovala tudi stanje dolgoročne plačilne nesposobnosti, saj je ugotovljena izguba presegla polovico osnovnega kapitala, kar ni nič drugega kot kriterij po 2. alineji tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Res je med zaslišanjem izvedenka izpovedala, da nastopa dolgoročnejše plačilne nesposobnosti ni posebej ugotavljala, vendar je na vprašanje državne tožilke odgovorila, da gre za isti datum kot pri kriteriju trajnejše nelikvidnosti; drugače povedano - da so bile resnejše finančne težave družbe obtožencu kot direktorju lahko znane šele po izdelavi računovodskih izkazov v marcu 2012, ne glede na to, kateri kriterij po drugem ali tretjem odstavku 14. člena ZFPPIPP se pri tem uporabi. Obveznost prizadevanja članov poslovodstva, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna po 28. členu ZFPPIPP, velja v notranjem razmerju do interesov družbe oziroma družbenikov, ne pa do poslovnih partnerjev, s katerimi družba sodeluje, zato za presojo obtoženčevega preslepitvenega namena sklicevanje na 28. člen ZFPPIPP ni utemeljeno.

VSL Sodba II Kp 47846/2012, 26. 9. 2018

¨            Ugotovitev insolvenčnosti mora temeljiti na konkretno ugotovljenih zapadlih terjatvah, ki jih družba ni bila sposobna poravnati oziroma na konkretnih dejstvih, subsumiranih pod abstraktno določbo 14. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je navedlo določbo 2. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Na stališče, da je breme dokazovanja, da dolžnik ni insolventen, prav na tem dolžniku, pritožbeno sodišče ponavlja svoje stališče iz sklepa I Cp 940/2017, da morajo biti dolžniku najprej predočene konkretne terjatve, da je dolžan dokazovati sposobnost njihove poravnave. Abstrakten očitek insolventnosti ne zadošča.

VSM Sklep I Cp 680/2018, 2. 10. 2018

2.            Dokazni standard

3.            Trajnejša nelikvidnost

4.            Neizpodbojna domneva

5.            Dolgoročna plačilna nesposobnost

6.            Po potrjeni prisilni poravnavi ali poenostavljeni prisilni poravnavi

7.            Insolventnost in delovno razmerje

15. člen (finančno prestrukturiranje)

16. člen (insolventni dolžnik)

17. člen (identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)

18. člen (ožje povezana oseba)

19. člen (ločitvena pravica; ločitveni upnik)

¨            V konkretnem primeru gre za konkurenco dveh privilegiranih upnikov stečajnega dolžnika, to je ločitvenega upnika in domnevnega izločitvenega upnika, kar kaže na to, da izvršilno sodišče ne more biti pristojno za presojo, kakšen pravni položaj in kakšne pravice ima kateri od upnikov, temveč je za to presojo izključno pristojno stečajno sodišče.

VSL Sklep III Ip 3764/2017, 19. 4. 2018

20. člen (nedenarna, zavarovana in nezavarovana terjatev)

¨            Upnik je v tem izvršilnem postopku že pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico na nepremičnini in premičnini. S tem je upnikova terjatev pridobila pravno naravo zavarovane terjatve in ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je terjatev nezavarovana oziroma navadna. Ne glede na to, kako sta bili terjatev in ločitvena pravica priglašeni in priznani v postopku prisilne poravnave, se v konkretnem izvršilnem postopku izterjuje zavarovana terjatev, na zavarovane terjatve pa prisilna poravnava ne učinkuje. Kolikšen del terjatve bo poplačan iz tega naslova oziroma je zavarovan z ločitveno pravico, bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka. Pritožbene navedbe, da je ločitvena pravica na nepremičnini ocenjena na vrednost 0 EUR, ker gre za skupni del stavbe, ki ne more biti stvar samostojnega pravnega prometa, ter da se zato terjatev iz tega ne bo mogla poplačati, so posledično v fazi nadaljevanja postopka po potrjeni prisilni poravnavi neupoštevne.

VSL Sklep I Ip 1593/2018, 6. 8. 2018

¨            V predmetni zadevi gre za situacijo, ko začeti stečajni postopek ne vpliva na tek individualnega delovnega spora, saj se ta ne nanaša na terjatev, ki se jo prijavlja v stečajno maso po ZFPPIPP in na katero se potem posledično nanaša objava sklepa o preizkusu terjatev, saj tožnica s tožbo zahteva ugotovitev, da ji je delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi neveljavna. Navedeni tožbeni zahtevek ni terjatev v smislu prvega odstavka 20. člena ZFPPIPP, ki terjatev opredeljuje kot pravico upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Če bo tožnica v tem individualnem delovnem sporu uspela, to na obseg stečajne mase tožene stranke ne more vplivati, ker se tožbeni zahtevek ne nanaša na nobeno dajatev, storitev, dopustitev ali opustitev, saj gre za ugotovitvena zahtevka.

VDSS Sklep Pdp 818/2018, 11. 10. 2018

20.a člen (finančna in poslovna terjatev)

21. člen (prednostne, podrejene in navadne terjatve)

¨            Odpust obveznosti, sprejet v postopku osebnega stečaja, zajema tudi zamudne obresti, nastale zaradi neplačila prednostnih terjatev. V danem primeru gre za zamudne obresti od terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost za zasebnike. Zato je tožba tožnice v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, utemeljena.

UPRS Sodba I U 2386/2017-9, 22. 5. 2018

¨            Prednostne terjatve v postopku zaradi insolventnosti, torej tudi v postopkih osebnega stečaja (5. člen ZFPPIPP) so določene v prvem in drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP, v postopku osebnega stečaja pa se, skladno s posebnimi pravili za prednostne terjatve iz 390. člena ZFPPIPP, iz stečajne mase kot prednostne terjatve poleg navedenih (torej poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona) plačajo tudi terjatve, ki so kot prednostne specialno določene v prvem odstavku tega člena. Terjatve iz prvega odstavka 390. člena so torej le tiste, ki so v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP specialno določene kot prednostne. Drugačno razlago od izpodbijane narekuje tudi novela ZFPPIPP-G, po kateri se v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP v napovednem stavku besedilo „prvega odstavka 21. člena“ nadomesti z besedilom „prvega in drugega odstavka 21. člena“ in s tem, kot izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva, širi terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti, tudi na terjatve za plačilo neplačanih prispevkov iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.

UPRS Sodba I U 1192/2017-8, 3. 7. 2018

22. člen (izločitvena pravica; izločitveni upnik)

¨            Priznanje terjatve oz. pravice s strani stečajnega upravitelja ima naravo pravnomočno razsojene stvari. V stečajnem postopku je bilo odločeno, da se toženki prizna izločitvena pravica kot lastninska pravica na premičninah, ki sodijo k črpalnici in transformatorski postaji; predmet prodaje v stečajnem postopku Š. d.o.o., je bila tako izključno zemljiška parcela št. 1049/3 (in tudi 1053/3, vendar se nanjo tožbeni zahtevek ne nanaša) in zgolj na njej je tožnica pridobila lastninsko pravico. Predmet izločitvene pravice je namreč lahko le lastninska pravica in ne "izločitvena služnostna pravica".

VSM Sodba I Cp 655/2017, 24. 10. 2017

¨            V konkretnem primeru gre za konkurenco dveh privilegiranih upnikov stečajnega dolžnika, to je ločitvenega upnika in domnevnega izločitvenega upnika, kar kaže na to, da izvršilno sodišče ne more biti pristojno za presojo, kakšen pravni položaj in kakšne pravice ima kateri od upnikov, temveč je za to presojo izključno pristojno stečajno sodišče.

VSL Sklep III Ip 3764/2017, 19. 4. 2018

¨            Materialnopravno zmotna je presoja sodišča druge stopnje, da naj bi v položaju, ko obstaja več podlag za prenos terjatve, imel prednost stranski intervenient, ker naj bi bila terjatev njemu sodno prisojena. Sodišče druge stopnje se je pri tem sklicevalo tudi na določbo 420. člena OZ, ki ureja položaj večkratnega (pogodbenega) odstopa terjatve. Zakonodajalec je v takšnem primeru kot odločilno okoliščino za opredelitev pripadnosti terjatve določil trenutek seznanitve dolžnika z novim upravičencem do terjatve. Zakon zato obravnava dve modaliteti te seznanitve: odstopnikovo obvestilo o prevzemniku ali prevzemnikovo oglasitev pri dolžniku. Tudi ob uporabi tega pravila pridemo do zaključka, da je v primeru, ko učinek zakonite cesije na podlagi 631. člena OZ nastopi že s samo uveljavitvijo neposrednega zahtevka, v tem trenutku tudi izpolnjen pogoj seznanitve dolžnika z novim upnikom. To pa pomeni, da v tem položaju kasnejša seznanitev dolžnika (tožene stranke) z odstopom terjatve na drugi pravni podlagi ne more imeti pravnega učinka.

VSRS Sodba III Ips 57/2018, 25. 9. 2018

Iz obrazložitve:

17. Pri tem je materialnopravno zmotno stališče tožeče stranke in stranskega intervenienta v odgovoru na revizijo, ki takšnemu učinku uveljavljanja neposrednega zahtevka podizvajalca na podlagi 631. člena OZ nasprotujeta. Zgolj okoliščina, da del pravnih teoretikov pripisuje tej določbi drugačen pomen, še ne zadostuje za ovrženje stališča ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča. Stališče, da bi naročnik tudi po prejemu neposrednega zahtevka od podizvajalca lahko še vedno veljavno izpolnil tudi glavnemu izvajalcu, bi povsem izvotlilo namen zakonodajalca o varstvu podizvajalca. Tudi iz okoliščine, da podizvajalec tudi po uveljavitvi neposrednega zahtevka do naročnika ohrani terjatev do glavnega izvajalca, ne izključuje učinka, da terjatev glavnega izvajalca do naročnika preide v premoženjsko sfero podizvajalca. Po uveljavitvi neposrednega zahtevka je podizvajalec v položaju, ko ima dva solidarna zavezanca za plačilo iste terjatve.

18. Vrhovno sodišče se posebej opredeljuje tudi do sklicevanja tožeče stranke in stranskega intervenienta v odgovoru na revizijo na navedbe sodišča prve stopnje v 30. točki obrazložitve sodbe, da tožena stranka ni niti navajala obstoja pogojev iz 631. člena OZ. Takšno sklicevanje bi lahko bilo relevantno, v kolikor bi takšni razlogi sodišča, ki ne bi bili pritožbeno izpodbijani, bili že sami po sebi zadosten razlog za zavrnitev revizije. Vendar po prepričanju Vrhovnega sodišča ne gre za tovrsten primer.

19. Predmet izpodbijanja je sodba sodišča druge stopnje. Le-to je v izpodbijani sodbi kot del dejanske podlage povzelo tudi ugotovitev, da je tožena stranka izkazala, da je pred cesijo terjatve stranskemu intervenientu prejela dva zahtevka podizvajalca tožeče stranke iz Pogodbe. Takšno stališče pomeni, da je sodišče druge stopnje v povezavi s sklicevanjem tožeče stranke v odgovoru na pritožbo tožene stranke, zavzelo drugačno stališče kot sodišče prve stopnje v 30. točki obrazložitve sodbe glede popolnosti ugovora tožene stranke. Ob tem ne gre spregledati, da tudi tožeča stranka v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni uveljavljala pomanjkljivosti v trditvah tožene stranke glede uveljavljanih neposrednih zahtevkov podizvajalcev. Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je zato odločilno zgolj materialnopravno vprašanje, glede katerega je bila dopuščena revizija.

20. Ena od temeljnih značilnosti pogodbene cesije je zahteva po nevtralnosti položaja dolžnika. Cesija, pri kateri dolžnik ne sodeluje, ne sme poslabšati njegovega pravnega položaja. Ni nobenega razumnega razloga, da bi bilo od zahteve po nevtralnosti dolžnikovega položaja treba odstopiti v primeru spremembe pripadnosti terjatve zaradi učinkov zakonite cesije.

21. Materialnopravno zmotno pa je stališče sodišča druge stopnje, da sta v primeru, ko sta najprej terjatev na podlagi zakonite cesije pridobila podizvajalca, v razmerju do dolžnika v enakem položaju s stranskim intervenientom, na katerega je bila terjatev prenesena. Iz stališča sodišča druge stopnje v 39. in 41. točki je sklepati, da v takšnem primeru obstaja solidarnost na upniški strani. Takšen položaj pa je v skladu s 406. členom OZ omejen na pogodbeno dogovorjene ali z zakonom urejene primere, za kar pa ne gre v konkretnem primeru.

22. Z uveljavitvijo neposrednega zahtevka po 631. členu OZ je terjatev tožeče stranke prešla v premoženjsko sfero podizvajalca. Odgovoriti je torej treba na vprašanje, ali ima lahko kasnejši odstop te iste terjatve, ki temelji na sklepu, izdanem v stečajnem postopku nad tožečo stranko, za posledico prenehanje materialnopravnega upravičenja tretjega, ki temelji na učinku uveljavljanja neposrednega zahtevka po 631. členu OZ. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) takšne posledice (poseg v premoženjskopravne položaje tretjih) ureja zgolj za primere, ko bi tretji moral v stečajnem postopku uveljavljati izločitveno pravico na premoženju, ki se obravnava kot del stečajne mase.

23. Izločitvena pravica je definirana v 22. členu ZFPPIPP. V 3. točki prvega odstavka tega člena ureja tudi pravico zakonitega imetnika premoženja od insolventnega dolžnika zahtevati, da izvede razpolagalni posel in druga pravna dejanja za prenos te pravice v dobro te osebe. O potrebi po uveljavljanju izločitvene pravice je v tem smislu mogoče govoriti samo v primeru, ko je za učinkovit prenos te pravice potreben tudi poseben razpolagalni posel. V primeru učinka zakonite cesije terjatve na podlagi 631. člena OZ ne gre za tak primer, saj pravne posledice (prehod terjatve v premoženjsko sfero podizvajalca) nastopijo že ob izpolnitvi zakonsko določenih pogojev. Ker nad terjatvijo pojmovno ni mogoča posest, se tudi ni mogoče smiselno sklicevati na določbo 1. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP. Zato ni mogoč zaključek, da bi materialnopravno upravičenje tretjega prenehalo že v posledici neuveljavljanja izločitvene pravice v stečajnem postopku nad tožečo stranko (sedmi odstavek 299. člena ZFPPIPP).

23. člen (vodilna in predpisana obrestna mera)

24. člen (dvostranska pogodba in vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba)

24.a člen (kvalificirana finančna pogodba in dogovor o izravnavi)

24.b člen (druga kvalificirana pogodba)

25. člen (pooblaščeni ocenjevalec)

26. člen (agencija)

27. člen (uporaba 2. poglavja)

28. člen (temeljne obveznosti poslovodstva)

¨            Obveznost prizadevanja članov poslovodstva, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna po 28. členu ZFPPIPP, velja v notranjem razmerju do interesov družbe oziroma družbenikov, ne pa do poslovnih partnerjev, s katerimi družba sodeluje, zato za presojo obtoženčevega preslepitvenega namena sklicevanje na 28. člen ZFPPIPP ni utemeljeno.

VSL Sodba II Kp 47846/2012, 26. 9. 2018

29. člen (temeljne obveznosti članov nadzornega sveta)

30. člen (upravljanje tveganj)

31. člen (upravljanje likvidnostnega tveganja)

32. člen (spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti)

33. člen (uporaba oddelka 2.2)

34. člen (obveznost enakega obravnavanja upnikov)

¨            Postopek prisilne poravnave je namenjen varstvu upnikov in ne njihovemu oškodovanju. Dolžnik namreč zaradi insolventnosti ne more izpolniti vseh zapadlih terjatev, prisilna poravnava pa omogoči, da so upniki obravnavani enako in se na ta način prepreči morebitno privilegirano obravnavanje posameznega ali več posameznih upnikov ter s tem istočasno prikrajšanje ostalih upnikov. Ker je sporni račun zapadel v plačilo po začetku postopka prisilne poravnave, nikoli ne bo poravnan v celoti, temveč bo po določilih ZFPPIPP (po večinski volji upnikov) poplačan le v znesku, ki ustreza sprejeti prisilni poravnavi. Prvi odstavek 34. člena ZFPPIPP izrecno določa, da lahko subjekt ne glede na (in)solventnost prevzema obveznosti, ki so nujne za redno poslovanje družbe. Po 3. točki drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP so takšne obveznosti tudi tiste, ki so namenjene tekoči dobavi blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe.

VSL Sklep II Kp 20483/2015, 23. 1. 2018

35. člen (poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja)

¨            Ugotovitev insolvenčnosti mora temeljiti na konkretno ugotovljenih zapadlih terjatvah, ki jih družba ni bila sposobna poravnati oziroma na konkretnih dejstvih, subsumiranih pod abstraktno določbo 14. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je navedlo določbo 2. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Na stališče, da je breme dokazovanja, da dolžnik ni insolventen, prav na tem dolžniku, pritožbeno sodišče ponavlja svoje stališče iz sklepa I Cp 940/2017, da morajo biti dolžniku najprej predočene konkretne terjatve, da je dolžan dokazovati sposobnost njihove poravnave. Abstrakten očitek insolventnosti ne zadošča.

VSM Sklep I Cp 680/2018, 2. 10. 2018

36. člen (sklic skupščine)

37. člen (vpis in vplačilo novih delnic)

38. člen (obveznost poslovodstva vložiti predlog za začetek stečajnega postopka)

39. člen (obveznosti poslovodstva glede postopka prisilne poravnave)

40. člen (obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave)

41. člen (računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave)

42. člen (odškodninska odgovornost članov poslovodstva)

¨            Tudi opustitev dolžnega ravnanja je lahko vzrok škodi samo v primeru, da je vplivala na nastanek škode, ne pa že sama po sebi. Res je v drugem odstavku 42. člena ZFPPIPP določena domneva vzročne zveze, ki pa jo je mogoče izpodbijati, kar je storila tudi druga toženka v tej pravdi.

VSL Sodba in sklep I Cp 551/2018, 16. 8. 2018

¨            Ugotovitev insolvenčnosti mora temeljiti na konkretno ugotovljenih zapadlih terjatvah, ki jih družba ni bila sposobna poravnati oziroma na konkretnih dejstvih, subsumiranih pod abstraktno določbo 14. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je navedlo določbo 2. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Na stališče, da je breme dokazovanja, da dolžnik ni insolventen, prav na tem dolžniku, pritožbeno sodišče ponavlja svoje stališče iz sklepa I Cp 940/2017, da morajo biti dolžniku najprej predočene konkretne terjatve, da je dolžan dokazovati sposobnost njihove poravnave. Abstrakten očitek insolventnosti ne zadošča.

VSM Sklep I Cp 680/2018, 2. 10. 2018

43. člen (odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta)

44. člen (omejitev, izključitev in uveljavitev odškodninske odgovornosti)

44.a člen (taksna oprostitev)

44.b člen (dolžnik v postopku preventivnega prestrukturiranja; uporaba pravil o postopkih zaradi insolventnosti)

44.c člen (namen postopka preventivnega prestrukturiranja; sporazum o finančnem prestrukturiranju)

44.d člen (razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.e člen (upniki kot stranke glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.f člen (upravičeni predlagatelj)

44.g člen (procesne ovire za vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.h člen (predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.i člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.j člen (odločanje o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.k člen (vpliv uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek)

44.l člen (nastanek in trajanje pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.m člen (vpliv začetka postopka preventivnega prestrukturiranja na izvršilne postopke in postopke zavarovanja)

44.n člen (zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev)

44.o člen (pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.p člen (sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju in notarska hramba)

44.r člen (zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.s člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.t člen (odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.u člen (ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.v člen (pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.z člen (posebna prednost pri plačilu finančnih terjatev, ki nastanejo med postopkom preventivnega prestrukturiranja, in izključitev izpodbojnosti)

45. člen (uporaba 3. poglavja)

46. člen (načelo enakega obravnavanja upnikov)

47. člen (načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov)

¨            Iz določila tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP izhaja, da takrat, kadar izločitveni upnik pravočasno prijavi izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti, dokler zahtevek izločitvenega upnika ni pravnomočno zavrnjen ali izločitvena pravica ne preneha po tretjem odstavku 310. člena ali tretjem odstavku 311. člena tega zakona. Torej je sodišče prve stopnje s tem, ko je dovolilo prodajo premoženja, na katerem zatrjevana solastnica izločuje svoj solastniški del, kršilo določilo 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP. Osnovno načelo stečajnega postopka je načelo najvišjega poplačila upnikov. Če bi stečajno sodišče pred pravnomočnim zaključkom pravde dovolilo prodajo le 1/2 sporne nepremičnine, kasneje pa bi se izkazalo, da je tožbeni zahtevek vsaj deloma utemeljen, bi v nadaljnjem postopku moralo prodajati še tisti odstotek spornih nepremičnin, ki predstavlja razliko med vtoževanim in prisojenim solastnim deležem sporne nepremičnine. Tako postopanje pa bi zaradi višjih stroškov prodaje nedvomno rezultiralo v nižji kupnini. Torej bi zanesljivo prišlo do kršitve citiranega načela.

VSL Sklep Cst 494/2018, 11. 10. 2018

48. člen (načelo hitrosti postopka)

1.            Instrukcijski roki

2.            Prekinitev postopka

3.            Nadzor upravitelja

4.            Razno

48.a člen (obvezna mediacija v postopkih zaradi insolventnosti)

48.b člen (sporazumna mediacija pred vložitvijo tožbe)

49. člen (predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti)

50. člen (razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti)

51. člen (stvarna pristojnost sodišča)

52. člen (krajevna pristojnost sodišča)

53. člen (sestava sodišča)

54. člen (predlagatelj postopka)

55. člen (stranke predhodnega postopka)

¨            Pritožnik v predhodnem postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni priglasil udeležbe, pač pa se je pritožil zoper izpodbijani sklep. Postopek je še v fazi predhodnega postopka, ki se konča s pravnomočnostjo sklepa o začetku stečajnega postopka. Upnik, ki ni predlagatelj, je stranka tega postopka le pod pogojem, da verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku. Višje sodišče je pregledalo stečajno zadevo in ugotovilo, da pritožnik terjatve v tem postopku še ni prijavil - niti hkrati niti po vložitvi pritožbe. Ker je upnik, ki ni predlagatelj stečaja, materialni udeleženec (torej stranka) postopka le pod pogojem, da prijavi udeležbo in do standarda verjetnosti izkaže terjatev, pritožnik pa terjatve ni niti konkretno zatrjeval, kaj šele izkazal, pritožnik nima pravice do pritožbe [proti sklepu o začetku stečajnega postopka].

VSL Sklep Cst 292/2018, 8. 6. 2018

56. člen (stranke glavnega postopka)

57. člen (pridobitev procesne legitimacije upnika)

1.            Splošno

2.            Prenos terjatve

58. člen (prenehanje procesne legitimacije upnika)

59. člen (rok za prijavo terjatve)

1.            Splošno

2.            Naknadne prijave

60. člen (vsebina prijave terjatve)

1.            Popolnost prijave

2.            Prednostne terjatve

3.            Obresti po začetku postopka zaradi insolventnosti

4.            Dolžnost prijave pravdnih stroškov

¨            Vrhovno sodišče se pridružuje stališču sodišča druge stopnje, da je treba ostati pri gramatikalni razlagi povsem jasne določbe 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP. V povezavi z določbo šestega odstavka istega člena pa takšna ureditev pomeni spremembo pogojev za uveljavljanje zahtevka za povrnitev stroškov postopka, kot so urejeni v splošnih določbah drugega in tretjega odstavka 163. člena ZPP. Ne glede na način končanja pravdnega postopka po izpolnitvi pogojev za nadaljevanje postopka (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP), je predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka. Takšna dodatna ovira za uveljavljanje stroškovnega zahtevka v pravdi je utemeljena na že pojasnjenem načelu koncentracije v stečajnem postopku, saj omogoča, da se že v fazi preizkusa terjatev ugotovi obseg vseh terjatev in z njimi povezanih stroškov, ki vplivajo na možnost poplačila upnikov.

VSRS Sklep III Ips 33/2018, 28. 8. 2018

5.            Stroški po umiku tožbe zaradi priznanja terjatve

6.            Povračilo stroškov po četrtem odstavku

¨            Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka že k prijavi terjatve morala priložiti sklep, iz katerega je razvidno, da sta bili terjatvi NLB L. d.o.o. in NKBM d.d. v stečajnem postopku nad njo priznani. 60. člen ZFPPIPP takšne zahteve ne določa. V 5. točki drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP za pogojne terjatve zahteva določen opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev odložnega ali razveznega pogoja, s katerim je povezana terjatev. 296. člen ZFPPIPP pa določa, da mora upnik, ki je odgovoren za obveznosti stečajnega dolžnika kot solidarni sodolžnik, v stečajnem postopku prijaviti tudi svojo morebitno regresno terjatev pod odložnim pogojem, da bo na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravil po začetku stečajnega postopka, pridobil regresno terjatev do stečajnega dolžnika. Tožeča stranka je svojo pogojno terjatev v stečaju nad toženo stranko prijavila in navedla, iz katerih pogodb njena pogojna obveznost izvira in dejstvo, da v teh pogodbah tožeča stranka nastopa kot solidarni porok in zastavitelj ter prijavlja terjatev pod odložnim pogojem, ki bo nastopil, v kolikor bo morala poravnati svoje poroštvene obveznosti. Na podlagi teh navedb je po oceni sodišča druge stopnje tožena stranka razpolagala z ustreznimi dejstvi in dokazi ter opisi posebnih okoliščin, da se je o utemeljenosti prijavljene terjatve v stečajnem postopku lahko izjasnila.

VSM Sklep I Cpg 195/2018, 6. 9. 2018

7.            Razno

61. člen (izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah; osnovni seznam preizkušenih terjatev)

62. člen (ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev)

63. člen (ugovor o prerekanju terjatve)

64. člen (ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve)

¨            Proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev lahko vloži ugovor vsak upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve, če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali če so podatki o tem ugovoru nepravilni. Tak ugovor lahko vloži tudi dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja, saj je na podlagi 1. točke 385. člena ZFPPIPP stranka postopka osebnega stečaja.

VSL Sklep Cst 408/2018, 28. 8. 2018

65. člen (dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev)

66. člen (ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev)

67. člen (priznana in prerekana terjatev)

68. člen (verjetno izkazana terjatev)

69. člen (sklep o preizkusu terjatev)

¨            Dolžnik ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, zato s pritožbo niti ugovornih razlogov iz 2. točke 1. odstavka 66. člena ZFPPIPP ne more uveljavljati. Sodišče v stečajnem postopku ne ugotavlja obstoja prerekane terjatve, tako da bi se vsebinsko spuščalo v samo terjatev. Upravitelj samostojno presoja utemeljenost oziroma obstoj prijavljenih terjatev in ločitvenih pravic, morebitne dolžnikove navedbe o terjatvah so mu sicer lahko v pomoč, ni pa jim dolžan slediti, temveč se mora sam odločiti, kaj je pravilno. Sodišče v stečajnem postopku ne preverja izjave upravitelja, temveč je izjava o prijavljenih terjatvah in ločitvenih pravicah v upraviteljevi pristojnosti. Stečajno sodišče zato niti ni imelo podlage, da bi preverjalo resničnost in pravilnost dolžnikovega ugovora ali pravilnost upraviteljeve izjave.

VSL Sklep Cst 408/2018, 28. 8. 2018

70. člen (končni seznam preizkušenih terjatev)

71. člen (poznejši preizkus terjatev)

72. člen (posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev)

73. člen (terjatve upnika za izračun deleža njegovih glasovalnih pravic)

74. člen (osnova za izračun deleža glasovalnih pravic)

75. člen (procesna dejanja, o katerih odločajo upniki z glasovanjem)

76. člen (upniški odbor kot organ upnikov)

77. člen (oblikovanje upniškega odbora)

78. člen (člani upniškega odbora)

79. člen (število članov upniškega odbora)

80. člen (imenovanje članov upniškega odbora)

81. člen (razrešitev imenovanih članov upniškega odbora)

82. člen (zahteva upnikov za oblikovanje upniškega odbora v stečajnem postopku)

83. člen (volitve članov upniškega odbora)

84. člen (sklep o izvolitvi upniškega odbora)

85. člen (prenehanje položaja člana upniškega odbora)

86. člen (razrešitev izvoljenih članov upniškega odbora in nadomestne volitve)

87. člen (pristojnosti upniškega odbora)

88. člen (postopek v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora)

89. člen (postopek v zvezi z obravnavo poročil in mnenj upravitelja na upniškem odboru)

90. člen (odločanje upniškega odbora)

91. člen (predsednik upniškega odbora)

92. člen (zastopanje člana upniškega odbora)

93. člen (udeležba na sejah upniškega odbora)

94. člen (sklic seje upniškega odbora)

95. člen (mesto zasedanja upniškega odbora)

96. člen (potek seje upniškega odbora)

96.a člen (dopisna seja upniškega odbora)

97. člen (položaj in pristojnosti upravitelja)

¨            Z začetkom stečajnega postopka preidejo na upravitelja vse pravice glede upravljanja s premoženjskimi zahtevki v zvezi s stečajno maso. Upravitelj je pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase, in sicer ne glede na to, ali gre za postopke, ki potekajo v prid ali v škodo stečajne mase. Zastopanje stečajnega dolžnika v tem obsegu z začetkom stečajnega postopka prevzame upravitelj stečajnega dolžnika kot njegov zakoniti zastopnik, stečajni dolžnik pa v tem delu izgubi poslovno sposobnost. Glede na vse navedeno, bi torej po stališču pritožbenega sodišča obravnavno zahtevo za obnovo postopka ter pritožbo, lahko vložil le upravitelj stečajnega dolžnika, zato je pritožbo prejemnika koristi, t.j. A. A. v osebnem stečaju, ki jo je vložil po svojem pooblaščencu, zavrglo kot nedovoljeno.

VSL Sklep II Kp 97604/2010, 25. 4. 2018

¨            Tudi postopek zavarovanja na nepremičninah, ki so predmet stečajne mase, sodi med postopke upravljanja s premoženjem stečajne mase. Ker z začetkom stečajnega postopka postane upravitelj tisti, ki v zvezi z upravljanjem stečajne mase prevzame zastopanje stečajnega dolžnika kot njegov zakoniti zastopnik, stečajni dolžnik pa v tem delu izgubi poslovno sposobnost, po stališču pritožbenega sodišča lahko pritožbo zoper sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja vloži le upravitelj in ne tudi stečajni dolžnik.

VSL Sklep II Kp 97604/2010, 25. 4. 2018

¨            V določbah 386. člena ZFPPIPP ni podlage za razlago, da bi bil z začetkom osebnega stečaja tožnik v poslovni sposobnosti omejen tako, da bi se ne mogel udeleževati zapuščinskega postopka kot dedič, in tudi v določbah drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP ni podlage za razlago, da bi ga v zapuščinskem postopku moral zastopati upravitelj. Odločitev organa za BPP, da tožnik glede na neizpolnjen pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena ni upravičen do BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zapuščinskem postopku (v katerem bo udeležen kot dedič) je zato nepravilna.

UPRS Sodba I U 1528/2018-6, 1. 8. 2018

¨            Stečajni upravitelj ne pridobi univerzalnega pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, zastopanje je omejeno na primere določene v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP, ki se nanašajo na izvajanje stečajnega postopka. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se omeji, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase, to pa ni podlaga za zaključek, da stečajni dolžnik nima pravdne sposobnosti za procesna dejanja, s katerimi se stečajna masa lahko poveča, posledično mu zato ni mogoče odrekati upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.

UPRS Sodba II U 265/2018-8, 3. 10. 2018

98. člen (obveznosti upravitelja)

99. člen (redna poročila upravitelja)

100. člen (izredna poročila upravitelja)

101. člen (navodila sodišča upravitelju)

¨            Kar želi pritožnik, ki v postopku zavezujočega zbiranja ponudb ni dal najvišje ponudbe, izposlovati, je, da naj sodišče prve stopnje da upravitelju obvezna navodila v postopku unovčenja stečajne mase tako, da je upravitelj ne samo dolžan pritožnika obvestiti o izidu postopka zavezujočega zbiranja ponudb, temveč (kar je bistvo pritožnikovega zavzemanja) da bi sodišče upravitelju naložilo, da mora z njim skleniti prodajno pogodbo. Stališče sodišča prve stopnje, da upnik nima aktivne legitimacije za predlog, je pravilno in že to je zadoščalo za zavrnitev upnikovega predloga za dajanje obveznih navodil. Kot stranki postopka (upniku) mu je gotovo treba priznati možnost vplivati na sodišče, vendar le v smislu pobude, ne pa predloga kot oblike pravovarstvenega zahtevka.

VSL Sklep Cst 495/2018, 9. 10. 2018

102. člen (odškodninska odgovornost upravitelja)

103. člen (nagrada upravitelja)

1.            Predpis, ki se uporabi za odmero nadomestila

2.            Nagrada upravitelja v postopku prisilne poravnave

3.            Nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila

¨            V postopku prisilne likvidacije se glede vprašanja, kaj vključuje nagrada upravitelja, smiselno uporabljajo zakonske določbe o nagradi upravitelja v stečajnem postopku. Če bi likvidacijski upravitelj v postopku prisilne likvidacije opravil storitve prevzema prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter izdelal otvoritveno poročilo, bi bil upravičen tudi do nadomestila za prevzem prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila. Ker upravitelj ni predložil sodišču ne otvoritvenega ne končnega poročila, sam pa je trdil, da nobenega od teh poročil niti ni izdelal, je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upravitelj le na podlagi trditev, da je z dnem imenovanja v postopku prisilne likvidacije prevzel posle dolžnika, za kar naj bi mu šla tudi nagrada, nima pravice zahtevati nadomestila za prevzem prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila.

VSL Sklep Cst 464/2018, 3. 10. 2018

4.            Nadomestilo za preizkus terjatev

5.            Nadomestilo za unovčenje in razdelitev stečajne mase

¨            Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava. Pravilno je njegovo stališče, da se kot osnova za izračun nagrade za unovčenje in razdelitev posebne stečajne mase v konkretnem primeru upošteva višina poplačila ločitvenih upnikov, ta pa se izračuna kot "neto" vrednost po odštetju vseh stroškov, vključno z nagrado upravitelju. Stališče pritožnika, da je pojem zneska, ki je predmet razdelitve, drugačen od pojma razdelitvene mase iz 226. člena ZFPPIPP, ki jo zakon opredeljuje kot denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem, zmanjšano za stroške, je zmotno, ker temelji na zmotni predpostavki, da predstavlja razdelitev tudi plačilo stroškov stečajnega postopka, kar pa ne drži. ZFPPIPP razlikuje med plačilom stroškov postopka (354. člen do 357. člena) in razdelitvijo splošne in posebne stečajne mase, ki je namenjena poplačilu upnikov (358. člen do 374. člen). Določbo o sorazmernem delu nadomestila si upravitelj drugače razlaga kot sodišče. Pri tem je bistveno, da sešteti sorazmerni deli nadomestila ne smejo znesti več od nadomestila, ki gre upravitelju glede na višino celotnega zneska, ki je bil v določenem stečajnem postopku predmet razdelitve. Upravitelj je v stečajnem postopku organ postopka zaradi insolventnosti, ne pa šibkejša stranka. Pritožnik s trditvami o svoji edini pravilni razlagi 7. člena Pravilnika, ki je v skladu z zakonom in Ustavo RS, ni uspel omajati zakonitosti odločitve sodišča prve stopnje. Upravitelj tudi neutemeljeno uveljavlja kršitev pravil postopka, ker sodišče prve stopnje ni v skladu z določbo prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče s sklepom o prvi razdelitvi odloči o ugovorih iz 364. člena tega zakona, odloči o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona in določi končni načrt prve razdelitve, odločilo o nagradi upravitelju že s sklepi o razdelitvah, pač pa s posebnim sklepom, kar naj bi vplivalo na pravilnost odločitve o končnih razdelitvah. Upravitelj nima procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep o končni razdelitvi, zato njegovo sklicevanje na vpliv kršitve določb postopka na pravilnost sklepa o končni razdelitvi, ne more biti relevantno.

VSL Sklep Cst 358/2018 in Cst 359/2018, 25. 7. 2018

6.            Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja

7.            Razno

104. člen (odmera in plačilo nagrade upravitelja)

1.            Splošno

2.            Razrešitev upravitelja

105. člen (stroški upravitelja)

106. člen (pristojnost za nadzor nad upravitelji)

107. člen (komisija)

108. člen (dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja)

109. člen (odvzem in prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja)

110. člen (seznam upraviteljev)

111. člen (izbira sodišča, pri katerem upravitelj opravlja funkcijo upravitelja)

112. člen (začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah)

113. člen (vodenje seznama upraviteljev)

114. člen (predpisi o upraviteljih)

115. člen (pogoji za imenovanje za upravitelja)

116. člen (postopek imenovanja upravitelja)

117. člen (položaj upravitelja)

118. člen (razlogi za razrešitev upravitelja)

119. člen (odločanje o razrešitvi upravitelja)

119.a člen (razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov)

120. člen (pravne posledice razrešitve upravitelja)

120.a člen (zbornica upraviteljev)

120.b člen (pristojnosti in naloge zbornice)

120.c člen (način opravljanja nadzora zbornice nad upravitelji)

120.d člen (nadzor nad zbornico)

120.e člen (položaj člana zbornice)

120.f člen (organi zbornice)

120.g člen (statut in drugi splošni akti zbornice)

120.h člen (disciplinska odgovornost upraviteljev)

120.i člen (disciplinski ukrepi)

120.j člen (disciplinska evidenca)

120.k člen (organi disciplinskega postopka)

120.l člen (uvedba disciplinskega postopka)

120.m člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje)

120.n člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)

120.o člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)

120.p člen (zastaranje pregona disciplinskih kršitev in izvršitev disciplinskega ukrepa)

121. člen (podrejena uporaba pravil pravdnega postopka)

1.            Smiselna uporaba pravil ZPP

¨            Vročitev pravni osebi je po pravilih o nadomestni vročitvi pravilno opravljena na naslovu iz sodnega registra celo, če pravne osebe na tem naslovu sploh ni, torej tudi, če je njen zakoniti zastopnik dalj časa odsoten.

VSL Sklep Cst 421/2018, 11. 9. 2018

2.            Vrnitev v prejšnje stanje, revizija in obnova postopka

3.            Zamuda roka ali izostanek z naroka

122. člen (spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti)

122.a člen (vodenje in posredovanje podatkov v postopkih zaradi insolventnosti)

123. člen (vročitve)

¨            Ustavno skladna je taka razlaga določb drugega odstavka 123. člena v zvezi s 385. členom in tretjim odstavkom 395. člena ZFPPIPP, po kateri je potrebno sklep o prodaji vročiti stečajni dolžnici.

VSL Sklep Cst 521/2017, 14. 9. 2017

123.a člen (elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje)

124. člen (odločbe)

125. člen (pritožba proti sklepu)

126. člen (procesna legitimacija za vložitev pritožbe)

1.            Upnik

¨            Pritožnik v predhodnem postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni priglasil udeležbe, pač pa se je pritožil zoper izpodbijani sklep. Postopek je še v fazi predhodnega postopka, ki se konča s pravnomočnostjo sklepa o začetku stečajnega postopka. Upnik, ki ni predlagatelj, je stranka tega postopka le pod pogojem, da verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku. Višje sodišče je pregledalo stečajno zadevo in ugotovilo, da pritožnik terjatve v tem postopku še ni prijavil - niti hkrati niti po vložitvi pritožbe. Ker je upnik, ki ni predlagatelj stečaja, materialni udeleženec (torej stranka) postopka le pod pogojem, da prijavi udeležbo in do standarda verjetnosti izkaže terjatev, pritožnik pa terjatve ni niti konkretno zatrjeval, kaj šele izkazal, pritožnik nima pravice do pritožbe.

VSL Sklep Cst 292/2018, 8. 6. 2018

2.            Upravitelj

3.            Dolžnik

4.            Druga oseba

5.            Prisilna poravnava

6.            Poenostavljena prisilna poravnava

7.            Prisilna likvidacija

8.            Razno

¨            Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, izgubi izločitveno pravico in pravico do plačila denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če te pravice ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve, v danem primeru načrta končne razdelitve posebne stečajne mase. Ker je pritožnik prijavil izločitveno pravico po objavi načrta končne razdelitve posebne stečajne mase, je izgubil izločitveno pravico in pravico do plačila denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP. Ob povedanem se izkaže, da B. B. ni upnik v tem stečajnem postopku. Ker torej pritožnik ni upnik v tem stečajnem postopku, njegova pritožba ni dovoljena.

VSL Sklep Cst 473/2018, 26. 9. 2018

127. člen (rok za pritožbo)

128. člen (odločanje o pritožbi)

128.a člen (ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov)

129. člen (stroški upnika)

130. člen (uporaba oddelka 3.8)

131. člen (nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja)

132. člen (vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe in zavarovanja)

1.            Splošno

2.            Razmerje med izvršilnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo ali prisilno poravnavo

¨            Upnik je v tem izvršilnem postopku že pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico na nepremičnini in premičnini. S tem je upnikova terjatev pridobila pravno naravo zavarovane terjatve in ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je terjatev nezavarovana oziroma navadna. Ne glede na to, kako sta bili terjatev in ločitvena pravica priglašeni in priznani v postopku prisilne poravnave, se v konkretnem izvršilnem postopku izterjuje zavarovana terjatev, na zavarovane terjatve pa prisilna poravnava ne učinkuje. Kolikšen del terjatve bo poplačan iz tega naslova oziroma je zavarovan z ločitveno pravico, bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka. Pritožbene navedbe, da je ločitvena pravica na nepremičnini ocenjena na vrednost 0 EUR, ker gre za skupni del stavbe, ki ne more biti stvar samostojnega pravnega prometa, ter da se zato terjatev iz tega ne bo mogla poplačati, so posledično v fazi nadaljevanja postopka po potrjeni prisilni poravnavi neupoštevne.

VSL Sklep I Ip 1593/2018, 6. 8. 2018

3.            Razmerje med izvršilnim postopkom in stečajnim postopkom

4.            Postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo

133. člen (register, v katerem se opravi vpis)

134. člen (odločanje o vpisu v register)

135. člen (dolžnik v postopku prisilne poravnave)

136. člen (namen postopka prisilne poravnave)

137. člen (razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika)

138. člen (vpisi v register v zvezi s postopkom prisilne poravnave)

139. člen (upravičeni predlagatelj)

140. člen (procesne ovire za vodenje postopka prisilne poravnave)

1.            Splošno

2.            Nedovoljenost predloga zaradi zlorabe pravice

141. člen (predlog za začetek postopka prisilne poravnave)

1.            Listine, ki se priložijo predlogu

2.            Začetni predujem

142. člen (poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika)

143. člen (predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev)

144. člen (alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže)

145. člen (načrt finančnega prestrukturiranja)

146. člen (poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja)

147. člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

148. člen (objava predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

149. člen (umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

150. člen (nastanek in trajanje pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave)

151. člen (omejitev dolžnikovih poslov)

151.a člen (omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika)

152. člen (prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

153. člen (odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

1.            Predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave

2.            Pritožba proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave

154. člen (rok za odločitev o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

155. člen (oklic o začetku postopka prisilne poravnave)

156. člen (posledica neplačila predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave)

157. člen (nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave)

158. člen (dovoljena plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

159. člen (ureditev plačil v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

160. člen (terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave)

161. člen (pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

162. člen (pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

163. člen (pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

164. člen (pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave)

¨            Zadržanje sredstev v višini 10% pogodbene vrednosti pri posameznih obračunskih situacijah je dogovorjeno v zavarovanje odprave napak v garancijski dobi oziroma za predložitev garancije v zavarovanje odprave napak, ki bi se lahko pojavile v garancijski dobi. Če se v garancijski dobi pojavijo napake, naročnik za njihovo odpravo lahko porabi zadržana sredstva. Če pa se napake ne pojavijo do poteka garancijske dobe, se s tem trenutkom šteje, da je izvajalec svojo obveznost na drug način izpolnil. Takrat se tudi izpolni pogoj za plačilo preostanka dogovorjenega plačila izvajalcu del. Ker je bilo pred sodiščem kot nesporno ugotovljeno, da je bila nad tožečo stranko potrjena ponovna prisilna poravnava, pomeni, da za terjatev po tožbi in po nasprotni tožbi velja materialno pravno pravilo, da če ob začetku postopka prisilne poravnave hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do insolventnega dolžnika in nasprotna terjatev insolventnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom postopka prisilne poravnave veljata za pobotani. Glede na navedeno posledico zakonskega pobota ter dejstvo, da postopek po nasprotni tožbi, ki se obravnava ločeno, še ni končan, je pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločitev o 15 dnevnem roku izpolnitve, ki začne teči od prejema sodbe, tako da je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati 424.408,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 7. 2018 do plačila, v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe o nasprotni tožbi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju. V kolikor bo sodišče ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke po nasprotni tožbi do tožene stranke po nasprotni tožbi, bo namreč le na tak način lahko uporabilo določbo prvega odstavka 164. člena ZFPPIPP. V primeru, kadar gre za delen uspeh pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem, zakon predvideva več možnih odločitev o stroških postopka. Glede na vtoževano glavnico je tožeča stranka uspela v pravdi 84,40%, tožena pa v višini 15,60%, kar bi pomenilo, da bi po pobotanju stroškov razliko morala plačati tožena stranka tožeči stranki. Vendar je tožeča tožbo vložila preuranjeno in je bil njen zahtevek za plačilo obresti neutemeljen v celoti od leta 2008 do leta 2018, to pa so okoliščine, ki bi lahko narekovale tudi odločitev, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki ustrezen del njenih stroškov, tožena stranka pa ničesar tožeči stranki. Pritožbeno sodišče je upoštevaje tak položaj odločilo, da naj vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka.

VSL Sodba I Cpg 1054/2017, 1. 10. 2018

164.a člen (posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

165. člen (izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

1.            Splošno

2.            Terjatve na podlagi zavarovalne pogodbe

166. člen (pravica insolventnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

167. člen (pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

168. člen (redna poročila insolventnega dolžnika)

169. člen (druga pravila o poročilih insolventnega dolžnika)

170. člen (mnenje upravitelja o poročilih insolventnega dolžnika)

171. člen (nadzor upravitelja)

172. člen (razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

173. člen (roki za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

174. člen (posebna pravila, če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja)

175. člen (postopek z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave)

176. člen (izjava insolventnega dolžnika o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

177. člen (narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave)

178. člen (rok za odločitev o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

179. člen (odločanje o ugovoru)

180. člen (vsebina spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

181. člen (poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja)

182. člen (zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

183. člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

184. člen (odločanje o zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

185. člen (objava spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

185.a člen (izpolnitev dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje)

186. člen (uporaba pododdelka 4.4.4)

187. člen (smiselna uporaba pododdelka za družbo z omejeno odgovornostjo)

188. člen (uporaba pravil ZGD-1 o spremembi osnovnega kapitala)

189. člen (sklic skupščine)

190. člen (terjatev upnikov, ki so lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

191. člen (sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

192. člen (rok za sprejetje sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

193. člen (poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

194. člen (objava poziva upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

195. člen (izjava upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

196. člen (postopek z izjavo upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

197. člen (poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic)

198. člen (pravne posledice neuspešnega postopka vpisa in vplačila novih delnic)

199. člen (vpis spremembe osnovnega kapitala v sodni register)

199.a člen (posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki)

199.b člen (posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki)

199.c člen (prenos vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic)

199.d člen (posebna pravila za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala)

200. člen (odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave)

201. člen (izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

202. člen (poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

203. člen (objava poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

204. člen (glasovnica o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

205. člen (večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave)

206. člen (poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave)

207. člen (posebna pravila, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

208. člen (odločanje sodišča, če prisilna poravnava ni sprejeta)

209. člen (sklep o potrditvi prisilne poravnave)

210. člen (vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave)

211. člen (terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave)

212. člen (terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava)

1.            Splošno

2.            Terjatve, povezane z odložnim pogojem

213. člen (terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava)

1.            Zavarovane terjatve

¨            Upnik je v tem izvršilnem postopku že pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico na nepremičnini in premičnini. S tem je upnikova terjatev pridobila pravno naravo zavarovane terjatve in ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je terjatev nezavarovana oziroma navadna. Ne glede na to, kako sta bili terjatev in ločitvena pravica priglašeni in priznani v postopku prisilne poravnave, se v konkretnem izvršilnem postopku izterjuje zavarovana terjatev, na zavarovane terjatve pa prisilna poravnava ne učinkuje. Kolikšen del terjatve bo poplačan iz tega naslova oziroma je zavarovan z ločitveno pravico, bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka. Pritožbene navedbe, da je ločitvena pravica na nepremičnini ocenjena na vrednost 0 EUR, ker gre za skupni del stavbe, ki ne more biti stvar samostojnega pravnega prometa, ter da se zato terjatev iz tega ne bo mogla poplačati, so posledično v fazi nadaljevanja postopka po potrjeni prisilni poravnavi neupoštevne.

VSL Sklep I Ip 1593/2018, 6. 8. 2018

¨            Za predmetni postopek je relevantno vprašanje vpliva prisilne poravnave nad fiduciantom na globalno fiduciarno cesijo in obstoj izvršilnega naslova za poplačilo terjatev do tožeče stranke. Posledica odstopa v zavarovanje je prehod terjatve iz premoženja odstopnika v premoženje prevzemnika kot upnika. Pri cesiji bodočih terjatev gre za vnaprej sklenjen sporazum o cesiji kot razpolagalnem poslu. Upnik, ki takšno pravico uveljavlja, je ločitveni upnik. Potrjena prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovane terjatve (1. točka prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP). V postopku zaradi insolventnosti je treba v skladu s 46. členom ZFPPIPP vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako. Glavni namen stečajnega postopka je enakomerno in hkratno poplačilo vseh upnikov iz stečajne mase. Namen prisilne poravnave pa je izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnika, ki zagotovi ugodnejše pogoje plačila upnikom, kot če bi bil začet stečajni postopek in nadaljevanje poslovanja dolžnika.

VSM Sodba I Cpg 200/2018, 13. 9. 2018

2.            Preostale terjatve

214. člen (učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve)

214.a člen (učinek potrjene prisilne poravnave, če je bila izvedena sprememba osnovnega kapitala)

215. člen (učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove)

¨            Upnik je v tem izvršilnem postopku že pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico na nepremičnini in premičnini. S tem je upnikova terjatev pridobila pravno naravo zavarovane terjatve in ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je terjatev nezavarovana oziroma navadna. Ne glede na to, kako sta bili terjatev in ločitvena pravica priglašeni in priznani v postopku prisilne poravnave, se v konkretnem izvršilnem postopku izterjuje zavarovana terjatev, na zavarovane terjatve pa prisilna poravnava ne učinkuje. Kolikšen del terjatve bo poplačan iz tega naslova oziroma je zavarovan z ločitveno pravico, bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka. Pritožbene navedbe, da je ločitvena pravica na nepremičnini ocenjena na vrednost 0 EUR, ker gre za skupni del stavbe, ki ne more biti stvar samostojnega pravnega prometa, ter da se zato terjatev iz tega ne bo mogla poplačati, so posledično v fazi nadaljevanja postopka po potrjeni prisilni poravnavi neupoštevne.

VSL Sklep I Ip 1593/2018, 6. 8. 2018

Iz obrazložitve:

8. Dolžnik v pritožbi navaja, da ima upnik samo navadno terjatev, saj je ločitveno pravico prijavil le na nepremičnini, pa še ta mu je bila v postopku prisilne poravnave prerekana. Take pritožbene navedbe so neutemeljene. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da se je postopek prisilne poravnave nad dolžnikom pričel 10. 5. 2012, upnik pa je v tem izvršilnem postopku že pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico na nepremičnini z ID znakom 00-36, saj zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi učinkuje od 19. 3. 2012 (prim. drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Prav tako je že pred začetkom postopka prisilne poravnave upnik pridobil ločitveno pravico na premičnini, grafiki avtorja A. A., saj je bil rubež opravljen 27. 3. 2012 (prvi odstavek 87. člena ZIZ). S tem je upnikova terjatev pridobila pravno naravo zavarovane terjatve (prim. tretji odstavek 20. člena ZFPPIPP) in ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je terjatev nezavarovana oziroma navadna. Ne glede na to, kako sta bili terjatev in ločitvena pravica priglašeni in priznani v postopku prisilne poravnave, se v konkretnem izvršilnem postopku izterjuje zavarovana terjatev, na zavarovane terjatve pa prisilna poravnava po 1. točki prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP ne učinkuje. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP izvršbo za izterjavo celotne terjatve pravilno nadaljevalo na zgoraj navedeno nepremičnino, pri katerih je na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi vpisana ločitvena pravica, ter premičnino, pri kateri je bila ločitvena pravica pridobljena z rubežem. Očitki o pretiranosti in preuranjenosti izvršbe ter zahteve po utesnitvi izvršbe skladno s pogoji prisilne poravnave se tako izkažejo za neutemeljene.

216. člen (nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov)

1.            Nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov

¨            Upnik je v tem izvršilnem postopku že pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico na nepremičnini in premičnini. S tem je upnikova terjatev pridobila pravno naravo zavarovane terjatve in ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je terjatev nezavarovana oziroma navadna. Ne glede na to, kako sta bili terjatev in ločitvena pravica priglašeni in priznani v postopku prisilne poravnave, se v konkretnem izvršilnem postopku izterjuje zavarovana terjatev, na zavarovane terjatve pa prisilna poravnava ne učinkuje. Kolikšen del terjatve bo poplačan iz tega naslova oziroma je zavarovan z ločitveno pravico, bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka. Pritožbene navedbe, da je ločitvena pravica na nepremičnini ocenjena na vrednost 0 EUR, ker gre za skupni del stavbe, ki ne more biti stvar samostojnega pravnega prometa, ter da se zato terjatev iz tega ne bo mogla poplačati, so posledično v fazi nadaljevanja postopka po potrjeni prisilni poravnavi neupoštevne.

VSL Sklep I Ip 1593/2018, 6. 8. 2018

Iz obrazložitve:

8. Dolžnik v pritožbi navaja, da ima upnik samo navadno terjatev, saj je ločitveno pravico prijavil le na nepremičnini, pa še ta mu je bila v postopku prisilne poravnave prerekana. Take pritožbene navedbe so neutemeljene. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da se je postopek prisilne poravnave nad dolžnikom pričel 10. 5. 2012, upnik pa je v tem izvršilnem postopku že pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico na nepremičnini z ID znakom 00-36, saj zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi učinkuje od 19. 3. 2012 (prim. drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Prav tako je že pred začetkom postopka prisilne poravnave upnik pridobil ločitveno pravico na premičnini, grafiki avtorja A. A., saj je bil rubež opravljen 27. 3. 2012 (prvi odstavek 87. člena ZIZ). S tem je upnikova terjatev pridobila pravno naravo zavarovane terjatve (prim. tretji odstavek 20. člena ZFPPIPP) in ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je terjatev nezavarovana oziroma navadna. Ne glede na to, kako sta bili terjatev in ločitvena pravica priglašeni in priznani v postopku prisilne poravnave, se v konkretnem izvršilnem postopku izterjuje zavarovana terjatev, na zavarovane terjatve pa prisilna poravnava po 1. točki prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP ne učinkuje. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP izvršbo za izterjavo celotne terjatve pravilno nadaljevalo na zgoraj navedeno nepremičnino, pri katerih je na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi vpisana ločitvena pravica, ter premičnino, pri kateri je bila ločitvena pravica pridobljena z rubežem. Očitki o pretiranosti in preuranjenosti izvršbe ter zahteve po utesnitvi izvršbe skladno s pogoji prisilne poravnave se tako izkažejo za neutemeljene.

2.            Nadaljevanje postopkov izvršbe na podlagi verodostojne listine

3.            Ustavitev postopkov zavarovanja

217. člen (odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave)

218. člen (učinek izpolnitve obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave v poznejšem stečajnem postopku)

219. člen (izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)

220. člen (odločanje o razveljavitvi potrjene prisilne poravnave)

221. člen (delno izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)

221.a člen (dolžnik v postopku poenostavljene prisilne poravnave)

¨            Res je, kot opozarja pritožnik, da bi bila vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja, ki zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Vendar po oceni višjega sodišča to ne velja za konkretni primer. Dolžnik je namreč že 22. 3. 2018 vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, šele 24. 5. 2018 pa je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Že pojmovno tako dolžniku ni mogoče očitati, da je s svojim predlogom oviral upnika v zvezi z njegovim (kasnejšim) predlogom za začetek stečajnega postopka.

VSL Sklep Cst 457/2018, 18. 9. 2018

Iz obrazložitve:

5. Drži pritožbena navedba, da je dolžnik v Dopolnitvi predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave sicer navedel, da spada med mikro družbe, vendar je v dokaz predložil izpise iz AJPES, ki se ne nanašajo na njegovo družbo. Ne glede na to pa višje sodišče ugotavlja, da to zatrjevano dejstvo izhaja iz listinske dokumentacije v spisu (prva alineja 221.a člena ZFPPIPP). Podatke, pomembne za to presojo, ali je dolžnik mikro oziroma majhna družba, vključuje dolžnikovo zadnje objavljeno letno poročilo (prvi odstavek 51. člena ZGD-1 (p.d. 14)). Ti podatki imajo značilnost splošno znanega dejstva, ki ga lahko in mora ugotoviti sodišče samo z vpogledom v objavo na javnem spletu AJPES (tako tudi Nina Plavšak, Uvodna pojasnila ZFPPIPP z novelo E, GV Založba, Ljubljana, 2013, stran 59).

221.b člen (uporaba pravil o prisilni poravnavi)

1.            Upnik kot stranka postopka poenostavljene prisilne poravnave

2.            Uporaba pravil o prekinitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka

3.            Uporaba pravil o prekinitvi izvršilnih postopkov in nedovoljenosti izvršbe

4.            Ne uporabljajo se pravila o ugovoru proti vodenju postopka poravnave

5.            Ne uporabljajo se pravila o ponovni prisilni poravnavi

6.            Ne uporabljajo se pravila o prisilnem prestrukturiranju zavarovanih terjatev

7.            Razno

221.c člen (procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave)

221.d člen (odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave; posodobljeni seznam terjatev)

1.            Odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave

2.            Nedovoljenost predloga zaradi zlorabe procesnih pravic

¨            Res je, kot opozarja pritožnik, da bi bila vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja, ki zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Vendar po oceni višjega sodišča to ne velja za konkretni primer. Dolžnik je namreč že 22. 3. 2018 vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, šele 24. 5. 2018 pa je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Že pojmovno tako dolžniku ni mogoče očitati, da je s svojim predlogom oviral upnika v zvezi z njegovim (kasnejšim) predlogom za začetek stečajnega postopka.

VSL Sklep Cst 457/2018, 18. 9. 2018

3.            Posodobljeni seznam terjatev

221.e člen (večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave)

221.f člen (zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave)

1.            Vsebina zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in listine, ki se ji priložjo

2.            Procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave

3.            Zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo

221.g člen (sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave)

221.h člen (uporaba oddelka 4.8)

221.i člen (prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike)

221.j člen (upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave)

221.k člen (naknadni predlog prisilne poravnave)

221.l člen (dodatne obveznosti poslovodstva in druga posebna pravila)

221.m člen (predlog prisilne poravnave, omejen na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev)

221.n člen (predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

221.o člen (predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

221.p člen (posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev)

221.r člen (preizkus ocene vrednosti zavarovanja)

221.s člen (potrditev in učinki prisilne poravnave, ki je omejena na prestrukturiranje finančnih terjatev)

221.t člen (potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

¨            V konkretnem primeru je bila tožeči stranki v postopku prisilne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Celju St 392/2014 na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave priznana terjatev in ločitvena pravica na poslovnem deležu dolžnika v družbi D.L. d.o.o. Dejstvo je, da je upraviteljica prijavljeno ločitveno pravico tožeče stranke priznala, prerekal je tudi ni nihče od upnikov, zato, kot pravilno navaja tožeča stranka, ima ravnanje dolžnika oziroma upravitelja v postopku prisilne poravnave enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.

VSM Sodba I Cpg 337/2018, 22. 11. 2018

Iz obrazložitve:

10. Za konkretno zadevo pa je pomembno tudi dejstvo, da je v postopku prisilne poravnave prišlo do prestrukturiranja tako navadnih kot zavarovanih terjatev. V sklepu o potrditvi prisilne poravnave St 392/2014 z dne 15. 4. 2015 so na podlagi 221.t člena ZFPPIPP nastale nove zavarovane terjatve na način, da so se utesnile ločitvene pravice. Kot je razvidno iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Celju St 392/2014 z dne 15. 4. 2015 in seznama terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave za prijavljene zavarovane terjatve in neprijavljene zavarovane terjatve s prilogami z dne 18. 3. 2015, in sicer iz priloge št. 6 tega seznama, je nastalo novo zavarovanje. Tožnici se je priznana ločitvena pravica utesnila na višino priznane terjatve v višini 124.009,24 EUR, na način, da se je tožnici priznala ločitvena pravica na poslovnem deležu toženca kot družbenika v družbi D.L. d.o.o. ter so vse ostale ločitvene pravice prenehale.

221.u člen (potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

221.v člen (predlog za ponovno prisilno poravnavo)

221.z člen (posebna pravila za ponovno prisilno poravnavo)

222. člen (uporaba 5. poglavja)

223. člen (stečajni dolžnik)

224. člen (stečajna masa)

225. člen (splošna in posebna stečajna masa)

226. člen (razdelitvena masa)

¨            Pravilo iz tretje alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP je izjema, še posebej glede na določilo 128. člena SPZ, ki jo je zato treba ozko razlagati. V obravnavani zadevi ni mogoče trditi, da bi bila splošna stečajna masa neznatne vrednosti. Res je manjša, kot pa so stroški, ki izhajajo iz predračuna stroškov stečajnega postopka. To pa še ne pomeni, da bi bila že zato neznatna, je le premajhna. Delež vrednosti posebne stečajne mase v skupni stečajni masi pa ni in ne more biti merilo neznatnosti splošne stečajne mase. Ni pa dopustno, da bi se posebno stečajno maso obremenjevalo z vsemi stroški stečajnega postopka, hkrati pa bi se opravila tudi delitev splošne stečajne mase, delitev splošne stečajne mase ne more biti opravljena na račun poplačila ločitvenega upnika. Stečajna masa ni neznatna, v prvi vrsti pa je treba prav to splošno stečajno maso porabiti najprej za poplačilo stroškov postopka, ki praviloma ne bremenijo posebne stečajne mase. Ker splošna stečajna masa ni neznatne vrednosti, iz nje pa je mogoče plačati tudi vse stroške arhiviranja, ta strošek posebne stečajne mase ne more obremenjevati. V obravnavani zadevi je verjetno, da vsi stroški, ki posebne stečajne mase sicer ne bremenijo, ne bodo mogli biti poplačani iz splošne stečajne mase. Povsem dopustno je, da bo razlika stroškov bremenila posebno stečajno maso. V obravnavani zadevi je namreč pritožnik, ki je ločitveni upnik, tudi predlagatelj stečajnega postopka. Glede na to, da bo splošna stečajna masa najverjetneje v celoti porabljena za plačilo stroškov postopka, se ta postopek vodi le v korist predlagatelja stečajnega postopka – pritožnika, ki bi do poplačila lahko prišel tudi v izvršilnem postopku.

VSL Sklep Cst 348/2018, 17. 7. 2018

¨            Stališče pritožnika, da je pojem zneska, ki je predmet razdelitve, drugačen od pojma razdelitvene mase iz 226. člena ZFPPIPP, ki jo zakon opredeljuje kot denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem, zmanjšano za stroške, je zmotno, ker temelji na zmotni predpostavki, da predstavlja razdelitev tudi plačilo stroškov stečajnega postopka, kar pa ne drži. ZFPPIPP razlikuje med plačilom stroškov postopka (354. člen do 357. člena) in razdelitvijo splošne in posebne stečajne mase, ki je namenjena poplačilu upnikov (358. člen do 374. člen). Določbo o sorazmernem delu nadomestila si upravitelj drugače razlaga kot sodišče. Pri tem je bistveno, da sešteti sorazmerni deli nadomestila ne smejo znesti več od nadomestila, ki gre upravitelju glede na višino celotnega zneska, ki je bil v določenem stečajnem postopku predmet razdelitve. Upravitelj je v stečajnem postopku organ postopka zaradi insolventnosti, ne pa šibkejša stranka. Pritožnik s trditvami o svoji edini pravilni razlagi 7. člena Pravilnika, ki je v skladu z zakonom in Ustavo RS, ni uspel omajati zakonitosti odločitve sodišča prve stopnje.

VSL Sklep Cst 358/2018 in Cst 359/2018, 25. 7. 2018

¨            V skladu s 3. točko devetega odstavka 371. člena v zvezi s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP je za razčlenjenost stroškov, ki dejansko omogoča preizkus tako upniku kot višjemu sodišču, potrebno, da so posamezni stroški, ki naj bi bremenili posebno stečajno maso na podlagi 3. alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, razčlenjeni po vrstah stroškov.

VSL Sklep Cst 422/2018, 18. 9. 2018

227. člen (načelo koncentracije)

¨            Tožbeni zahtevek na ugotovitev solastninske pravice (in izločitvene pravice), izdajo zemljiškoknjižnega dovolila in izročitev v soposest na podlagi skupnega premoženja zakoncev, kar je bistvo spora, je nastal, ko so nastala dejstva, na katera opira terjatev, ne z začetkom pravdnega postopka. Glede na trditve o nakupu nepremičnine leta 2009, je terjatev tožeče stranke nastala pred začetim osebnim stečajem nad toženo stranko in bi lahko tožbo z enakim zahtevkom, edino brez dostavka na ugotovitev izločitvene pravice, vložila pred začetim stečajem ter neodvisno od dejanj stečajnega upravitelja. Samo način uveljavljanja pravice zoper toženo stranko po začetem osebnem stečaju je v skladu z načelom koncentracije iz prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP tak, da je tožeča stranka ne more uveljavljati drugače, kot da terjatev prijavi in po njenem prerekanju stečajnega upravitelja vloži tožbo.

VSC Sklep II Cpg 81/2018, 11. 7. 2018

¨            Terjatev upnika, ki v postopku osebnega stečaja ni bila prijavljena, dolžniku pa obveznosti niso bile odpuščene, ne preneha.

VSL Sodba I Cp 128/2018, 16. 8. 2018

¨            Vrhovno sodišče se pridružuje stališču sodišča druge stopnje, da je treba ostati pri gramatikalni razlagi povsem jasne določbe 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP. V povezavi z določbo šestega odstavka istega člena pa takšna ureditev pomeni spremembo pogojev za uveljavljanje zahtevka za povrnitev stroškov postopka, kot so urejeni v splošnih določbah drugega in tretjega odstavka 163. člena ZPP. Ne glede na način končanja pravdnega postopka po izpolnitvi pogojev za nadaljevanje postopka (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP), je predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka. Takšna dodatna ovira za uveljavljanje stroškovnega zahtevka v pravdi je utemeljena na že pojasnjenem načelu koncentracije v stečajnem postopku, saj omogoča, da se že v fazi preizkusa terjatev ugotovi obseg vseh terjatev in z njimi povezanih stroškov, ki vplivajo na možnost poplačila upnikov.

VSRS Sklep III Ips 33/2018, 28. 8. 2018

228. člen (načelo omejevanja tveganj)

229. člen (vpisi v register v zvezi s stečajnim postopkom)

230. člen (splošno pravilo)

231. člen (upravičeni predlagatelj)

232. člen (predlog za začetek stečajnega postopka)

1.            Splošno

¨            Dolžnikova obveznost iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa je sestavljena iz glavnice in obresti. Četudi bi ostala sporna višina terjatve v obrestnem delu, to na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje (začetek postopka osebnega stečaja) ni vplivalo. Natančna višina terjatve bo ugotovljena v fazi preizkusa terjatve.

VSL Sklep Cst 449/2018, 25. 9. 2018

2.            Umik

233. člen (predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka)

1.            Dopolnitev nepopolnega predloga

2.            Višina sredstev, izplačanih iz proračuna sodišča

3.            Oprostitev plačila predujma

4.            Vračilo založenega predujma

5.            Razno

234. člen (postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)

235. člen (postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)

1.            Splošno

2.            Izbira pravnega sredstva – ugovor ali zahteva za odložitev odločanja

3.            Domneva insolventnosti iz tretjega odstavka

¨            Dolžnik v roku ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja. Družbenik ne more biti uspešen v tistem delu pritožbenih navedb, v katerem izpodbija upnikovo terjatev.

VSL Sklep Cst 421/2018, 11. 9. 2018

236. člen (zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

1.            Splošno

2.            Dopolnitev zahteve

3.            Izbira pravnega sredstva – ugovor ali zahteva za odložitev odločanja

4.            Uporaba določb za poenostavljeno prisilno poravnavo

237. člen (odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

237.a člen (poslovanje dolžnika v obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

238. člen (opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

239. člen (odločanje o začetku stečajnega postopka)

¨            Pritožnik (upnik) zatrjuje, da ima zoper dolžnika terjatev. Dolžnik je upniku pisno potrdil, da bo svojo obveznost izpolnil, namesto tega pa je predlagal začetek stečajnega postopka in se tako izogiba plačilu obveznosti. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik s tako pritožbo ne uveljavlja razlogov, zaradi katerih bi bil sklep o začetku stečajnega postopka nezakonit.

VSL Sklep Cst 409/2018, 28. 8. 2018

240. člen (začasna odredba proti stečajnemu dolžniku)

241. člen (rok za odločitev o začetku stečajnega postopka)

242. člen (sklep o začetku stečajnega postopka)

243. člen (oklic o začetku stečajnega postopka)

244. člen (nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka)

245. člen (prenos pooblastil na upravitelja)

¨            Nerazumno je dodeliti brezplačno pravno pomoč tožnici, saj je upravitelj z začetkom stečajnega postopka postal njen zakoniti zastopnik pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Upravitelj pa je za zastopanje v sodnem postopku [zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika] pooblastil odvetnika.

UPRS Sodba II U 240/2018-6, 5. 9. 2018

246. člen (prenehanje veljavnosti dolžnikovih nalogov in druga plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

247. člen (prenehanje veljavnosti dolžnikovih ponudb)

248. člen (odpoved najemnih in zakupnih pogodb)

249. člen (zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika)

¨            ZFPPIPP znotraj oddelka 5.3. o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka loči splošna pravila (o katerih govori pododdelek 5.3.1.) in druga, posebna pravila (pododdelki 5.3.2. do 5.3.7.). V okviru splošnih pravil 249. člen govori o zadržanju zastaranja terjatev stečajnega dolžnika in določa, da to ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. V posebnem pododdelku 5.3.2. pa so urejene pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov. In zgolj za slednje je določeno, da pravne posledice začetka stečajnega postopka (urejene v tem poddodelku!), nastanejo za vse terjatve upnikov, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka. Ker torej zakon terjatev stečajnega dolžnika ne omejuje izrecno na tiste, nastale pred začetkom stečajnega postopka (temveč govori zgolj o zadržanju zastaranja), s sistematično (še manj pa jezikovno) razlago ni mogoče zaključiti, da zastaranje ne teče zgolj za tiste terjatve stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka.

VSL Sodba II Cpg 95/2018, 11. 6. 2018

250. člen (zasledovalna pravica)

251. člen (vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih)

252. člen (terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek stečajnega postopka)

253. člen (pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

254. člen (pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

255. člen (pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

256. člen (obrestovanje terjatev)

257. člen (pravica stečajnega dolžnika do predčasnega plačila)

258. člen (pretrganje zastaranja terjatev)

259. člen (terjatve, povezane z odložnim pogojem)

260. člen (terjatve, povezane z razveznim pogojem)

261. člen (pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)

1.            Dopustnost pobota

2.            Obvestilo o pobotu in povračilo stroškov

3.            Razno

262. člen (pobot pogojnih terjatev)

263. člen (nedovoljeni pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)

264. člen (prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka)

264.a člen (posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

265. člen (izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

266. člen (posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

267. člen (pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

¨            Sodišče prve stopnje v postopku izdaje soglasja k uresničitvi odstopne pravice ne odloča v kontradiktornem postopku, temveč le presoja, ali je upraviteljev predlog utemeljen. Zaradi tega lahko povsem nadzoruje potek časa in s tem spoštovanje trimesečnega roka za izdajo soglasja. Po oceni višjega sodišča je (skoraj) nemogoče, da bi sodišče prve stopnje (ki ga je vrhovno sodišče zavezalo k izvedbi kontradiktornega postopka v zvezi z izdajo soglasja, in sicer za ugotovitev spornega dejstva, ali je bila podana ustna odstopna izjava) takšen postopek izvedlo v roku, kot ga navaja pritožnik, pri tem pa hkrati upoštevalo pravila in roke, ki jih določa ZPP (izmenjava vlog in odgovorov nanje, razpis naroka za obravnavanje predloga, zaslišanja strank in prič ...). Pri izvedbi kontradiktornega postopka čas trajanja postopka namreč ni odvisen le od ravnanja sodišča, temveč tudi od drugih udeležencev. Že sama izvedba takšnega postopka bi tako lahko povzročila, da sodišče prve stopnje o izdaji soglasja ne bi moglo odločiti (po pritožnikovem mnenju) pravočasno, višje sodišče pa je prepričano, da bi vrhovno sodišče, če bi stalo na pritožnikovem stališču, na nov tek prekluzivnega roka v svoji odločbi gotovo opozorilo. Glede na to, da se preizkus pravilnosti odločitve o soglasju sodišča k odstopu od vzajemno neizpolnjene pogodbe lahko nanaša le na preizkus koristnosti te odločitve na možnost poplačila terjatev upnikov v stečaju, je očitno, da pritožnik v tem postopku ne zasleduje svojih interesov kot stečajni upnik, temveč le kot druga pogodbena stranka, ki ima interes za izpolnitev pogodbe in tako zastopa le svoje interese.

VSL Sklep Cst 133/2018, 10. 4. 2018

268. člen (pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

269. člen (obdobje izpodbojnosti)

270. člen (prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava)

¨            Tožba po določilih OZ je bila vložena pred začetkom osebnega stečaja drugega toženca, zato je bila v času vložitve dopustna in je ni mogoče naknadno zavreči, ampak je treba uporabiti 270. člen ZFPPIPP. Pravilno tolmačenje prvega odstavka tega člena, to je, da preneha pravica upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja, torej od njih zahtevati plačilo, lahko pomeni le vsebinsko odločanje o zahtevku.

VSL Sodba in sklep I Cp 213/2018, 19. 9. 2018

271. člen (izpodbojna pravna dejanja)

1.            Objektivni element – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja

2.            Objektivni pogoj – pridobitev ugodnejših pogojev za plačilo

3.            Subjektivni element

4.            Objektivni in subjektivni element

5.            Nadomestna izpolnitev

6.            Nujna plačila po 34. členu ZFPPIPP ter objektivni ali subjektivni element

7.            Opustitev pravnega dejanja

8.            Razno

272. člen (domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje)

1.            Objektivni element izpodbojnosti

2.            Subjektivni element izpodbojnosti

3.            Objektivni in subjektivni element izpodbojnosti

273. člen (pravna dejanja, ki jih ni mogoče izpodbijati)

274. člen (izpodbojnost pravnih dejanj, za katera obstaja izvršilni naslov)

275. člen (vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka)

276. člen (legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka)

277. člen (rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka)

1.            Rok za vložitev tožbe

2.            Sprememba tožbe zaradi poteka roka ni mogoča

3.            Rok pri napotitvi

4.            Ugovor izpodbojnosti

5.            Dolžnost postavitve povračilnega zahtevka

278. člen (pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka)

1.            Splošno

2.            Plačilo denarnega nadomestila

3.            Tek zamudnih obresti

279. člen (splošno pravilo)

280. člen (ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, ki z začetkom stečajnega postopka prenehajo)

281. člen (ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, ki z začetkom stečajnega postopka ne prenehajo)

282. člen (posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno)

283. člen (razveljavitev in izbris vrednostnih papirjev)

284. člen (terjatve, vsebovane v razveljavljenih vrednostnih papirjih)

285. člen (uporaba pododdelka 5.3.7)

286. člen (posebno pravilo o nedovoljenem pobotu terjatev ob začetku stečajnega postopka)

287. člen (posebna pravila o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov)

289. člen (posebni pravili o prijavi in plačilu terjatev)

290. člen (uporaba pravil o poslovnih knjigah in računovodskih izkazih)

291. člen (računovodski izkazi do začetka stečajnega postopka in otvoritvena bilanca)

292. člen (predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika)

293. člen (pomoč policije)

294. člen (otvoritveno poročilo upravitelja)

295. člen (vsebina rednega poročila upravitelja)

296. člen (terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku)

1.            Terjatve, ki jih je treba prijaviti

¨            V stečajni postopek je treba prijaviti tudi nezapadle terjatve, vendar pod predpostavko, da so nastale pred začetkom stečajnega postopka. Odgovor na vprašanje, ali bi morala biti terjatev iz naslova sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje prijavljena v stečajnem postopku tožeče stranke oz. ali je zaradi opustitve prijave ta terjatev v razmerju do tožeče stranke prenehala, je odvisen od tega, kdaj je nastala terjatev za plačilo te sodne takse, pred začetkom stečajnega postopka ali po njem. Terjatev za plačilo sodne takse je nastala z nastankom taksne obveznosti, to je 1. 4. 2015, s sklepom 18. 8. 2015 pa je bilo odločeno, da ta obveznost (terjatev) zapade kasneje - po pravnomočnosti zaključka postopka. S pravnomočnostjo zadeve je torej že obstoječa obveznost tožnice za plačilo takse le zapadla v plačilo. Tudi ne drži, da bi terjatev nastala šele kasneje, ker gre za del pravdnih stroškov, o katerih je bilo odločeno šele po začetku stečaja. Ni namreč pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti, temveč kdaj je obveznost nastala.

VSL Sklep II Cp 1332/2018, 9. 8. 2018

¨            Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka že k prijavi terjatve morala priložiti sklep, iz katerega je razvidno, da sta bili terjatvi NLB L. d.o.o. in NKBM d.d. v stečajnem postopku nad njo priznani. 60. člen ZFPPIPP takšne zahteve ne določa. V 5. točki drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP za pogojne terjatve zahteva določen opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev odložnega ali razveznega pogoja, s katerim je povezana terjatev. 296. člen ZFPPIPP pa določa, da mora upnik, ki je odgovoren za obveznosti stečajnega dolžnika kot solidarni sodolžnik, v stečajnem postopku prijaviti tudi svojo morebitno regresno terjatev pod odložnim pogojem, da bo na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravil po začetku stečajnega postopka, pridobil regresno terjatev do stečajnega dolžnika. Tožeča stranka je svojo pogojno terjatev v stečaju nad toženo stranko prijavila in navedla, iz katerih pogodb njena pogojna obveznost izvira in dejstvo, da v teh pogodbah tožeča stranka nastopa kot solidarni porok in zastavitelj ter prijavlja terjatev pod odložnim pogojem, ki bo nastopil, v kolikor bo morala poravnati svoje poroštvene obveznosti. Na podlagi teh navedb je po oceni sodišča druge stopnje tožena stranka razpolagala z ustreznimi dejstvi in dokazi ter opisi posebnih okoliščin, da se je o utemeljenosti prijavljene terjatve v stečajnem postopku lahko izjasnila.

VSM Sklep I Cpg 195/2018, 6. 9. 2018

2.            Posledice zamude roka za prijavo terjatev

¨            Terjatev upnika, ki v postopku osebnega stečaja ni bila prijavljena, dolžniku pa obveznosti niso bile odpuščene, ne preneha.

VSL Sodba I Cp 128/2018, 16. 8. 2018

3.            Razno

297. člen (prijava nezavarovane terjatve)

298. člen (prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice)

1.            Ob poteku roka za prijavo še ne gre za premoženje stečajnega dolžnika - pravočasnost prijave

2.            Določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice

3.            Uveljavljanje prijave v pravdnem postopku

4.            Razno

¨            Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, izgubi izločitveno pravico in pravico do plačila denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če te pravice ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve, v danem primeru načrta končne razdelitve posebne stečajne mase. Ker je pritožnik prijavil izločitveno pravico po objavi načrta končne razdelitve posebne stečajne mase, je izgubil izločitveno pravico in pravico do plačila denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP. Ob povedanem se izkaže, da B. B. ni upnik v tem stečajnem postopku. Ker torej pritožnik ni upnik v tem stečajnem postopku, njegova pritožba ni dovoljena.

VSL Sklep Cst 473/2018, 26. 9. 2018

¨            Materialnopravno zmotna je presoja sodišča druge stopnje, da naj bi v položaju, ko obstaja več podlag za prenos terjatve, imel prednost stranski intervenient, ker naj bi bila terjatev njemu sodno prisojena. Sodišče druge stopnje se je pri tem sklicevalo tudi na določbo 420. člena OZ, ki ureja položaj večkratnega (pogodbenega) odstopa terjatve. Zakonodajalec je v takšnem primeru kot odločilno okoliščino za opredelitev pripadnosti terjatve določil trenutek seznanitve dolžnika z novim upravičencem do terjatve. Zakon zato obravnava dve modaliteti te seznanitve: odstopnikovo obvestilo o prevzemniku ali prevzemnikovo oglasitev pri dolžniku. Tudi ob uporabi tega pravila pridemo do zaključka, da je v primeru, ko učinek zakonite cesije na podlagi 631. člena OZ nastopi že s samo uveljavitvijo neposrednega zahtevka, v tem trenutku tudi izpolnjen pogoj seznanitve dolžnika z novim upnikom. To pa pomeni, da v tem položaju kasnejša seznanitev dolžnika (tožene stranke) z odstopom terjatve na drugi pravni podlagi ne more imeti pravnega učinka.

VSRS Sodba III Ips 57/2018, 25. 9. 2018

Iz obrazložitve:

17. Pri tem je materialnopravno zmotno stališče tožeče stranke in stranskega intervenienta v odgovoru na revizijo, ki takšnemu učinku uveljavljanja neposrednega zahtevka podizvajalca na podlagi 631. člena OZ nasprotujeta. Zgolj okoliščina, da del pravnih teoretikov pripisuje tej določbi drugačen pomen, še ne zadostuje za ovrženje stališča ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča. Stališče, da bi naročnik tudi po prejemu neposrednega zahtevka od podizvajalca lahko še vedno veljavno izpolnil tudi glavnemu izvajalcu, bi povsem izvotlilo namen zakonodajalca o varstvu podizvajalca. Tudi iz okoliščine, da podizvajalec tudi po uveljavitvi neposrednega zahtevka do naročnika ohrani terjatev do glavnega izvajalca, ne izključuje učinka, da terjatev glavnega izvajalca do naročnika preide v premoženjsko sfero podizvajalca. Po uveljavitvi neposrednega zahtevka je podizvajalec v položaju, ko ima dva solidarna zavezanca za plačilo iste terjatve.

18. Vrhovno sodišče se posebej opredeljuje tudi do sklicevanja tožeče stranke in stranskega intervenienta v odgovoru na revizijo na navedbe sodišča prve stopnje v 30. točki obrazložitve sodbe, da tožena stranka ni niti navajala obstoja pogojev iz 631. člena OZ. Takšno sklicevanje bi lahko bilo relevantno, v kolikor bi takšni razlogi sodišča, ki ne bi bili pritožbeno izpodbijani, bili že sami po sebi zadosten razlog za zavrnitev revizije. Vendar po prepričanju Vrhovnega sodišča ne gre za tovrsten primer.

19. Predmet izpodbijanja je sodba sodišča druge stopnje. Le-to je v izpodbijani sodbi kot del dejanske podlage povzelo tudi ugotovitev, da je tožena stranka izkazala, da je pred cesijo terjatve stranskemu intervenientu prejela dva zahtevka podizvajalca tožeče stranke iz Pogodbe. Takšno stališče pomeni, da je sodišče druge stopnje v povezavi s sklicevanjem tožeče stranke v odgovoru na pritožbo tožene stranke, zavzelo drugačno stališče kot sodišče prve stopnje v 30. točki obrazložitve sodbe glede popolnosti ugovora tožene stranke. Ob tem ne gre spregledati, da tudi tožeča stranka v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni uveljavljala pomanjkljivosti v trditvah tožene stranke glede uveljavljanih neposrednih zahtevkov podizvajalcev. Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je zato odločilno zgolj materialnopravno vprašanje, glede katerega je bila dopuščena revizija.

20. Ena od temeljnih značilnosti pogodbene cesije je zahteva po nevtralnosti položaja dolžnika. Cesija, pri kateri dolžnik ne sodeluje, ne sme poslabšati njegovega pravnega položaja. Ni nobenega razumnega razloga, da bi bilo od zahteve po nevtralnosti dolžnikovega položaja treba odstopiti v primeru spremembe pripadnosti terjatve zaradi učinkov zakonite cesije.

21. Materialnopravno zmotno pa je stališče sodišča druge stopnje, da sta v primeru, ko sta najprej terjatev na podlagi zakonite cesije pridobila podizvajalca, v razmerju do dolžnika v enakem položaju s stranskim intervenientom, na katerega je bila terjatev prenesena. Iz stališča sodišča druge stopnje v 39. in 41. točki je sklepati, da v takšnem primeru obstaja solidarnost na upniški strani. Takšen položaj pa je v skladu s 406. členom OZ omejen na pogodbeno dogovorjene ali z zakonom urejene primere, za kar pa ne gre v konkretnem primeru.

22. Z uveljavitvijo neposrednega zahtevka po 631. členu OZ je terjatev tožeče stranke prešla v premoženjsko sfero podizvajalca. Odgovoriti je torej treba na vprašanje, ali ima lahko kasnejši odstop te iste terjatve, ki temelji na sklepu, izdanem v stečajnem postopku nad tožečo stranko, za posledico prenehanje materialnopravnega upravičenja tretjega, ki temelji na učinku uveljavljanja neposrednega zahtevka po 631. členu OZ. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) takšne posledice (poseg v premoženjskopravne položaje tretjih) ureja zgolj za primere, ko bi tretji moral v stečajnem postopku uveljavljati izločitveno pravico na premoženju, ki se obravnava kot del stečajne mase.

23. Izločitvena pravica je definirana v 22. členu ZFPPIPP. V 3. točki prvega odstavka tega člena ureja tudi pravico zakonitega imetnika premoženja od insolventnega dolžnika zahtevati, da izvede razpolagalni posel in druga pravna dejanja za prenos te pravice v dobro te osebe. O potrebi po uveljavljanju izločitvene pravice je v tem smislu mogoče govoriti samo v primeru, ko je za učinkovit prenos te pravice potreben tudi poseben razpolagalni posel. V primeru učinka zakonite cesije terjatve na podlagi 631. člena OZ ne gre za tak primer, saj pravne posledice (prehod terjatve v premoženjsko sfero podizvajalca) nastopijo že ob izpolnitvi zakonsko določenih pogojev. Ker nad terjatvijo pojmovno ni mogoča posest, se tudi ni mogoče smiselno sklicevati na določbo 1. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP. Zato ni mogoč zaključek, da bi materialnopravno upravičenje tretjega prenehalo že v posledici neuveljavljanja izločitvene pravice v stečajnem postopku nad tožečo stranko (sedmi odstavek 299. člena ZFPPIPP).

298.a člen (posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s hipoteko ali maksimalno hipoteko)

299. člen (prijava izločitvenih pravic)

1.            Preizkus pozneje prijavljenih izločitvenih pravic

2.            Vpliv prijave na prodajo premoženja

3.            Stroški prodaje

4.            Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem

5.            Razno

299.a člen (posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnin)

300. člen (ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi)

301. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve)

1.            Nadaljevanje postopka

¨            Razlog za prekinitev postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Pred tem se postopek ne more nadaljevati, saj se ne ve, katere terjatve bodo priznane in katere bodo prerekane. Predlog za nadaljevanje postopka, ki je podan pred tem, ne more biti utemeljen, ker še niso nastopili pogoji, da se sploh lahko nadaljuje.

VSK Sodba I Cp 650/2015, 8. 3. 2016

¨            V predmetni zadevi gre za situacijo, ko začeti stečajni postopek ne vpliva na tek individualnega delovnega spora, saj se ta ne nanaša na terjatev, ki se jo prijavlja v stečajno maso po ZFPPIPP in na katero se potem posledično nanaša objava sklepa o preizkusu terjatev, saj tožnica s tožbo zahteva ugotovitev, da ji je delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi neveljavna. Navedeni tožbeni zahtevek ni terjatev v smislu prvega odstavka 20. člena ZFPPIPP, ki terjatev opredeljuje kot pravico upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Če bo tožnica v tem individualnem delovnem sporu uspela, to na obseg stečajne mase tožene stranke ne more vplivati, ker se tožbeni zahtevek ne nanaša na nobeno dajatev, storitev, dopustitev ali opustitev, saj gre za ugotovitvena zahtevka.

VDSS Sklep Pdp 818/2018, 11. 10. 2018

2.            Zavrženje tožbe

3.            Priznanje terjatve in pravdni stroški

4.            Le še ugotovitveni zahtevek

5.            Pravni interes za pravno sredstvo

6.            Razno

¨            Vrhovno sodišče se pridružuje stališču sodišča druge stopnje, da je treba ostati pri gramatikalni razlagi povsem jasne določbe 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP. V povezavi z določbo šestega odstavka istega člena pa takšna ureditev pomeni spremembo pogojev za uveljavljanje zahtevka za povrnitev stroškov postopka, kot so urejeni v splošnih določbah drugega in tretjega odstavka 163. člena ZPP. Ne glede na način končanja pravdnega postopka po izpolnitvi pogojev za nadaljevanje postopka (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP), je predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka. Takšna dodatna ovira za uveljavljanje stroškovnega zahtevka v pravdi je utemeljena na že pojasnjenem načelu koncentracije v stečajnem postopku, saj omogoča, da se že v fazi preizkusa terjatev ugotovi obseg vseh terjatev in z njimi povezanih stroškov, ki vplivajo na možnost poplačila upnikov.

VSRS Sklep III Ips 33/2018, 28. 8. 2018

302. člen (ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu)

303. člen (uporaba pravil o preizkusu terjatev za preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic)

304. člen (pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica)

305. člen (uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi)

1.            Napotitev

2.            Vsebina zahtevka

3.            Prenehanje ločitvene pravice

4.            Razno

306. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice)

308. člen (izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova)

¨            Na istih nepremičninah je v korist istega zastavnega upnika dopustna ustanovitev dveh ali več maksimalnih hipotek. Vse vodijo do (ločenega) poplačila do zneska, določenega v vsaki od teh hipotek.

VSM Sodba I Cpg 309/2018, 15. 11. 2018

309. člen (pravne posledice, če je izločitvena pravica priznana)

¨            Priznanje terjatve oz. pravice s strani stečajnega upravitelja ima naravo pravnomočno razsojene stvari. V stečajnem postopku je bilo odločeno, da se toženki prizna izločitvena pravica kot lastninska pravica na premičninah, ki sodijo k črpalnici in transformatorski postaji; predmet prodaje v stečajnem postopku Š. d.o.o., je bila tako izključno zemljiška parcela št. 1049/3 (in tudi 1053/3, vendar se nanjo tožbeni zahtevek ne nanaša) in zgolj na njej je tožnica pridobila lastninsko pravico. Predmet izločitvene pravice je namreč lahko le lastninska pravica in ne "izločitvena služnostna pravica".

VSM Sodba I Cp 655/2017, 24. 10. 2017

310. člen (uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi)

¨            Tožbeni zahtevek na ugotovitev solastninske pravice (in izločitvene pravice), izdajo zemljiškoknjižnega dovolila in izročitev v soposest na podlagi skupnega premoženja zakoncev, kar je bistvo spora, je nastal, ko so nastala dejstva, na katera opira terjatev, ne z začetkom pravdnega postopka. Glede na trditve o nakupu nepremičnine leta 2009, je terjatev tožeče stranke nastala pred začetim osebnim stečajem nad toženo stranko in bi lahko tožbo z enakim zahtevkom, edino brez dostavka na ugotovitev izločitvene pravice, vložila pred začetim stečajem ter neodvisno od dejanj stečajnega upravitelja. Samo način uveljavljanja pravice zoper toženo stranko po začetem osebnem stečaju je v skladu z načelom koncentracije iz prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP tak, da je tožeča stranka ne more uveljavljati drugače, kot da terjatev prijavi in po njenem prerekanju stečajnega upravitelja vloži tožbo.

VSC Sklep II Cpg 81/2018, 11. 7. 2018

311. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev izločitvene pravice)

¨            Razlog za prekinitev postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Pred tem se postopek ne more nadaljevati, saj se ne ve, katere terjatve bodo priznane in katere bodo prerekane. Predlog za nadaljevanje postopka, ki je podan pred tem, ne more biti utemeljen, ker še niso nastopili pogoji, da se sploh lahko nadaljuje.

VSK Sodba I Cp 650/2015, 8. 3. 2016

312. člen (izpodbijanje izločitvene pravice, ki temelji na izvršilnem naslovu)

313. člen (smiselna uporaba pravil oddelka 5.6 za drug postopek)

314. člen (posebna pravila za nekatere upravne postopke)

314.a člen (posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

315. člen (splošno pravilo o poslovanju v stečajnem postopku)

316. člen (končanje nujnih poslov)

317. člen (pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika)

318. člen (posebna pravila pri nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika)

319. člen (ustavitev nadaljnjega poslovanja stečajnega dolžnika)

320. člen (unovčenje stečajne mase)

321. člen (načrt poteka stečajnega postopka)

322. člen (upravljanje stečajne mase)

1.            Oddaja v najem

2.            Dejanja iz 3. točke prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP

3.            Soglasje sodišča ni potrebno

4.            Razno

323. člen (oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem ali zakup)

324. člen (nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika)

325. člen (uporaba pododdelka 5.8.2)

326. člen (priprave za prodajo)

327. člen (ocena vrednosti premoženja)

328. člen (zbiranje drugih informacij za presojo najugodnejših pogojev prodaje)

329. člen (način prodaje)

330. člen (začetek prodaje)

¨            Sodišče sme začeti s prodajo premoženja stečajnega dolžnika po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Ustavna pritožba ni bila vložena v zvezi s to stečajno zadevo, povedano natančneje, ni bila vložena zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan na dolžnikov predlog. Iz elektronsko dostopnih podatkov tudi ne izhaja, da bi Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ta postopek zadržalo.

VSL Sklep Cst 439/2018, 11. 9. 2018

¨            Prodaje premoženja stečajnega dolžnika ni dovoljeno začeti do pravnomočnosti odločitve o zahtevku izločitvenega upnika. Ker ta predpostavka v času izdaje izpodbijanega sklepa (še) ni bila izpolnjena, je pritožba utemeljena.

VSL Sklep Cst 474/2018, 3. 10. 2018

¨            Iz določila tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP izhaja, da takrat, kadar izločitveni upnik pravočasno prijavi izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti, dokler zahtevek izločitvenega upnika ni pravnomočno zavrnjen ali izločitvena pravica ne preneha po tretjem odstavku 310. člena ali tretjem odstavku 311. člena tega zakona. Torej je sodišče prve stopnje s tem, ko je dovolilo prodajo premoženja, na katerem zatrjevana solastnica izločuje svoj solastniški del, kršilo določilo 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP. Osnovno načelo stečajnega postopka je načelo najvišjega poplačila upnikov. Če bi stečajno sodišče pred pravnomočnim zaključkom pravde dovolilo prodajo le 1/2 sporne nepremičnine, kasneje pa bi se izkazalo, da je tožbeni zahtevek vsaj deloma utemeljen, bi v nadaljnjem postopku moralo prodajati še tisti odstotek spornih nepremičnin, ki predstavlja razliko med vtoževanim in prisojenim solastnim deležem sporne nepremičnine. Tako postopanje pa bi zaradi višjih stroškov prodaje nedvomno rezultiralo v nižji kupnini. Torej bi zanesljivo prišlo do kršitve citiranega načela. Iz določil o prodaji premoženja (Pododdelek 5.8.2 ZFPPIPP) ne izhaja, da se lahko vprašanje, ali je tožbeni zahtevek na izločitev dela premoženja iz stečajne mase utemeljen, rešuje kot predhodno vprašanje znotraj postopka prodaje. Zato za odločitev o pritožbi ni pomembno upraviteljevo stališče, da upnica v pravdi z izločitvenim zahtevkom ne bo uspela.

VSL Sklep Cst 494/2018, 11. 10. 2018

331. člen (sklep o prodaji)

332. člen (izklicna ali izhodiščna cena)

333. člen (varščina)

334. člen (javna dražba)

¨            Iz spisa je razvidno, da je bil na spletnih straneh AJPES v zvezi s prodajo spornega premoženja 26. 9. 2018 objavljen razpis javne dražbe (PD 79). V naslovu tega razpisa je navedeno, da je sklep o prodaji pravnomočen. Ker pa to ne drži, saj je pritožba izločitvene upnice pravočasna, stečajni upravitelj javne dražbe ne bi smel razpisati. Torej je z razpisom kršil določilo prvega odstavka 334. člena ZFPPIPP. To kršitev je saniralo pritožbeno sodišče tako, da je istočasno, ko je razveljavilo izpodbijani sklep [o prodaji], na podlagi določila prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP razveljavilo tudi dejanje razpisa javne dražbe za dne 6. 11. 2018.

VSL Sklep Cst 494/2018, 11. 10. 2018

335. člen (vabilo k dajanju ponudb)

336. člen (drugi pogoji prodaje)

337. člen (osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe)

338. člen (ara)

339. člen (rok za plačilo kupnine in izročitev prodanega premoženja kupcu)

¨            Vrhovno sodišče RS ni dopustilo izjeme od siceršnje zakonske prepovedi uveljavljanja izpodbojnih oz. ničnostnih zahtevkov zaradi možnosti korekcije morebitnih "navadnih" napak, storjenih v postopku prodaje premoženja stečajnega postopka, katerih obstoj je (bilo) možno uveljavljati tudi tekom samega postopka prodaje z ustreznimi pravnimi sredstvi v samem stečajnem postopku. To bi bilo tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca, da se s prepovedjo uveljavljanja zahtevkov zavaruje kupca premoženja stečajnega dolžnika. Dopustnost teh zahtevkov je potrebno obravnavati z restriktivnim pristopom in jih dopustiti (in vsebinsko obravnavati) zgolj takrat, ko so dejansko izkazane "sumljive okoliščine", ki kažejo na zlorabo postopka, in ne zgolj na morebitne nepravilnosti v postopku. Pritožba zmotno meni, da ima stečajni dolžnik izbiro (odstopiti ali ne odstopiti od pogodbe) zgolj v primeru, ko 15 dnevna zamuda s plačilom kupnine traja znotraj treh mesecev po sklenitvi prodajne pogodbe. Iz določbe 339. člena ZFPPIPP tudi po oceni pritožbenega sodišča to ne izhaja. Dejstvo, da je v prvem odstavku te določbe določen maksimalni rok za plačilo kupnine tri mesece po sklenitvi prodajne pogodbe, ne pomeni avtomatsko (brez izrecno predpisane zakonske posledice), da je v primeru zamude tega roka pogodba razvezana po samem zakonu ali da je stečajni dolžnik zavezan k odstopu od pogodbe, kot to zmotno meni pritožba. Ne glede na pravkar obrazloženo pa je pritožbeno sodišče tudi v zvezi s to okoliščino mnenja, da ne izkazuje ali nakazuje na kakršnokoli zlorabo postopka na škodo tožnice kot predkupnega upravičenca.

VSM Sodba I Cpg 107/2018, 21. 6. 2018

340. člen (izključitev odgovornosti za stvarne napake)

341. člen (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe)

342. člen (prenos lastninske ali druge premoženjske pravice na kupca in varstvo kupca)

1.            Pritožbeni razlogi

2.            Prenehanje pravic tretjih na premoženju

3.            Prepoved uveljavljanja zahtevkov po petem odstavku

¨            Vrhovno sodišče RS ni dopustilo izjeme od siceršnje zakonske prepovedi uveljavljanja izpodbojnih oz. ničnostnih zahtevkov zaradi možnosti korekcije morebitnih "navadnih" napak, storjenih v postopku prodaje premoženja stečajnega postopka, katerih obstoj je (bilo) možno uveljavljati tudi tekom samega postopka prodaje z ustreznimi pravnimi sredstvi v samem stečajnem postopku. To bi bilo tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca, da se s prepovedjo uveljavljanja zahtevkov zavaruje kupca premoženja stečajnega dolžnika. Dopustnost teh zahtevkov je potrebno obravnavati z restriktivnim pristopom in jih dopustiti (in vsebinsko obravnavati) zgolj takrat, ko so dejansko izkazane "sumljive okoliščine", ki kažejo na zlorabo postopka, in ne zgolj na morebitne nepravilnosti v postopku.

VSM Sodba I Cpg 107/2018, 21. 6. 2018

¨            Tretje osebe (ki niso upniki stečajnega dolžnika) nimajo niti procesnih niti materialno pravnih upravičenj izpodbijati pravilnosti odločitev stečajnega upravitelja v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika. Tretje osebe (ki niso stranke stečajnega postopka) upravitelju tudi ne morejo nalagati nikakršnih dolžnostnih oziroma izpolnitvenih ravnanj. Če je tretjim osebam zaradi ravnanj stečajnega upravitelja nastala škoda, lahko zahtevajo njeno povrnitev po splošnih pravilih obligacijskega prava.

VSL Sklep I Cpg 580/2018, 26. 7. 2018

4.            Razno

343. člen (vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota)

344. člen (pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika)

345. člen (posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice)

346. člen (posebna pravila o prodaji določenega premoženja)

347. člen (posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice)

¨            Vrhovno sodišče RS ni dopustilo izjeme od siceršnje zakonske prepovedi uveljavljanja izpodbojnih oz. ničnostnih zahtevkov zaradi možnosti korekcije morebitnih "navadnih" napak, storjenih v postopku prodaje premoženja stečajnega postopka, katerih obstoj je (bilo) možno uveljavljati tudi tekom samega postopka prodaje z ustreznimi pravnimi sredstvi v samem stečajnem postopku. To bi bilo tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca, da se s prepovedjo uveljavljanja zahtevkov zavaruje kupca premoženja stečajnega dolžnika. Dopustnost teh zahtevkov je potrebno obravnavati z restriktivnim pristopom in jih dopustiti (in vsebinsko obravnavati) zgolj takrat, ko so dejansko izkazane "sumljive okoliščine", ki kažejo na zlorabo postopka, in ne zgolj na morebitne nepravilnosti v postopku. Tudi izhajajoč iz dejstva, da imata pogodbi določen različen rok za plačilo kupnine, kar pomeni, da nista vsebinsko smiselno enaki, to sicer pomeni, da je podana kršitev 2. točke tretjega odstavka 347. člena ZFPPIPP, ne omogoča pa hkrati nadaljnjega sklepanja o tem, da je šlo za zlorabo v postopku prodaje. Tudi samo dejstvo, da je bil drugi toženki omogočen precej daljši rok plačila (v osnovi 90 dni) kot tožnici (15 dni), ne nakazuje jasno na zlorabo s strani stečajne upraviteljice, kot to zmotno meni pritožba. Iz vsebine osnutka pogodbe o prodaji poslovnega deleža v družbi D. d.o.o., ki je bil poslan tožnici v podpis, je razvidno, da je kupec (tožnica) dolžan kupnino plačati v 15 dneh skladno z določilom 3. točke drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP. Iz tega je mogoče sklepati, da stečajna upraviteljica ni samovoljno določila (tako kratkega) roka za plačilo kupnine, čeprav se je dejansko zmotno sklicevala na rok iz citirane določbe, ker ni šlo za primer prodaje premoženja na javni dražbi, ampak na podlagi zbiranja ponudb

VSM Sodba I Cpg 107/2018, 21. 6. 2018

¨            Pogodba o prodaji poslovnega deleža je bila sklenjena med prvo toženko kot prodajalko in drugo toženko kot kupcem poslovnega deleža v tožeči stranki. Druga toženka pri sklepanju te pogodbe v razmerju do predkupne upravičenke ni imela nobenih dolžnosti. Dolžnost obveščanja in posredovanja ponudbe za sklenitev prodajne pogodbe s predkupno upravičenko je zavezovala le prvo toženko kot prodajalko. To pomeni, da tudi v primeru, da bi bila predkupna pravica kršena, sklenitev sporne pogodbe drugi toženki ni bila prepovedana. Zato v obravnavnem primeru pride v poštev povzeti drugi odstavek 86. člena OZ, na podlagi katerega pogodba ostane v veljavi, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa lahko zadenejo ustrezne posledice. Drugo alinejo 2. točke tretjega odstavka 347. člena ZFPPPIPP, ki določa, da mora stečajni upravitelj predkupnega upravičenca pozvati, da mu v 15 dneh po prejemu vrne podpisan izvod pogodbe in plača celotno kupnino v skladu s pogodbo, je treba razumeti tako, da predkupnemu upravičencu ni treba plačati kupnine v roku 15 dni, temveč, da jo mora plačati v rokih, določenih v prodajni pogodbi.

VSRS Sodba in sklep III Ips 43/2017, 28. 8. 2018

348. člen (uporaba pododdelka 5.8.3)

349. člen (osebno odgovorni družbenik kot stranka glavnega stečajnega postopka)

350. člen (posebna pravila o stečajni masi)

351. člen (posebna pravila o postopkih izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom)

352. člen (učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov)

353. člen (sklep sodišča kot pogoj za plačilo)

354. člen (stroški stečajnega postopka)

1.            Plačilo pravdnih stroškov kot stroškov stečajnega postopka

2.            Predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena tarifa

3.            Plačilo sodnih taks

4.            Terjatve iz poslov, sklenjenih v postopku prisilne poravnave

5.            Stroški v postopku osebnega stečaja

6.            Razno

355. člen (vrste stroškov stečajnega postopka)

1.            Pravdni stroški

2.            Sodne takse

3.            Stroški v osebnem stečaju

4.            Razno

356. člen (predračun stroškov stečajnega postopka)

1.            Pritožba proti zavrnitvi predloga predračuna stroškov

2.            Stroški cenitev

3.            Sprememba predračuna stroškov

4.            Razno

357. člen (sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka)

1.            Kdaj je soglasje potrebno

2.            Legitimacija za predlog in za pritožbo

3.            Možnosti upnika stroškov ob nesoglasju k plačilu

4.            Stroški cenitev

5.            Razno

¨            Pritožnik uveljavlja bistveno kršitev določb postopka zaradi nepreizkusljivosti odločitve. V pritožbi je navedel, da se je sodna praksa že večkrat izrekla, da sklepi o soglasju za plačilo stroškov stečajnega postopka, ki se v izreku sklicujejo na predlog upravitelja in ga razglašajo kot njegov sestavni del, niso dopustni. Pritožbeno sodišče se strinja z odgovorom upravitelja, da so te trditve povsem pavšalne, saj ni mogoče ugotoviti, katere primere ima pritožnik v mislih. Zato mu pritožbeno sodišče tudi ne more odgovoriti, ali je šlo v tistih primerih, ki jih je imel v mislih pritožnik, za enako oblikovan izrek kot v konkretnem primeru. Sicer pa gre v konkretnem primeru le za tehnično rešitev pripetega, namesto prekopiranega dela besedila, ki se nanaša na opredelitev vrste stroška in višino stroška, ki je bil predmet odločitve sodišča. Izrek izpodbijanega sklepa je jasen in ne pušča dvoma o vsebini odločitve.

VSL Sklep Cst 406/2018, 29. 8. 2018

358. člen (terjatve, ki se upoštevajo pri razdelitvi splošne razdelitvene mase)

359. člen (vrstni red plačila terjatev iz splošne razdelitvene mase)

¨            Splošno stečajno maso je treba porabiti najprej za poplačilo stroškov stečajnega postopka (razen stroškov, ki izrecno bremenijo le posebne stečajne mase), šele nato pa lahko pride na vrsto delitev splošne stečajne mase (primerjaj 359. in 371. člena ZFPPIPP); delitev splošne stečajne mase ne more biti opravljena na račun poplačila ločitvenega upnika.

VSL Sklep Cst 348/2018, 17. 7. 2018

360. člen (prednostna in splošna razdelitev)

361. člen (prva in poznejše razdelitve)

362. člen (terjatve, ki se plačajo iz splošne razdelitvene mase)

363. člen (načrt prve razdelitve)

364. člen (ugovor proti načrtu prve razdelitve)

365. člen (sklep o prvi razdelitvi)

¨            Upravitelj tudi neutemeljeno uveljavlja kršitev pravil postopka, ker sodišče prve stopnje ni v skladu z določbo prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče s sklepom o prvi razdelitvi odloči o ugovorih iz 364. člena tega zakona, odloči o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona in določi končni načrt prve razdelitve, odločilo o nagradi upravitelju že s sklepi o razdelitvah, pač pa s posebnim sklepom, kar naj bi vplivalo na pravilnost odločitve o končnih razdelitvah. Upravitelj nima procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep o končni razdelitvi, zato njegovo sklicevanje na vpliv kršitve določb postopka na pravilnost sklepa o končni razdelitvi, ne more biti relevantno.

VSL Sklep Cst 358/2018 in Cst 359/2018, 25. 7. 2018

366. člen (pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi)

367. člen (končni načrt prve razdelitve)

368. člen (roki za plačilo na podlagi končnega načrta prve razdelitve)

369. člen (poznejša razdelitev)

370. člen (uporaba pododdelka 5.9.4)

371. člen (terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase)

¨            Pravilo iz tretje alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP je izjema, še posebej glede na določilo 128. člena SPZ, ki jo je zato treba ozko razlagati. V obravnavani zadevi ni mogoče trditi, da bi bila splošna stečajna masa neznatne vrednosti. Res je manjša, kot pa so stroški, ki izhajajo iz predračuna stroškov stečajnega postopka. To pa še ne pomeni, da bi bila že zato neznatna, je le premajhna. Delež vrednosti posebne stečajne mase v skupni stečajni masi pa ni in ne more biti merilo neznatnosti splošne stečajne mase. Ni pa dopustno, da bi se posebno stečajno maso obremenjevalo z vsemi stroški stečajnega postopka, hkrati pa bi se opravila tudi delitev splošne stečajne mase, delitev splošne stečajne mase ne more biti opravljena na račun poplačila ločitvenega upnika. Stečajna masa ni neznatna, v prvi vrsti pa je treba prav to splošno stečajno maso porabiti najprej za poplačilo stroškov postopka, ki praviloma ne bremenijo posebne stečajne mase. Ker splošna stečajna masa ni neznatne vrednosti, iz nje pa je mogoče plačati tudi vse stroške arhiviranja, ta strošek posebne stečajne mase ne more obremenjevati. V obravnavani zadevi je verjetno, da vsi stroški, ki posebne stečajne mase sicer ne bremenijo, ne bodo mogli biti poplačani iz splošne stečajne mase. Povsem dopustno je, da bo razlika stroškov bremenila posebno stečajno maso. V obravnavani zadevi je namreč pritožnik, ki je ločitveni upnik, tudi predlagatelj stečajnega postopka. Glede na to, da bo splošna stečajna masa najverjetneje v celoti porabljena za plačilo stroškov postopka, se ta postopek vodi le v korist predlagatelja stečajnega postopka – pritožnika, ki bi do poplačila lahko prišel tudi v izvršilnem postopku.

VSL Sklep Cst 348/2018, 17. 7. 2018

¨            V skladu s 3. točko devetega odstavka 371. člena v zvezi s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP je za razčlenjenost stroškov, ki dejansko omogoča preizkus tako upniku kot višjemu sodišču, potrebno, da so posamezni stroški, ki naj bi bremenili posebno stečajno maso na podlagi 3. alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, razčlenjeni po vrstah stroškov.

VSL Sklep Cst 422/2018, 18. 9. 2018

¨            Pri terjatvi na podlagi zakonite preživnine in terjatvi, zavarovani z ločitveno pravico, gre za položaja zasebnega prava, ki sta oba varovana v okviru pravice do zasebne lastnine. S podelitvijo položaja prednostne terjatve terjatvi na podlagi zakonite preživnine in neučinkovanjem pravnomočnega odpusta obveznosti nanjo je zakonodajalec v postopku osebnega stečaja v zadostni meri upošteval posebno varstvo otrok in skrb zanje, ki ga zagotavlja Ustava. Zato 371. in 390. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju nista v neskladju s prvim odstavkom 54. člena in prvim odstavkom 56. člena Ustave. Cilji izvršilnega postopka so drugačni od ciljev postopka osebnega stečaja, kar pa se odraža tudi v razlikah pri ureditvi poplačila terjatev na podlagi zakonite preživnine ter v različnih položajih upnika in dolžnika v teh postopkih. Ureditvi prednostnega poplačila terjatev na podlagi zakonite preživnine v izvršilnem postopku in v postopku osebnega stečaja sta lahko neenaki, ker gre za pravna položaja, ki se razlikujeta v bistvenih značilnostih, tj. glede obsega premoženja, na katero se razteza prednostno poplačilo, in instituta odpusta obveznosti, ki je mogoč le v postopku osebnega stečaja. Zato 371. in 390. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju nista v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.

U-I-21/16, 5. 12. 2018

372. člen (prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso)

373. člen (končna razdelitev)

374. člen (prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti)

 --------------

375. člen (končno poročilo upravitelja)

376. člen (sklep o končanju stečajnega postopka)

377. člen (izbris stečajnega dolžnika iz registra)

¨            Ker je tožena stranka prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka na pasivni strani nima pravnega naslednika. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe. Pritožbeni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi ob odločanju o pritožbi. Ker je tožena stranka prenehala obstajati, tožeča stranka zase bolj ugodnega pravnega položaja v tem sporu ne more doseči. S tem je tožeča stranka izgubila pravni interes za pritožbo, njena pritožba pa je postala nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).

VSL Sklep I Cpg 746/2017, 8. 10. 2018

378. člen (končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)

379. člen (ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)

380. člen (pozneje najdeno premoženje)

381. člen (fizična oseba kot stečajni dolžnik)

382. člen (namen postopka osebnega stečaja)

¨            Terjatev upnika, ki v postopku osebnega stečaja ni bila prijavljena, dolžniku pa obveznosti niso bile odpuščene, ne preneha.

VSL Sodba I Cp 128/2018, 16. 8. 2018

¨            Dokler odločitev v postopku izterjave denarne kazni izrečene v prekrškovnem postopku ni pravnomočna, je vprašanje nastanka te obveznosti še negotova, njeno plačilo pa je mogoče uveljavljati šele po izvršljivosti.

UPRS Sodba II U 312/2016-10, 19. 9. 2018

383. člen (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo)

1.            Uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo v postopku osebnega stečaja

2.            Presoja dolžnikove insolventnosti

3.            Preizkus terjatev

383.a člen (vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču)

383.b člen (dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju)

¨            Pravilno je stališče upnika, da ni potrebno, da so za utemeljenost ugovora proti odpustu obveznosti podane kršitve dolžnikovih obveznosti iz vseh določb ZFPPIPP, ki so naštete v 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Ker pa v konkretnem primeru pritožnik ni uspel izpodbiti ocene sodišča prve stopnje, da dolžniku ni mogoče očitati nobene kršitve obveznosti iz 383.b in 384. člena ZFPPIPP, na katerih je upnik utemeljeval ugovor, njegova pritožba ni utemeljena. Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da v neodzivnosti dolžnika ni prepoznalo neopravičljive kršitve njegovih obveznosti. Pri presoji, ali gre za kršitev, ki nalaga ustavitev postopka odpusta obveznosti, mora sodišče upoštevati tudi razloge, zaradi katerih je dolžnik tako ravnal. Zato mora pri obravnavi ugovora izvesti kontradiktoren postopek, razpisati narok, na katerem je dolžno izvesti dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom in odločiti o ugovoru na podlagi izida dokazovanja. Upnik pa zmotno izhaja iz stališča, da takšna presoja ni potrebna. V skladu z določbo šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP bi moral dolžnik upraviteljici nemudoma, ko je pričel delati v Avstriji, sporočiti spremembo podatkov o skupnem mesečnem znesku plače in o izplačevalcu. V konkretnem primeru je upraviteljica navedla, da je pridobila informacijo o zaposlitvi dolžnika v Avstriji od njegove mame, ki ji je sporočila tudi delodajalca, poslala plačilne liste in bančne izpiske, ni pa ji poslala pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu v Avstriji. Na podlagi dejstva, da dolžnik ni posredoval upraviteljici pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem v Avstriji, je po oceni pritožbenega sodišča pravilna ocena sodišča prve stopnje, da ob upoštevanju drugih podatkov, ki jih je dobila upraviteljica v zvezi s kratkotrajnim delom dolžnika v Avstriji, dolžniku v konkretnem primeru ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz 1. točke šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 291/2018, 13. 6. 2018

384. člen (ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja)

1.            Splošno

2.            Obveznosti dolžnika med postopkom

¨            Pravilno je stališče upnika, da ni potrebno, da so za utemeljenost ugovora proti odpustu obveznosti podane kršitve dolžnikovih obveznosti iz vseh določb ZFPPIPP, ki so naštete v 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Ker pa v konkretnem primeru pritožnik ni uspel izpodbiti ocene sodišča prve stopnje, da dolžniku ni mogoče očitati nobene kršitve obveznosti iz 383.b in 384. člena ZFPPIPP, na katerih je upnik utemeljeval ugovor, njegova pritožba ni utemeljena. Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da v neodzivnosti dolžnika ni prepoznalo neopravičljive kršitve njegovih obveznosti. Pri presoji, ali gre za kršitev, ki nalaga ustavitev postopka odpusta obveznosti, mora sodišče upoštevati tudi razloge, zaradi katerih je dolžnik tako ravnal. Zato mora pri obravnavi ugovora izvesti kontradiktoren postopek, razpisati narok, na katerem je dolžno izvesti dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom in odločiti o ugovoru na podlagi izida dokazovanja. Upnik pa zmotno izhaja iz stališča, da takšna presoja ni potrebna. V skladu z določbo šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP bi moral dolžnik upraviteljici nemudoma, ko je pričel delati v Avstriji, sporočiti spremembo podatkov o skupnem mesečnem znesku plače in o izplačevalcu. V konkretnem primeru je upraviteljica navedla, da je pridobila informacijo o zaposlitvi dolžnika v Avstriji od njegove mame, ki ji je sporočila tudi delodajalca, poslala plačilne liste in bančne izpiske, ni pa ji poslala pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu v Avstriji. Na podlagi dejstva, da dolžnik ni posredoval upraviteljici pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem v Avstriji, je po oceni pritožbenega sodišča pravilna ocena sodišča prve stopnje, da ob upoštevanju drugih podatkov, ki jih je dobila upraviteljica v zvezi s kratkotrajnim delom dolžnika v Avstriji, dolžniku v konkretnem primeru ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz 1. točke šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 291/2018, 13. 6. 2018

385. člen (stranke glavnega postopka osebnega stečaja)

¨            Ustavno skladna je taka razlaga določb drugega odstavka 123. člena v zvezi s 385. členom in tretjim odstavkom 395. člena ZFPPIPP, po kateri je potrebno sklep o prodaji vročiti stečajni dolžnici.

VSL Sklep Cst 521/2017, 14. 9. 2017

¨            Dolžnik ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, zato s pritožbo niti ugovornih razlogov iz zgoraj navedene določbe 66. člena ZFPPIPP ne more uveljavljati. Sodišče v stečajnem postopku ne ugotavlja obstoja prerekane terjatve, tako da bi se vsebinsko spuščalo v samo terjatev. Upravitelj samostojno presoja utemeljenost oziroma obstoj prijavljenih terjatev in ločitvenih pravic, morebitne dolžnikove navedbe o terjatvah so mu sicer lahko v pomoč, ni pa jim dolžan slediti, temveč se mora sam odločiti, kaj je pravilno.

VSL Sklep Cst 408/2018, 28. 8. 2018

Iz obrazložitve:

5. V sklepu o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic sodišče med drugim odloči o ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (1. točka 2. odstavka 69. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev lahko vloži ugovor vsak upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve, če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali če so podatki o tem ugovoru nepravilni (2. točka 1. odstavka 66. člena ZFPPIPP). Tak ugovor lahko vloži tudi dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja, saj je na podlagi 1. točke 385. člena ZFPPIPP stranka postopka osebnega stečaja (64. člen ZFPPIPP).

386. člen (omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika)

¨            Z začetkom stečajnega postopka preidejo na upravitelja vse pravice glede upravljanja s premoženjskimi zahtevki v zvezi s stečajno maso. Upravitelj je pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase, in sicer ne glede na to, ali gre za postopke, ki potekajo v prid ali v škodo stečajne mase. Zastopanje stečajnega dolžnika v tem obsegu z začetkom stečajnega postopka prevzame upravitelj stečajnega dolžnika kot njegov zakoniti zastopnik, stečajni dolžnik pa v tem delu izgubi poslovno sposobnost.

VSL Sklep II Kp 97604/2010, 25. 4. 2018

¨            Tudi postopek zavarovanja na nepremičninah, ki so predmet stečajne mase, sodi med postopke upravljanja s premoženjem stečajne mase. Ker z začetkom stečajnega postopka postane upravitelj tisti, ki v zvezi z upravljanjem stečajne mase prevzame zastopanje stečajnega dolžnika kot njegov zakoniti zastopnik, stečajni dolžnik pa v tem delu izgubi poslovno sposobnost, po stališču pritožbenega sodišča lahko pritožbo zoper sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja vloži le upravitelj in ne tudi stečajni dolžnik.

VSL Sklep II Kp 97604/2010, 25. 4. 2018

¨            Omejevanje odgovornosti zavarovalnice za izplačilo zavarovalnine s soprispevkom zavarovanca k nastali škodi bi bilo v primeru, kot je obravnavani, v nasprotju s samim namenom AO plus zavarovanja.

VSL Sodba II Cp 452/2018, 22. 8. 2018

Iz obrazložitve:

8. Ob tem velja pripomniti, da za presojo pravilnosti odločitve o neizvedbi dokaza okoliščina, da tožnik ni imel vpliva na ravnanje zakonite zastopnice (stečajne upraviteljice) in da predujma niti ni mogel sam poravnati, ni bistvena. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki (lahko) v imenu slednje opravlja vsa pravdna dejanja (78. in 79. člen ZPP[2]). Zakoniti zastopnik ima v pravdi enak položaj kot (procesno sposobna) stranka, kar pomeni, da imajo njegova procesna dejanja enak učinek, kot bi jih opravila stranka sama.[3] Zato pritožbenemu stališču, da bi moralo sodišče prve stopnje na naroku dne 15. 11. 2017, na katerem tožnika ni več zastopala stečajna upraviteljica (ampak je lahko nastopal osebno oziroma s pooblaščencem, ki si ga je sam izbral), ponovno odločati o njegovem predlogu za postavitev izvedenca medicinske stroke, ni moč pritrditi. Zakon česa takega ne predvideva oziroma sodišču ne nalaga. Poleg tega tožnik tega ugovora ustrezno niti ne argumentira, saj zgolj nekonkretizirano navaja, da naj bi bilo takšno postopanje sodišča v nasprotju z „materialnim pravom“, kar samo po sebi onemogoča podrobnejše opredeljevanje do njegovega očitka.

 

¨            Ker je stečajni upravitelj s 4. 1. 2018 prevzel postopek, je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da se s tem datumom prekinjeni postopek nadaljuje in odločitev oprlo na prvi odstavek 208. člena ZPP.

VSL Sklep II Cp 1592/2018, 15. 10. 2018

¨            V določbah 386. člena ZFPPIPP ni podlage za razlago, da bi bil z začetkom osebnega stečaja tožnik v poslovni sposobnosti omejen tako, da bi se ne mogel udeleževati zapuščinskega postopka kot dedič, in tudi v določbah drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP ni podlage za razlago, da bi ga v zapuščinskem postopku moral zastopati upravitelj. Odločitev organa za BPP, da tožnik glede na neizpolnjen pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena ni upravičen do BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zapuščinskem postopku (v katerem bo udeležen kot dedič) je zato nepravilna.

UPRS Sodba I U 1528/2018-6, 1. 8. 2018

¨            Nerazumno je dodeliti brezplačno pravno pomoč tožnici, saj je upravitelj z začetkom stečajnega postopka postal njen zakoniti zastopnik pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stejačno maso. Upravitelj pa je za zastopanje v sodnem postopku pooblastil odvetnika.

UPRS Sodba II U 240/2018-6, 5. 9. 2018

¨            Stečajni upravitelj ne pridobi univerzalnega pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, zastopanje je omejeno na primere določene v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP, ki se nanašajo na izvajanje stečajnega postopka. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se omeji, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase, to pa ni podlaga za zaključek, da stečajni dolžnik nima pravdne sposobnosti za procesna dejanja, s katerimi se stečajna masa lahko poveča, posledično mu zato ni mogoče odrekati upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.

UPRS Sodba II U 265/2018-8, 3. 10. 2018

¨            Le stečajni upravitelj lahko odvetniku podeli pooblastilo za zastopanje in tega ne more narediti stranka sama. Stečajni upravitelj pa lahko naknadno opravljena pravdna dejanja odobri.

VSRS Sodba II Ips 70/2017, 13. 9. 2018

387. člen (posebno pravilo o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom)

388. člen (fiduciarni denarni račun upravitelja)

389. člen (posebna pravila o stečajni masi)

¨            Z začetkom stečajnega postopka preidejo na upravitelja vse pravice glede upravljanja s premoženjskimi zahtevki v zvezi s stečajno maso. Upravitelj je pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase, in sicer ne glede na to, ali gre za postopke, ki potekajo v prid ali v škodo stečajne mase. Zastopanje stečajnega dolžnika v tem obsegu z začetkom stečajnega postopka prevzame upravitelj stečajnega dolžnika kot njegov zakoniti zastopnik, stečajni dolžnik pa v tem delu izgubi poslovno sposobnost.

VSL Sklep II Kp 97604/2010, 25. 4. 2018

389.a člen (pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.b člen (posebna pravila pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.c člen (ustavitev poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.d člen (posebna pravila o odpustu obveznosti pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

390. člen (posebna pravila za prednostne terjatve)

¨            Odpust obveznosti, sprejet v postopku osebnega stečaja, zajema tudi zamudne obresti, nastale zaradi neplačila prednostnih terjatev. V danem primeru gre za zamudne obresti od terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost za zasebnike. Zato je tožba tožnice v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, utemeljena. Pravne posledice stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice (tožnice), ki so nastale do začetka stečajnega postopka. V danem primeru pa je bil nad tožnico 5. 6. 2013 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil pravnomočno končan 23. 2. 2017. Odpust obveznosti prav tako učinkuje na vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka. Obveznosti iz naslova stroškov (izdaje sklepov o davčni izvršbi z dne 21. 4. 2017, 18. 12. 2013 in 19. 12. 2013) pa so nesporno nastale po začetku stečajnega postopka (5. 6. 2013) in nanje predmetni sklep o odpust obveznosti po presoji sodišča ne vpliva.

UPRS Sodba I U 2386/2017-9, 22. 5. 2018

¨            Prednostne terjatve v postopku zaradi insolventnosti, torej tudi v postopkih osebnega stečaja (5. člen ZFPPIPP) so določene v prvem in drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP, v postopku osebnega stečaja pa se, skladno s posebnimi pravili za prednostne terjatve iz 390. člena ZFPPIPP, iz stečajne mase kot prednostne terjatve poleg navedenih (torej poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona) plačajo tudi terjatve, ki so kot prednostne specialno določene v prvem odstavku tega člena. Terjatve iz prvega odstavka 390. člena so torej le tiste, ki so v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP specialno določene kot prednostne. Drugačno razlago od izpodbijane narekuje tudi novela ZFPPIPP-G, po kateri se v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP v napovednem stavku besedilo „prvega odstavka 21. člena“ nadomesti z besedilom „prvega in drugega odstavka 21. člena“ in s tem, kot izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva, širi terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti, tudi na terjatve za plačilo neplačanih prispevkov iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.

UPRS Sodba I U 1192/2017-8, 3. 7. 2018

¨            Pri terjatvi na podlagi zakonite preživnine in terjatvi, zavarovani z ločitveno pravico, gre za položaja zasebnega prava, ki sta oba varovana v okviru pravice do zasebne lastnine. S podelitvijo položaja prednostne terjatve terjatvi na podlagi zakonite preživnine in neučinkovanjem pravnomočnega odpusta obveznosti nanjo je zakonodajalec v postopku osebnega stečaja v zadostni meri upošteval posebno varstvo otrok in skrb zanje, ki ga zagotavlja Ustava. Zato 371. in 390. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju nista v neskladju s prvim odstavkom 54. člena in prvim odstavkom 56. člena Ustave. Cilji izvršilnega postopka so drugačni od ciljev postopka osebnega stečaja, kar pa se odraža tudi v razlikah pri ureditvi poplačila terjatev na podlagi zakonite preživnine ter v različnih položajih upnika in dolžnika v teh postopkih. Ureditvi prednostnega poplačila terjatev na podlagi zakonite preživnine v izvršilnem postopku in v postopku osebnega stečaja sta lahko neenaki, ker gre za pravna položaja, ki se razlikujeta v bistvenih značilnostih, tj. glede obsega premoženja, na katero se razteza prednostno poplačilo, in instituta odpusta obveznosti, ki je mogoč le v postopku osebnega stečaja. Zato 371. in 390. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju nista v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.

U-I-21/16, 5. 12. 2018

391. člen (posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika)

392. člen (posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika)

393. člen (izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika)

394. člen (zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih)

395. člen (posebna pravila o prodaji premoženja)

1.            Splošno

¨            Ustavno skladna je taka razlaga določb drugega odstavka 123. člena v zvezi s 385. členom in tretjim odstavkom 395. člena ZFPPIPP, po kateri je potrebno sklep o prodaji vročiti stečajni dolžnici.

VSL Sklep Cst 521/2017, 14. 9. 2017

¨            Sodišče mora izdati sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše, in sicer že ob izdaji sklepa o prodaji. Sodišče prve stopnje tega hkrati s sklepom o prodaji z dne 8. 3. 2018 ni storilo, pač pa je to storilo šele z izpodbijanim sklepom na predlog upravitelja. To pomeni, da je bil rok za izpraznitev dejansko že podaljšan. Za to, da bi rok za izročitev nepremičnine tekel šele od pravnomočnosti sklepa o izpraznitvi, kot to predlaga dolžnik, ni nobene zakonske podlage.

VSL Sklep Cst 498/2018, 9. 10. 2018

2.            Izselitev iz nepremičnine v solastnini

396. člen (sklep o končanju postopka osebnega stečaja)

¨            Terjatev upnika, ki v postopku osebnega stečaja ni bila prijavljena, dolžniku pa obveznosti niso bile odpuščene, ne preneha.

VSL Sodba I Cp 128/2018, 16. 8. 2018

397. člen (uporaba pododdelka 5.11.2)

398. člen (predlog za odpust obveznosti)

399. člen (namen odpusta in ovire za odpust obveznosti)

1.            Splošno

2.            Namen odpusta obveznosti:

3.            Ovire za začetek postopka odpusta

¨            Krajše preizkusno obdobje je bilo v konkretnem primeru stečajni dolžnici v škodo, saj je ob poteku preizkusne dobe podana ovira za odpust obveznosti.

VSL Sklep Cst 391/2018, 10. 8. 2018

Iz obrazložitve:

10. Stečajna dolžnica v pritožbi nadalje navaja, da bi lahko ugovor proti odpustu obveznosti vložila le iz razloga, da je preizkusno obdobje predolgo (tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP). S tem smiselno trdi, da ni imela pravnega sredstva zoper v sklepu določeno preizkusno dobo, s katerim bi uveljavljala, da ji je bila določena prekratka preizkusna doba. Po presoji pritožbenega sodišča je zmotno stališče pritožnice, da ni imela pravnega sredstva zoper določeno dolžino preizkusne dobe. Stečajna dolžnica bi lahko iz razlogov, ki jih navaja sedaj (da pravnomočna obsodba ni bila ugotovljena in ustrezno upoštevana pri odmeri preizkusne dobe), vložila pritožbo zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in ga izpodbijala v delu, v katerem ji je bila določena dvoletna preizkusna doba. Nenazadnje je bil takšen tudi pravni pouk v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti z dne 17. 6. 2016. Krajše preizkusno obdobje je bilo v konkretnem primeru stečajni dolžnici v škodo, saj je ob poteku preizkusne dobe podana ovira za odpust obveznosti. Po presoji pritožbenega sodišča ji tako pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep ne bi bilo mogoče odreči. Ustavna pravica do pravnega sredstva bi bila kršena, če dolžnica ne bi imela pravnega sredstva zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti. Ker pa je stečajna dolžnica pravno sredstvo zoper navedeni sklep imela, vendar ga ni vložila, z navedenimi trditvami ni mogoče uspešno utemeljiti neustavnosti zakonske ureditve. Dolžničina pritožbena navedba, da ji je bila kršena pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS, je zato neutemeljena.

¨            ZFPPIPP ne omogoča podaljšanja preizkusnega obdobja v postopku odpusta obveznosti zaradi prilagoditve le-tega pogojem za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Dolžnik tudi ne more z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavljati, da je preizkusno obdobje prekratko (a contrario tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP) in še to le do poteka preizkusnega obdobja (404. člen ZFPPIPP).

VSL Sklep Cst 446/2018, 12. 9. 2018

Iz obrazložitve:

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je bil po podatkih Ministrstva za pravosodje iz kazenske evidence dolžnik po sodbi Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 9944/2014 z dne 20. 1. 2016 obsojen zaradi kaznivega dejanja goljufije po členu 211/I KZ-1 na pogojno obsodbo sedmih mesecev zapora in preizkusno dobo treh let tako, da preizkusna doba poteče 16. 2. 2019. V obravnavanem primeru bi bili pogoji za izbris iz kazenske evidence skladno z 2. točko četrtega odstavka 82. člena KZ-1 izpolnjeni v enem letu od takrat, ko bo potekla preizkusna doba, torej 16. 2. 2020, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče.

8. ZFPPIPP ne omogoča podaljšanja preizkusnega obdobja v postopku odpusta obveznosti zaradi prilagoditve le-tega pogojem za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Dolžnik tudi ne more z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavljati, da je preizkusno obdobje prekratko (a contrario tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP) in še to le do poteka preizkusnega obdobja (404. člen ZFPPIPP).

4.            Ravnanja dolžnika, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta

400. člen (začetek postopka odpusta obveznosti)

1.            Podatki, ki jih pred odločitvijo o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti pridobi sodišče in presoja ovir za odpust

¨            Krajše preizkusno obdobje je bilo v konkretnem primeru stečajni dolžnici v škodo, saj je ob poteku preizkusne dobe podana ovira za odpust obveznosti.

VSL Sklep Cst 391/2018, 10. 8. 2018

¨            Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo stališče višjega sodišča (Cst 595/2016, Cst 662/2016), da osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP (razen v izjemnih primerih) ni namenjen skrajšanju preizkusnega obdobja za čas od dveh let dalje, temveč le za čas od šestih mesecev do dveh let (če so izpolnjeni v 1. in 2. točki osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP določeni pogoji). Glede na to, da sta do vložitve upraviteljevega ugovora že pretekli dve leti (in pol) preizkusne dobe, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za skrajšanje preizkusnega obdobja po osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP v zvezi s petim odstavkom 34. člena ZFPPIPP-G.

VSL Sklep Cst 483/2018, 9. 10. 2018

2.            Sklep o začetku postopka odpusta in oklic

3.            Določitev dolžine preizkusnega obdobja

401. člen (dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem)

402. člen (dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem)

403. člen (razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti)

¨            Pravilno je stališče upnika, da ni potrebno, da so za utemeljenost ugovora proti odpustu obveznosti podane kršitve dolžnikovih obveznosti iz vseh določb ZFPPIPP, ki so naštete v 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Ker pa v konkretnem primeru pritožnik ni uspel izpodbiti ocene sodišča prve stopnje, da dolžniku ni mogoče očitati nobene kršitve obveznosti iz 383.b in 384. člena ZFPPIPP, na katerih je upnik utemeljeval ugovor, njegova pritožba ni utemeljena. Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da v neodzivnosti dolžnika ni prepoznalo neopravičljive kršitve njegovih obveznosti. Pri presoji, ali gre za kršitev, ki nalaga ustavitev postopka odpusta obveznosti, mora sodišče upoštevati tudi razloge, zaradi katerih je dolžnik tako ravnal. Zato mora pri obravnavi ugovora izvesti kontradiktoren postopek, razpisati narok, na katerem je dolžno izvesti dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom in odločiti o ugovoru na podlagi izida dokazovanja.

VSL Sklep Cst 291/2018, 13. 6. 2018

¨            Krajše preizkusno obdobje je bilo v konkretnem primeru stečajni dolžnici v škodo, saj je ob poteku preizkusne dobe podana ovira za odpust obveznosti.

VSL Sklep Cst 391/2018, 10. 8. 2018

¨            ZFPPIPP ne omogoča podaljšanja preizkusnega obdobja v postopku odpusta obveznosti zaradi prilagoditve le-tega pogojem za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Dolžnik tudi ne more z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavljati, da je preizkusno obdobje prekratko (a contrario tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP) in še to le do poteka preizkusnega obdobja (404. člen ZFPPIPP).

VSL Sklep Cst 446/2018, 12. 9. 2018

404. člen (roki za ugovor proti odpustu obveznosti)

¨            ZFPPIPP ne omogoča podaljšanja preizkusnega obdobja v postopku odpusta obveznosti zaradi prilagoditve le-tega pogojem za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Dolžnik tudi ne more z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavljati, da je preizkusno obdobje prekratko (a contrario tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP) in še to le do poteka preizkusnega obdobja (404. člen ZFPPIPP).

VSL Sklep Cst 446/2018, 12. 9. 2018

¨            ZFPPIPP ne omogoča podaljšanja preizkusnega obdobja v postopku odpusta obveznosti zaradi prilagoditve le-tega pogojem za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Dolžnik tudi ne more z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavljati, da je preizkusno obdobje prekratko (a contrario tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP) in še to le do poteka preizkusnega obdobja (404. člen ZFPPIPP).

VSL Sklep Cst 446/2018, 12. 9. 2018

405. člen (postopek ugovora proti odpustu obveznosti)

406. člen (odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti)

407. člen (sklep o odpustu obveznosti)

¨            Krajše preizkusno obdobje je bilo v konkretnem primeru stečajni dolžnici v škodo, saj je ob poteku preizkusne dobe podana ovira za odpust obveznosti.

VSL Sklep Cst 391/2018, 10. 8. 2018

408. člen (terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti)

¨            V obravnavani zadevi ne gre za običajen zahtevek dobavitelja ogrevanja na plačilo stroškov, v katerem bi moral ta dokazovati višino neplačanih storitev z računi. Tožeča stranka utemeljuje svoj zahtevek na subsidiarni odgovornosti lastnika stanovanja, ki je kot porok šele s plačilom upniku pridobil pravico, da od dolžnika zahteva povrnitev vsega, kar je zanj plačal.

VSL Sodba I Cp 256/2018, 25. 7. 2018

Iz obrazložitve:

8. Pravilno pa je stališče prvostopenjskega sodišča v tistem delu, v katerem je zavrnilo ugovor toženca, da se z obravnavano tožbo od njega zahteva plačilo obveznosti, ki so mu bile odpuščene v postopku osebnega stečaja s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1111/2014 z dne 30. 3. 2016. Odpust obveznosti po tem sklepu je učinkoval le za tiste terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 18. 3. 2014. Tožeča stranka pa je pridobila pravico zahtevati vračilo vtoževanega zneska šele z dokončnim plačilom prvotnima upnikoma tožene stranke, kar je bilo po začetku postopka osebnega stečaja nad tožencem.

Odpust obveznosti, sprejet v postopku osebnega stečaja, zajema tudi zamudne obresti, nastale zaradi neplačila prednostnih terjatev. V danem primeru gre za zamudne obresti od terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost za zasebnike. Zato je tožba tožnice v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, utemeljena. Pravne posledice stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice (tožnice), ki so nastale do začetka stečajnega postopka. V danem primeru pa je bil nad tožnico 5. 6. 2013 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil pravnomočno končan 23. 2. 2017. Odpust obveznosti prav tako učinkuje na vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka. Obveznosti iz naslova stroškov (izdaje sklepov o davčni izvršbi z dne 21. 4. 2017, 18. 12. 2013 in 19. 12. 2013) pa so nesporno nastale po začetku stečajnega postopka (5. 6. 2013) in nanje predmetni sklep o odpust obveznosti po presoji sodišča ne vpliva.

UPRS Sodba I U 2386/2017-9, 22. 5. 2018

¨            Prednostne terjatve v postopku zaradi insolventnosti, torej tudi v postopkih osebnega stečaja (5. člen ZFPPIPP) so določene v prvem in drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP, v postopku osebnega stečaja pa se, skladno s posebnimi pravili za prednostne terjatve iz 390. člena ZFPPIPP, iz stečajne mase kot prednostne terjatve poleg navedenih (torej poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona) plačajo tudi terjatve, ki so kot prednostne specialno določene v prvem odstavku tega člena. Terjatve iz prvega odstavka 390. člena so torej le tiste, ki so v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP specialno določene kot prednostne. Drugačno razlago od izpodbijane narekuje tudi novela ZFPPIPP-G, po kateri se v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP v napovednem stavku besedilo „prvega odstavka 21. člena“ nadomesti z besedilom „prvega in drugega odstavka 21. člena“ in s tem, kot izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva, širi terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti, tudi na terjatve za plačilo neplačanih prispevkov iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.

UPRS Sodba I U 1192/2017-8, 3. 7. 2018

409. člen (pravni učinki odpusta obveznosti)

410. člen (končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti)

¨            Sodišče sme začeti s prodajo premoženja stečajnega dolžnika po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Ustavna pritožba ni bila vložena v zvezi s to stečajno zadevo, povedano natančneje, ni bila vložena zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan na dolžnikov predlog. Iz elektronsko dostopnih podatkov tudi ne izhaja, da bi Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ta postopek zadržalo.

VSL Sklep Cst 439/2018, 11. 9. 2018

411. člen (izpodbijanje odpusta obveznosti)

412. člen (odločanje o razveljavitvi odpusta obveznosti)

413. člen (evidenca sklepov o odpustu obveznosti)

414. člen (zapuščina kot stečajni dolžnik)

415. člen (namen postopka stečaja zapuščine)

416. člen (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo in o postopku osebnega stečaja)

417. člen (stranke glavnega postopka stečaja zapuščine)

417.a člen (obvestitev Republike Slovenije o zapuščini brez dedičev)

417.b člen (zahteva za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev)

417.c člen (posebna pravila o postopku stečaja zapuščine brez dedičev)

417.d člen (posledice začetka stečaja zapuščine brez dedičev)

418. člen (posebna pravila o stečajni masi)

419. člen (uporaba 6. poglavja)

420. člen (odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije)

421. člen (uporaba pravil za prisilno likvidacijo)

¨            V postopku prisilne likvidacije se glede vprašanja, kaj vključuje nagrada upravitelja, smiselno uporabljajo zakonske določbe o nagradi upravitelja v stečajnem postopku. Če bi likvidacijski upravitelj v postopku prisilne likvidacije opravil storitve prevzema prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter izdelal otvoritveno poročilo, bi bil upravičen tudi do nadomestila za prevzem prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila. Ker upravitelj ni predložil sodišču ne otvoritvenega ne končnega poročila, sam pa je trdil, da nobenega od teh poročil niti ni izdelal, je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upravitelj le na podlagi trditev, da je z dnem imenovanja v postopku prisilne likvidacije prevzel posle dolžnika, za kar naj bi mu šla tudi nagrada, nima pravice zahtevati nadomestila za prevzem prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila.

VSL Sklep Cst 464/2018, 3. 10. 2018

422. člen (stranke postopka prisilne likvidacije)

423. člen (posebna pravila, če je pravna oseba insolventna)

424. člen (uporaba 7. poglavja)

425. člen (pristojnost sodišča)

426. člen (sestava registrskega sodišča)

427. člen (izbrisni razlog)

¨            Pravna posledica ob vpisu poslovnega naslova v sodni register neizdaje dovoljenja lastnika objekta na tem naslovu za poslovanje subjekta vpisa na njem je presumpcija obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in v nadaljevanju izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, torej prenehanje subjekta vpisa. Gre za tako nepopravljivo posledico, da domnevne baze iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP za obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče širiti tudi na primere, ko je ob prijavi za vpis poslovnega naslova subjekt vpisa imel dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na tem naslovu, pa mu ga je lastnik objekta kasneje preklical. Pritožbene navedbe o pritožnikovem kasnejšem preklicu dovoljenja se zato izkažejo kot nerelevantne.

VSL Sklep IV Cpg 627/2018, 29. 8. 2018

¨            Po določbi petega odstavka 8. člena ZSReg se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena po prvem odstavku 43. člena tega zakona, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Pritožnik je bil seznanjen s sklepom o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije z dnem objave na spletnih straneh AJPES in ker v roku dveh mesecev od objave sklepa o začetku izbrisa ni vložil ugovora, je sklep o začetku izbrisa 27.8.2018 postal pravnomočen. Na podlagi pravnomočnega sklepa o začetku postopka izbrisa je registrsko sodišče v nadaljevanju po 1. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da obstaja izbrisni razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije. Pritožnik, ki izpodbija sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, bi moral za pridobitev položaja udeleženca v postopku in s tem upravičenca do pritožbe zoper sklep, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, najprej izpodbijati sklep o začetku postopka izbrisa. Ker zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ni ugovarjal, je sklep o začetku postopka izbrisa subjekta iz sodnega registra brez likvidacije postal pravnomočen. Pritožnik v obravnavanem postopku tako ni pridobil položaja udeleženca v postopku izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije in s tem procesnega upravičenja za pritožbo zoper izpodbijani sklep, zato je višje sodišče pritožbo pritožnika kot nedovoljeno zavrglo.

VSM Sklep I Cpg 316/2018, 8. 11. 2018

428. člen (obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga)

429. člen (uporaba pravil o postopku)

430. člen (objave in vročitve)

431. člen (odločanje o začetku postopka izbrisa)

432. člen (udeleženci postopka izbrisa)

¨            Po določbi petega odstavka 8. člena ZSReg se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena po prvem odstavku 43. člena tega zakona, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Pritožnik je bil seznanjen s sklepom o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije z dnem objave na spletnih straneh AJPES in ker v roku dveh mesecev od objave sklepa o začetku izbrisa ni vložil ugovora, je sklep o začetku izbrisa 27.8.2018 postal pravnomočen. Na podlagi pravnomočnega sklepa o začetku postopka izbrisa je registrsko sodišče v nadaljevanju po 1. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da obstaja izbrisni razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije. Pritožnik, ki izpodbija sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, bi moral za pridobitev položaja udeleženca v postopku in s tem upravičenca do pritožbe zoper sklep, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, najprej izpodbijati sklep o začetku postopka izbrisa. Ker zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ni ugovarjal, je sklep o začetku postopka izbrisa subjekta iz sodnega registra brez likvidacije postal pravnomočen. Pritožnik v obravnavanem postopku tako ni pridobil položaja udeleženca v postopku izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije in s tem procesnega upravičenja za pritožbo zoper izpodbijani sklep, zato je višje sodišče pritožbo pritožnika kot nedovoljeno zavrglo.

VSM Sklep I Cpg 316/2018, 8. 11. 2018

433. člen (upravičeni predlagatelj)

¨            Pravna posledica ob vpisu poslovnega naslova v sodni register neizdaje dovoljenja lastnika objekta na tem naslovu za poslovanje subjekta vpisa na njem je presumpcija obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in v nadaljevanju izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, torej prenehanje subjekta vpisa. Gre za tako nepopravljivo posledico, da domnevne baze iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP za obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče širiti tudi na primere, ko je ob prijavi za vpis poslovnega naslova subjekt vpisa imel dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na tem naslovu, pa mu ga je lastnik objekta kasneje preklical. Pritožbene navedbe o pritožnikovem kasnejšem preklicu dovoljenja se zato izkažejo kot nerelevantne.

VSL Sklep IV Cpg 627/2018, 29. 8. 2018

434. člen (sklep o začetku postopka izbrisa)

435. člen (razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

436. člen (rok za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

437. člen (odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

438. člen (sklep o ustavitvi postopka izbrisa)

439. člen (sklep o obstoju izbrisnega razloga)

440. člen (izbris pravne osebe iz sodnega registra)

441. člen (prenehanje pravne osebe)

442. člen (učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev)

¨            Presoja revizijskega očitka o nesorazmernem posegu v pravico do zasebne lastnine je odvisna od odgovora na vprašanje, ali sta nižji sodišči pravilno uporabili merila za ločevanje aktivnih od pasivnih družbenikov. Za konkretno presojo je ključno, da je zakonodajalec v ZFPPIPP tožnikom naložil dokazno breme, da dokažejo, da je tožena stranka imela položaj aktivnega družbenika, in da domneva iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP v postopku pred nižjima sodiščema ni bila vzpostavljena. Iz dejstva, da je vse poslovne odločitve in plačilni promet v izbrisani družbi dejansko sprejemalo in izvajalo podjetje B., izhaja zaključek, da je bil formalni vpliv tožencev na poslovanje izbrisane družbe zaradi dejanskih ovir le navidezen. To pomeni, da toženca nista niti imela niti mogla imeti vpliva na poslovanje in upravljanje izbrisne družbe. V okoliščinah konkretnega primera je stališče, da toženca po svoji lastni volji in krivdi nista poskrbela za svojo aktivno vlogo, neživljenjsko. Ker tožniki niso vzpostavili domneve iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, je stališče nižjih sodišč, da sta toženca imela položaj aktivnih družbenikov zgolj na podlagi njunega formalnega direktorskega položaja in 1,0595 % poslovnega deleža, materialnopravno zmotno.

VSRS Sklep II Ips 292/2016, 23. 8. 2018

¨            Tudi opustitev dolžnega ravnanja je lahko vzrok škodi samo v primeru, da je vplivala na nastanek škode, ne pa že sama po sebi. Res je v drugem odstavku 42. člena ZFPPIPP določena domneva vzročne zveze, ki pa jo je mogoče izpodbijati, kar je storila tudi druga toženka v tej pravdi.

VSL Sodba in sklep I Cp 551/2018, 16. 8. 2018

Iz obrazložitve:

9. Sodišče prve stopnje je glede zahtevka zoper prvo toženo stranko pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, tudi v delu, ko je ugotovilo odškodninsko odgovornost prve tožene stranke kot poslovodje na podlagi 2. točke prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP. Prav tako ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in ne tistih, na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo prve tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša na prvo toženo stranko (tudi v stroškovnem delu, saj sta toženca navadna sospornika).

V konkretnem primeru iz izpodbijanih sklepov izhaja, da izvršilni naslov, na podlagi katerega se vodi davčna izvršba, predstavlja seznam izvršilnih naslovov, ki pa je bil sestavljen za dolžnika X., d. o. o. Davčno obveznost po tem izvršilnem naslovu je torej v skladu s tretjim odstavkom 46. člena ZDavP-2 (bil) dolžan izpolniti davčni zavezanec - družba X., d. o. o. Izvršilnega naslova, da bi se davčna izvršba (lahko) opravila zoper revidentko (kot davčno dolžnico), ni. Zgolj s konkretno presojenim obvestilom davčnega organa davčni dolg izbrisane pravne osebe na podlagi izvršilnega naslova (seznama izvršilnih naslovov), ki se glasi na izbrisano pravno osebo, ni mogel preiti na osebno odgovorno družbenico - fizično osebo (revidentko) kot njena v davčnem postopku izterljiva obveznost na podlagi tega izvršilnega naslova, ampak bi moral upnik izbrisane pravne osebe (tožena stranka) zahtevati plačilo svoje terjatve do te pravne osebe od osebno odgovorne družbenice (revidentke) na podlagi 1. točke prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP v sodnem postopku. Tožena stranka kot upnica bi lahko v (kontradiktornem) sodnem postopku kot tožnica uveljavlja plačilo svoje terjatve zoper dolžnico (revidentko) in tako (šele) pridobi izvršilni naslov. Ob drugačni razlagi je revidentki kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije.

VSRS Sodba X Ips 329/2016, 5. 9. 2018

443. člen (najdeno premoženje izbrisane pravne osebe)

444. člen (postopki za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe)

444.a člen (premoženje izbrisane pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku)

445. člen (tuja država in država članica)

446. člen (domači in tuji postopek zaradi insolventnosti)

¨            10.4.2017 se je v Republiki Hrvaški nad dolžnikom, ki je pravna oseba hrvaškega prava, v skladu z določbami (hrvaškega) Zakona o postopku izvanredne uprave u trgovačkim društvima od sistemskog značaja za Republiku Hrvatsku (ZPIUTD) začel postopek izredne uprave, ki je v pravni sferi dolžnika povzročil nastanek določenih pravnih posledic. Z začetkom tega postopka so pravice (upravljanje in razpolaganje s premoženjem, ki je prešlo v stečajno maso) dolžnikovih organov (zlasti zakonitih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika) prenehale in so prešle na izrednega upravitelja (11., 12. člen ZPIUTD in 89. člen Stečajnega zakona Republike Hrvaške). V konkretnem primeru gre torej za tuj postopek zaradi insolventnosti, ki ga vodi sodišče tuje države, v kateri ima dolžnik središče uresničevanja svojih glavnih interesov (drugi odstavek 446. člena ZFPPIPP). Resda v Republiki Sloveniji sodišče (glej sklep VS RS, Cpg 2/2018 z dne 14.3.2018) tega tujega postopka zaradi insolventnosti ni priznalo, vendar to nikakor ne pomeni, da je s tem slovensko sodišče odločilo, da je omenjeni postopek izredne uprave nezakonit in v neskladju z merodajnim hrvaškim pravom.

VSK Sklep II Cpg 188/2018, 8. 11. 2018

447. člen (osebe po državni pripadnosti)

448. člen (država, v kateri je premoženje)

449. člen (uporaba 8. poglavja)

450. člen (pristojnost domačega sodišča)

451. člen (upravičenja domačega upravitelja delovati v tuji državi)

452. člen (izjeme zaradi varovanja suverenosti, varnosti ali javnega interesa Republike Slovenije)

453. člen (razlaga pravil, določenih v 8. poglavju)

454. člen (upravičenje tujega upravitelja do neposrednega dostopa do domačega sodišča)

455. člen (upravičenje tujega upravitelja predlagati začetek domačega postopka zaradi insolventnosti)

456. člen (sodelovanje tujega upravitelja v domačem postopku zaradi insolventnosti)

457. člen (položaj tujih upnikov v domačem postopku zaradi insolventnosti)

458. člen (obveščanje znanih upnikov o začetku domačega stečajnega postopka)

459. člen (uporaba pravil o postopku)

460. člen (zahteva za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti)

461. člen (domneve pri priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

462. člen (sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

463. člen (objava sklepa o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

464. člen (obveščanje sodišča o novih informacijah)

465. člen (začasna ureditev posledic tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti)

466. člen (pravne posledice priznanja tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti, ki nastanejo ne da bi o njih odločalo sodišče)

¨            V obravnavani zadevi zavarovanja denarne terjatve je upnik predlagal zavarovanje denarne terjatve iz naslova odškodnine zaradi neprenosa poslovnega deleža dolžnika v hrvaški družbi K.H. A. d.o.o. na upnika (pri čemer se je v tej zvezi upnik skliceval na tako imenovano opcijsko upravičenje, dogovorjeno v družbeniški pogodbi). Vendar je upnik šele na dan začetka izredne uprave nad dolžnikom, dolžniku poslal obvestilo o uveljavljanju omenjene nakupne opcije. Tedaj pa se je nad dolžnikom že začel postopek izredne uprave, kar pomeni, da je odločitev v zvezi s to družbeniško nakupno opcijo prešla na izrednega upravitelja in stečajno sodišče. Na tem mestu pa je treba tudi upoštevati, da omenjenega poslovnega deleža v hrvaški družbi ni mogoče šteti za premoženje, ki se nahaja v Republiki Sloveniji in glede katerega (spričo nepriznanja tujega postopka zaradi insolventnosti) pooblastila dolžnikovih zastopnikov in pooblaščencev za razpolaganje ne bi prešla na tujega izrednega upravitelja (2. točka prvega odstavka 466. člena ZFPPIPP).

VSK Sklep II Cpg 188/2018, 8. 11. 2018

467. člen (pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki jih določi sodišče)

468. člen (varovanje interesov upnikov in drugih oseb, za katere učinkujejo pravne posledice priznanaja tujega postopka zaradi insolventnosti)

469. člen (procesno upravičenje tujega upravitelja izpodbijati pravna dejanja insolventnega dolžnika)

470. člen (intervencija tujega upravitelja v postopkih, katerih stranka je insolventni dolžnik)

471. člen (sodelovanje domačega sodišča s tujimi sodišči in tujimi upravitelji)

472. člen (sodelovanje domačega upravitelja s tujimi sodišči in tujimi upravitelji)

473. člen (oblike sodelovanja)

473.a člen (jezik sodelovanja)

474. člen (začetek domačega pomožnega postopka zaradi insolventnosti)

475. člen (usklajevanje vzporednega domačega in tujega postopka zaradi insolventnosti)

476. člen (usklajevanje več vzporednih tujih postopkov zaradi insolventnosti)

477. člen (domneva insolventnosti pri priznanju tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti)

478. člen (pravilo o plačilu terjatve v vzporednih postopkih zaradi insolventnosti)

479. člen (splošno pravilo)

¨            10.4.2017 se je v Republiki Hrvaški nad dolžnikom, ki je pravna oseba hrvaškega prava, v skladu z določbami (hrvaškega) Zakona o postopku izvanredne uprave u trgovačkim društvima od sistemskog značaja za Republiku Hrvatsku (ZPIUTD) začel postopek izredne uprave, ki je v pravni sferi dolžnika povzročil nastanek določenih pravnih posledic. Z začetkom tega postopka so pravice (upravljanje in razpolaganje s premoženjem, ki je prešlo v stečajno maso) dolžnikovih organov (zlasti zakonitih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika) prenehale in so prešle na izrednega upravitelja (11., 12. člen ZPIUTD in 89. člen Stečajnega zakona Republike Hrvaške). V konkretnem primeru gre torej za tuj postopek zaradi insolventnosti, ki ga vodi sodišče tuje države, v kateri ima dolžnik središče uresničevanja svojih glavnih interesov (drugi odstavek 446. člena ZFPPIPP). Resda v Republiki Sloveniji sodišče (glej sklep VS RS, Cpg 2/2018 z dne 14.3.2018) tega tujega postopka zaradi insolventnosti ni priznalo, vendar to nikakor ne pomeni, da je s tem slovensko sodišče odločilo, da je omenjeni postopek izredne uprave nezakonit in v neskladju z merodajnim hrvaškim pravom. Četudi bi v konkretnem primeru tuj izredni upravitelj in tuje stečajno sodišče pri uveljavljanju konkretne nakupne opcije s strani upnika ravnala protipravno (kar pa z vidika veljavnega hrvaškega prava nikakor ne drži), bi za takšno ravnanje lahko odgovarjala zgolj izredni upravitelj oziroma hrvaška država, nikakor pa te odškodninske obveznosti ne moremo naprtiti dolžniku (stečajni masi), ki se je ob uveljavitvi omenjene opcije že nahajal v postopku izredne uprave (12. člen ZPIUTD in 92. člen Stečajnega zakona in 479. člen ZFPPIPP). Zato tudi po oceni pritožbenega sodišča upnik v konkretnem postopku zavarovanja ni izkazal verjetnosti, da denarna odškodninska terjatev zoper dolžnika obstoji ali da mu bo takšna terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 270. člena ZIZ).

VSK Sklep II Cpg 188/2018, 8. 11. 2018

480. člen (pravo, ki se uporabi za pogodbe, katerih predmet je nepremičnina)

481. člen (pravo, ki se uporabi za pravice, ki se vpišejo v register)

482. člen (pravo, ki se uporabi za plačilne sisteme in finančne trge)

483. člen (pravo, ki se uporabi za dogovore o izravnavi in pogodbe o ponovnem odkupu)

484. člen (pravo, ki se uporabi za pogodbe o zaposlitvi)

485. člen (uporaba oddelka 8.7)

486. člen (neposredno učinkovanje postopka zaradi insolventnosti države članice)

487. člen (domači pomožni postopek zaradi insolventnosti)

488. člen (posebna pravila o pravu, ki se uporabi)