Posodobitev urejene sodne prakse

Nove odločbe objavljene v drugem kvartalu 2025

Urejena sodna praksa je del e-paketa Izvršba – elektronski komentar ZIZ z urejeno sodno prakso, ki je dostopen na portalu Založnika Tax-Fin-Lex: https://www.tax-fin-lex.si/Home/Vsebina/e-Paket-ZIZ

© Ta dokument je namenjen samo uporabi naročnikov e-paketa Izvršba. Vsaka drugačna uporaba ali nadaljnja distribucija je prepovedana.

Posodobitev v obliki PDF je na voljo tukaj.

1. člen (Vsebina zakona)

Sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin. Glede na jezikovno razlago 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ mora biti lastnost izvršilnega naslova za sodno izvršbo izrecno določena. Za sodno izvršbo je torej potrebno izrecno zakonsko določilo, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova.

ZZavar-1 v tretjem odstavku 484. člena določa, da pravnomočne odločbe Agencije za zavarovalni nadzor, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog Agencije za zavarovalni nadzor. Ob tem pa odločba, ki glasi na izpolnitev denarne obveznosti, postane izvršljiva z njeno pravnomočnostjo.

V konkretni situaciji tretji odstavek 484. člena ZZavar-1 podeljuje odločbi lastnost izvršilnega naslova in hkrati določa pristojnost sodišča za izvršitev denarne obveznosti na predlog Agencije za zavarovalni nadzor brez omejitve izvršilnih sredstev, saj omejitev glede izvršilnih sredstev v tem, specialnejšem predpisu, ni predvidena. Ob konkurenci določb ZDavP-2 in ZZavar-1 je potrebno upoštevati specialnejši predpis, torej določbe ZZavar-1.

VSL Sklep I Ip 236/2025, 2. 4. 2025

Za prekinitev postopka vzpostavitve etažne lastnine ni zakonskih pogojev. Izvršilni (niti znotraj njega pravdni) postopek v zvezi s sporno nepremičnino ne predstavlja ovire za tek predmetnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Spor o tem, ali nepremičnina dejansko predstavlja premoženje v izključni lasti drugega nasprotnega udeleženca, namreč v izvršilnem postopku ne bo rešen, končna odločitev sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine pa tudi ne predstavlja ovire za kasnejše uveljavljanje stvarnih pravic v pravdnem postopku.

VSL Sklep III Cp 1869/2024, 6. 2. 2025

1.a člen (Izvajanje uredb Evropske unije)

2. člen (Začetek postopka)

Pri vprašanju prekinitve postopka zaradi posledic začetka postopka zaradi insolventnosti ni bistveno, kako naj bi sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru, ki je bil nesporno vložen po začetku postopka prisilne poravnave, oziroma kako bo postopalo. Tu gre zgolj za trenutno procesno vprašanje.

Postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, se na podlagi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP vselej prekine z začetkom postopka prisilne poravnave. Če je sodišče prve stopnje dovolilo zavarovanje kljub procesni oviri že začetega postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, to na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva. Odločilno je, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred začetkom prisilne poravnave, s čimer je prišlo do prekinitve postopka zavarovanja po zakonu.

VSL Sklep III Cp 1962/2024, 23. 1. 2025

3. člen (Obseg izvršbe in zavarovanja)

Z dražbo za majhen ostanek dolga je prišlo do nesorazmerja med zahtevo splošnega interesa skupnosti po plačilu dolga državi (ki kot izhaja iz primerjave zatrjevanih plačil dolžnika, kot močnejša stranka postopka nasproti fizični osebi, tudi ni sproti zahtevala utesnitev izvršbe ali predlagala odloga izvršbe na nepremičnine) in zahtevami po varstvu temeljnih pravic posameznika, saj se je prodajala tudi nepremičnina, ki predstavlja dolžnikov dom oziroma dom šestčlanske družine. Pravica do spoštovanja doma posamezniku, ki se sooča z izgubo doma, namreč v določenih primerih zagotavlja posebna procesna upravičenja. Najpomembnejša je zahteva po sodni presoji sorazmernosti posega. Sodišče mora poseg v pravico presojati tudi v luči osebnih (individualnih) okoliščin prizadete osebe. Tako v konkretnem primeru glede na zgoraj navedene konkretne okoliščine višje sodišče zaključuje, da je potrebno dati v tej zadevi pri ugotavljanju, ali je prišlo do zakonitosti dražbe, prednost dolžniku oziroma njegovi pravici do zasebne lastnine oziroma pravici do doma nasproti obligacijski pravici kupca. Sodišče mora obseg izvrševanja vsake pravice zmanjšati na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničitve pravice drugega in glede na tehtanje konkretnih okoliščin odločiti, kateri dati prednost. Dejstvo je, da pri izvrševanju pravice enega ne sme priti do prekomernega posega v pravico drugega, kot bi prišlo v tem primeru, ko bi za neznaten znesek kupnine 1.100,00 EUR (ki jo bo kupec tudi zaradi razveljavitve prodaje tudi prejel nazaj) dolžnik in njegova šestčlanska družina ostala brez doma. Torej bi izvrševanje ene pravice že prekomerno omejilo izvrševanje druge pravice.

VSL Sklep I Ip 1084/2024, 12. 2. 2025

Za prekinitev postopka vzpostavitve etažne lastnine ni zakonskih pogojev. Izvršilni (niti znotraj njega pravdni) postopek v zvezi s sporno nepremičnino ne predstavlja ovire za tek predmetnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Spor o tem, ali nepremičnina dejansko predstavlja premoženje v izključni lasti drugega nasprotnega udeleženca, namreč v izvršilnem postopku ne bo rešen, končna odločitev sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine pa tudi ne predstavlja ovire za kasnejše uveljavljanje stvarnih pravic v pravdnem postopku.

VSL Sklep III Cp 1869/2024, 6. 2. 2025

Obračun terjatve pomeni uporabo materialnega prava in ne dejanskega vprašanja, rešitev katerega bi bila odvisna od odgovora stranke na poziv sodišča, če je terjatev plačana. Upnik je svoje naredil z vložitvijo predloga za izvršbo, s tem je jasno povedal, koliko terja. Sodišče je tisto, ki mora preveriti, ali je dolžnikov dolžnik v celoti izvršil upnikovo terjatev. Obračun terjatve namreč vključuje tudi uporabo pravnih pravil o obračunu zamudnih obresti.

VSL Sklep I Ip 135/2025, 4. 2. 2025

Namen izvršbe je prisilno poplačilo terjatev upnika do dolžnika, ki je ta kljub obstoju izvršilnega naslova ni prostovoljno izpolnil. Prisilni poseg na dolžnikovo premoženje je torej dopusten le v obsegu, kot je potrebno za poplačilo upnika. V nasprotnem primeru bi šlo za prekomeren poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine dolžnika. To pravilo ZIZ upošteva tudi pri ureditvi nepremičninske izvršbe, ko sodišču nalaga, da po prodaji dolžnikove nepremičnine in poplačilu vseh upnikov morebitni presežek kupnine, ki ostane na računu sodišča, vrne dolžniku. V takem položaju torej dolžnik nedvomno ima denarno terjatev do sodišča iz naslova vračila presežka kupnine, pri čemer je takšna denarna terjatev del dolžnikovega premoženja.

Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Za denarno terjatev dolžnika do sodišča iz naslova vračila kupnine zakon nikjer ne določa, da bi bila izvršba nanjo nedopustna. Tudi ni odločilno, da razmerje med sodiščem in dolžnikom ni civilnopravno razmerje. Veljavna izvršilno pravna ureditev namreč upnikov ne omejuje na način, da bi lahko prisilno posegli le na stvari ali premoženjske oziroma materialne pravice, ki bi izvirale iz civilnopravnih razmerij.

VSL Sklep I Ip 820/2024, 28. 8. 2024

Čeprav davčna obveznost (razen zamudnih obresti) kljub poteku zastaralnega roka ne preneha, zaradi zastaranja preneha pravica do izterjave davčne obveznosti z izvršbo na tiste nepremičnine, glede katerih pred iztekom zastaralnega roka nista bila izpolnjena oba pogoja iz prvega odstavka 126.a člena ZDavP-2, tj. vknjižena hipoteka za zavarovanje te davčne obveznosti in vložen izvršilni predlog za njeno izterjavo, kar je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje. Poplačilo s hipoteko zavarovane davčne obveznosti je po izteku zastaralnega roka v izvršilnem postopku tako mogoče doseči izključno z izvršbo na tisto nepremičnino (oziroma nepremičnine), glede katere (katerih) je bil skladno s prvim odstavkom 126.a člena ZDavP-2 tudi predlog za izvršbo vložen pred iztekom tega roka.

VSM Sklep I Ip 807/2023, 13. 3. 2024

4. člen (Dolžnost posredovanja podatkov)

5. člen (Stvarna pristojnost sodišča)

6. člen (Sestava sodišča)

7. člen (Izvršitelji)

8. člen (Odločbe)

9. člen (Pravna sredstva in krajevna pristojnost višjega sodišča pri izvršbi na podlagi verodostojne listine)

Sodišče prve stopnje v pravice dolžnika tudi ni poseglo s tem, ko je, ne da bi izvršbo predhodno nadaljevalo zoper družbo D. d.o.o., 12. 12. 2023 opravilo dražbo nepremičnin z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., katerih polovični delež je bil pred dražbo odsvojen družbi D. d.o.o. in pred dražbo (8. 12. 2023) v tej zvezi vložen zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice družbe D. d.o.o., pri čemer je bila lastninska pravica družbe D. d.o.o. na 1/2 deležu teh nepremičnin v zemljiški knjigi (sicer z učinkom od 8. 12. 2023) vpisana šele 18. 1. 2024. V tej zvezi bi eventualno lahko bile prizadete pravice družbe D. d.o.o., ne pa dolžnika, ki so mu bile skozi celotni postopek prodaje zagotovljene vse pravice do sodelovanja v postopku. Dolžnik tudi s sklicevanjem na zatrjevano kršitev pravic družbi D. d.o.o. z obravnavano pritožbo zato ne more uspeti.

Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot hipotekarnega dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.

VSM Sklep II Ip 50/2025-2, 19. 3. 2025

Izvršba se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Izvršbo predstavljajo izvršilna dejanja, med katera pa sodijo tudi dejanja izvršitelja. To pomeni, da je izvršitelj pravilno že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi začel z opravljanjem izvršilnih dejanj. Tega ne prepreči niti vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj pritožba in ugovor ne zadržita postopka (torej oprave izvršilnih dejanj), če ni v zakonu drugače določeno.

O dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Zato sodišče pred tem trenutkom še ne more presoditi, ali je dolžnik tisti, ki mora plačati izvršilne stroške.

VSL Sklep I Ip 1376/2024, 15. 1. 2025

10. člen (Revizija in obnova postopka)

V postopkih izvršbe in zavarovanja je revizija dovoljena zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Posledično revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena.

Ker pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžničinega ugovora zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilni postopek zoper prejšnjo dolžnico ustavi in vstopi namesto nje v izvršilni postopek nova dolžnica, ni sklep iz prvega odstavka 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, revizija ni dovoljena

VSRS Sklep II DoR 28/2025, 19. 2. 2025

11. člen (Hitrost in vrstni red postopanja)

Tudi pri ustnih darilnih pogodbah za nepremičnine velja teorija realizacije. Dejstvo, da do vknjižbe tožničine lastninske pravice ni prišlo, ni odločilno. Prvi toženec je posest na podarjeni nepremičnini v celoti prepustil tožnici. Tožnica je nato posest nemoteno izvajala kot lastnica in je na tej podlagi v nepremičnino vlagala. Z izgradnjo nove hiše se je uresničil bistveni razlog daritve. Ustna darilna pogodba je bila v pretežni meri že izpolnjena. Realizirana darilna pogodba je zato kljub pomanjkljivi obliki veljavna in za darovalca (prvega toženca) zavezujoča.

VSL Sklep I Cp 466/2024, 16. 4. 2024

12. člen (Vrstni red poplačila več upnikov)

13. člen (Izvršitev tujih odločb, tujih poravnav in tujih javnih listin)

14. člen (Izvršba na premoženje tuje države)

15. člen (Uporaba določb zakona o pravdnem postopku)

Dolžnici je bila kršena pravica do izjave in je podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta res ne predpisuje obveznega vročanja vsakega pisanja, zato je presoji sodišča prepuščeno, ali bo glede na vsebino tega pisanja dalo stranki možnost izjave. Pri tem pa nima povsem svobodne presoje, saj mora upoštevati ustavnosodna stališča, v skladu s katerimi je treba stranki sodnega postopka zagotoviti možnost, da se izjavi o vsem, kar je pomembnega za odločitev o njenih pravicah in obveznostih.

VSL Sklep I Ip 425/2025, 17. 4. 2025

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izpodbijana odločitev obremenjena s procesno kršitvijo, saj ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S poudarkom, da se je prodajalo nepremičnino, ki predstavlja dolžnikov dom, se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu do tega sploh ni opredelilo. Dolžnik v pritožbi navaja, da obstaja očitno nesorazmerje med izterjevano terjatvijo ter ugotovljeno vrednostjo nepremičnin, zaradi česar bi moralo sodišče na podlagi šestega odstavka 169. člena ZIZ o tem obvestiti tudi pristojni center za socialno delo, kar pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Pojasniti je, da zaradi varstva socialnega položaja dolžnika zakon določa posebna pravila, kadar teče izvršba na dolžnikovo nepremičnino (stanovanje ali stanovanjsko hišo), ki je njegov dom, in upnik izterjuje terjatev, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine (šesti odstavek 169. člen ZIZ).

VSM Sklep I Ip 196/2025, 10. 4. 2025

Sodišče prve stopnje v pravice dolžnika tudi ni poseglo s tem, ko je, ne da bi izvršbo predhodno nadaljevalo zoper družbo D. d.o.o., 12. 12. 2023 opravilo dražbo nepremičnin z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., katerih polovični delež je bil pred dražbo odsvojen družbi D. d.o.o. in pred dražbo (8. 12. 2023) v tej zvezi vložen zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice družbe D. d.o.o., pri čemer je bila lastninska pravica družbe D. d.o.o. na 1/2 deležu teh nepremičnin v zemljiški knjigi (sicer z učinkom od 8. 12. 2023) vpisana šele 18. 1. 2024. V tej zvezi bi eventualno lahko bile prizadete pravice družbe D. d.o.o., ne pa dolžnika, ki so mu bile skozi celotni postopek prodaje zagotovljene vse pravice do sodelovanja v postopku. Dolžnik tudi s sklicevanjem na zatrjevano kršitev pravic družbi D. d.o.o. z obravnavano pritožbo zato ne more uspeti.

Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot hipotekarnega dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.

VSM Sklep II Ip 50/2025-2, 19. 3. 2025

Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot novega (hipotekarnega) dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.

Če je predlog za nadaljevanje izvršbe zoper novega lastnika nepremičnine kot hipotekarnega dolžnika podan, preden je ta v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik nepremičnine, mora sodišče tudi v tem primeru postopati ob smiselni uporabi določb 168. člena ZIZ. Pri tem pa mora upoštevati, da je izvršba ob podaji predloga že (pravnomočno) dovoljena in se skladno s prvim odstavkom 32. člena ZIZ in prvim odstavkom 168. člena ZIZ že vodi zoper dolžnika, ki v zemljiški knjigi je vknjižen kot lastnik te nepremičnine. Določbe šestega odstavka 168. člena ZIZ, iz katere izhaja, da se postopek odločanja o dovolitvi izvršbe na nepremičnino zoper (ob vložitvi predloga še) nevpisanega lastnika nadaljuje šele po pravnomočnosti zemljiškoknjižnega sklepa o vpisu, v tem primeru zato ni mogoče razlagati tako, da bi bil do pravnomočne vknjižbe novega lastnika v celoti prekinjen postopek izvršbe na to nepremičnino, ampak je v tem času zadržano le odločanje o dovolitvi izvršbe zoper novega (še nevpisanega) lastnika, medtem ko se izvršba na nepremičnino še dalje vodi z dosedanjim dolžnikom, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot lastnik nepremičnine. Zgolj na nadaljevanje postopka odločanja o nadaljevanju izvršbe z novim lastnikom kot hipotekarnim dolžnikom se v takem primeru zato nanaša določba šestega odstavka 168. člena ZIZ, kar v tem kontekstu pomeni, da sme (in mora) sodišče sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novega lastnika kot hipotekarnega dolžnika izdati šele po pravnomočnosti sklepa, na podlagi katerega se v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpiše novi lastnik, oziroma po tem, ko je ta v zemljiški knjigi tudi dejansko vknjižen kot lastnik te nepremičnine.

VSM Sklep II Ip 50/2025-1, 19. 3. 2025

Pritožba pravilno opozarja, da v skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP (ki ga je sodišče prve stopnje sicer pravilno uporabilo kot pravno podlago v sklepu o prekinitvi postopka z dne 3. 6. 2024) razlog za prekinitev postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Tako je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preuranjen.

Sodišče prve stopnje navedenega ni upoštevalo, saj na objavo sklepa o preizkusu terjatev niti ni počakalo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

VSM Sklep II Ip 136/2025, 12. 3. 2025P

Pri vprašanju prekinitve postopka zaradi posledic začetka postopka zaradi insolventnosti ni bistveno, kako naj bi sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru, ki je bil nesporno vložen po začetku postopka prisilne poravnave, oziroma kako bo postopalo. Tu gre zgolj za trenutno procesno vprašanje.

Postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, se na podlagi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP vselej prekine z začetkom postopka prisilne poravnave. Če je sodišče prve stopnje dovolilo zavarovanje kljub procesni oviri že začetega postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, to na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva. Odločilno je, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred začetkom prisilne poravnave, s čimer je prišlo do prekinitve postopka zavarovanja po zakonu.

VSL Sklep III Cp 1962/2024, 23. 1. 2025

Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do pritožničinih trditev, da je nasprotnica zavarovanja prodajo poslovnih deležev, h kateri se je zavezala prizadevati, ovirala, ko je zoper svoja sopogodbenika predlagala izvršbo in z njo dosegla zastavno pravico na njunem deležu v družbi F. Dejstva iz tega sklopa, če so verjetna, bi lahko bila pomembna (v odvisnosti tudi od procesnega gradiva, ki ga je v svojo obrambo uveljavljala nasprotnica zavarovanja) s stališča 107. člena OZ, po katerem je dopusten takojšen odstop od pogodbe, če je iz sopogodbenikovega ravnanja očitno, da je ne bo izpolnil.

Neoporekanje nezatrjevanim (oz. nekonkretno zatrjevanim) dejstvom ne more zasnovati dejanske podlage za sodno odločbo.

Na splošno v postopku zavarovanja ni nujno (tako kot v pravdi) izčrpati vse dokazne ponudbe glede odločilnih dejstev; tipično bodo imeli "likvidnejši" listinski dokazi prednost, glede na naravo (zatrjevanega) spornega razmerja pa je včasih treba poseči tudi po personalnih dokazih, vendar niti v tem okviru ni treba izvesti vseh zaslišanj, pač pa se omejiti na tista, ki glede na zatrjevane okoliščine primera obetajo najkakovostnejše ugotovitve (prednost imajo osebe, ki so bolje seznanjene z zadevo, in priče - kar je pogosto nasprotno pravkar navedeni prvi skupini -, ki za izid zadeve niso močno zainteresirane.

VSL Sklep I Cpg 582/2024, 19. 12. 2024

V novejši sodni praksi slovenskih sodišč je že zavzeto stališče, da je ureditev začasnih odredb po ZIZ dovolj široka, da je mogoče o predlaganih začasnih odredbah v tem normativnem okviru odločati skladno s pravom EU in na ta način doseči polni učinek Direktive 93/13, zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je sodišče pogoje za izdajo začasne odredbe po ZIZ razlagalo contra legem. Tako stališče tudi ne pomeni, da predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče zavrniti in je izgubljen restriktivni pristop po ZIZ ter da se začasne odredbe izdajajo avtomatizirano, brez presoje pogojev po ZIZ in brez ustrezne konkretizacije navedb in relevantne dokazne podlage, kot meni pritožba. Sodišče mora namreč še vedno pogoje za izdajo začasne odredbe presoditi skozi določbe ZIZ in ob smiselni uporabi ZPP (prim. 15. člen ZIZ), kar hkrati pomeni, da mora biti zadoščeno tudi trditvenemu in dokaznemu bremenu (7. in 212. člen ZPP), vsebinsko pa je treba posamezne pogoje razlagati evropsko skladno.

VSL Sklep I Cp 1418/2024, 17. 10. 2024

Ker upničina pravica in dolžnost vrnitve na prejšnje delovno mesto učitelj izhaja že iz same pogodbe o zaposlitvi št. 001, ki jo je upnica podpisala, je zmotno pritožbeno stališče, da naj bi bila premestitev nezakonita tudi v procesnem smislu oziroma zato, ker upnica ob premestitvi nazaj na prejšnje delovno mesto učitelj ni prejela nikakršnega sklepa, odredbe, aneksa k pogodbi o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pisne dokumentacije.

Tako upnica kot tudi samo sodišče prve stopnje se neutemeljeno sklicujeta na določilo 149. člena ZJU, ki ureja premestitev javnega uslužbenca zaradi delovni potreb. Navedena zakonska določba se namreč v konkretnem primeru sploh ne uporablja, saj se za javne uslužbence v javnih zavodih, kar je dolžnik v obravnavani zadevi, uporablja le prvi del ZJU, to je le členi od 1 do 21, vsi ostali členi, zajeti v drugem, posebnem delu ZJU, pa se uporabljajo le za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnost.

VSL Sklep IV Ip 1343/2023, 28. 11. 2023

Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine zastaranje začne teči šele s pravnomočnim končanjem takega postopka.

Dolžnica je v obravnavani zadevi ugovarjala sklepu o izvršbi v celoti, in predlaga razveljavitev le-tega. Ugovor je primarno vložila iz razloga zastaranja in v zvezi s tem navedla da: – je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 135603/2010 z dne 30. 9. 2010, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 16. 10. 2010, – terjatve na podlagi sodnih odločb zastarajo v roku 10 let od pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe in da – je bila predmetna izvršba vložena 15. 7. 2021 na podlagi sklepa, pravnomočnega dne 16. 10. 2010, ter je terjatev zastarala, saj je 10 letni zastaralni rok že potekel. Takšna trditvena podlaga v ugovoru omogoča sklep, da je dolžnica ugovarjala tudi zastaranje zakonskih zamudnih obresti. Pojem „terjatev“ namreč zajema tako glavnico, kot tudi zakonske zamudne obresti in stroške postopka (kar je oboje stranska terjatev).

VSL Sklep I Ip 16/2023, 7. 2. 2023

Dolžnici je bila kršena pravica do izjave in je podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta res ne predpisuje obveznega vročanja vsakega pisanja, zato je presoji sodišča prepuščeno, ali bo glede na vsebino tega pisanja dalo stranki možnost izjave. Pri tem pa nima povsem svobodne presoje, saj mora upoštevati ustavnosodna stališča, v skladu s katerimi je treba stranki sodnega postopka zagotoviti možnost, da se izjavi o vsem, kar je pomembnega za odločitev o njenih pravicah in obveznostih.

VSL Sklep I Ip 425/2025, 17. 4. 2025

16. člen (Pomen posameznih izrazov)

16.a člen (Identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)

17. člen (Izvršilni naslov)

1.Splošno in načelo formalne legalitete

Na podlagi določb 40. člena ZIZ mora upnik v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, med drugim, navesti dolžnikovo obveznost (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ) in predlogu za izvršbo priložiti izvršilni naslov (peti odstavek 40. člena ZIZ). V skladu z načelom stroge formalne legalitete sme sodišče izvršbo dovoliti le za izterjavo terjatev, ki izhajajo iz izvršilnega naslova (17. člen ZIZ). V ta namen mora zato ob dovolitvi izvršbe opraviti preizkus, ali terjatev, ki jo uveljavlja upnik, ima podlago v izvršilnem naslovu. Sodišče druge stopnje na načelni ravni soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da lahko sodišče preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom opravi le, če je terjatev (dolžnikova obveznost) v predlogu za izvršbo opredeljena tako, da takšen preizkus omogoča. Vendar pa ob tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na vsebino predloga za izvršbo in vsebino izvršilnega naslova zmotno zaključilo, da v obravnavani zadevi ta pogoj ni izpolnjen. Res je, da so v izvršilnem naslovu stroški upnika odmerjeni v znesku 97,12 EUR in da bi bil upnik zakonske zamudne obresti od tega zneska upravičen zahtevati že od 31. 1. 2012 dalje, v predlogu za izvršbo pa je iz naslova terjatve izvršilnih stroškov uveljavljal le znesek 67,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 11. 2013 dalje. Vendar pa dejstvo, da je upnik v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo za izterjavo nižjega zneska izvršilnih stroškov, kot izhaja iz izvršilnega naslova, in za izterjavo obresti od poznejšega datuma, kot izhaja iz izvršilnega naslova, ne pomeni, da ni omogočen preizkus skladnosti terjatve, ki jo uveljavlja upnik, s terjatvijo, določeno v izvršilnem naslovu. Zmotno je zato stališče sodišča prve stopnje, da bi moral upnik v predlogu za izvršbo v zvezi z izterjevano terjatvijo iz naslova stroškov natančno pojasniti, kako jo je obračunal, in da sicer preizkus predloga za izvršbo po uradni dolžnosti ni mogoč.

VSM Sklep I Ip 184/2025, 14. 5. 2025

Sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin. Glede na jezikovno razlago 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ mora biti lastnost izvršilnega naslova za sodno izvršbo izrecno določena. Za sodno izvršbo je torej potrebno izrecno zakonsko določilo, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova.

ZZavar-1 v tretjem odstavku 484. člena določa, da pravnomočne odločbe Agencije za zavarovalni nadzor, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog Agencije za zavarovalni nadzor. Ob tem pa odločba, ki glasi na izpolnitev denarne obveznosti, postane izvršljiva z njeno pravnomočnostjo.

V konkretni situaciji tretji odstavek 484. člena ZZavar-1 podeljuje odločbi lastnost izvršilnega naslova in hkrati določa pristojnost sodišča za izvršitev denarne obveznosti na predlog Agencije za zavarovalni nadzor brez omejitve izvršilnih sredstev, saj omejitev glede izvršilnih sredstev v tem, specialnejšem predpisu, ni predvidena. Ob konkurenci določb ZDavP-2 in ZZavar-1 je potrebno upoštevati specialnejši predpis, torej določbe ZZavar-1.

VSL Sklep I Ip 236/2025, 2. 4. 2025

V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se glasi ter ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Dolžnik je vse do zadnje vloge v postopku trdil, da je postavil plastenjak dimenzij 12 x 4 metrov, in sicer iz 11 polkrožnih železnih nosilcev, in je nanje tudi namestil UV plastično folijo. Na zaslišanju teh svojih trditev ni potrdil, česar niti ne prereka, temveč v obravnavani pritožbi šele prvič v tem postopku navaja, da naj ob izdaji izvršilnega naslova sploh ne bi vedel, da naj bi bil plastenjak ne bi bil enak, kot je opisan v izvršilnem naslovu. Domnevne drugačne dimenzije plastenjaka bi dolžnik moral uveljavljati že v pravdnem postopku. Glede na to, da je sam odstranil plastenjak, bi moral tudi vedeti, kakšen plastenjak je odstranil in to uveljavljati v pravdnem postopku. Trditvam, da naj bi zaradi takšne nevednosti izpovedoval v nasprotju s svojimi navedbami, niso opravičljive.

VSL Sklep I Ip 105/2025, 5. 3. 2025

Če med staršema ponovno nastane življenjska skupnost po tem, ko je enkrat že razpadla, bodisi kot zunajzakonska zveza ali le ekonomska skupnost, ta sama po sebi še ni ugovorni razlog, v kolikor že pred ponovno vzpostavitvijo obstaja izvršilni naslov za plačevanje preživnine. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano. Razlog za pravno veljavni ugovor prenehanja terjatve je lahko le nadomestni dogovor med staršema, da zavezanec ne plačuje preživnine, temveč na drug ustrezen način prispeva k plačevanju stroškov življenjskih potreb otroka. Tako obstoj zunajzakonske skupnosti ni pravno pomembno dejstvo v tem postopku, temveč se ta ugotavlja v premoženjskih razmerjih med partnerjema. Zato so tudi vse pritožbene navedbe, ki izpodbijajo dokazno oceno sodišča prve stopnje o neobstoju izvenzakonske skupnosti, pravno nerelevantne in nanje višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati.

VSL Sklep I Ip 49/2025, 12. 2. 2025

V izvršilnem naslovu je pravdno sodišče odločalo o vznemirjanju solastninske pravice samo v veži stavbe (ne pa na dvorišču), zato ni podlage za naložitev dolžnici, da z notranjega dvorišča hiše odstrani vozilo ali, da se ji tam prepove parkiranje. Tudi postavitev stojala za perilo, ki je majhna, lahka in mobilna premičnina, ne predstavlja podobnega ravnanja, kot je parkirano vozilo, ki na mestu parkiranja zavzame praktično celoten prehod v veži.

VSL Sklep I Ip 1400/2024, 5. 2. 2025

Eden izmed pogojev za izdajo predhodne odredbe je tudi domnevana nevarnost, ki je podana tudi, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na notarski zapis, ki je izvršilni naslov in se izpodbija tako, kot določa zakon. Ob tem pa je zmotno stališče upnice, da dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi, v katerem uveljavlja, da izvršilni naslov ni veljaven, predstavlja tisto pravno sredstvo, ki zadosti tem pogojem.

VSL Sklep IV Ip 76/2025, 5. 2. 2025

Sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za dvom o aktivni legitimaciji upnikov, ker njihova aktivna legitimacija izhaja že iz izvršilnega naslova, v katerem so upniki jasno navedeni.

VSC Sklep I Ip 13/2025, 22. 1. 2025

Obveznost kaj dati, storiti in opustiti, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti v izvršilnem naslovu določena ali vsaj določljiva. Predmet obveznosti je določljiv, kadar je pravica vsaj opisno opredeljena in je določen čas trajanja ter s tem možnost njenega izračuna. Predloženi izvršilni naslov vse te pogoje izpolnjuje. Na to tudi ne vpliva s strani dolžnika izpostavljeno dejstvo, da v sodbi ni naveden bruto znesek upnikove plače, od katerega mora dolžnik plačati prispevke. V delovnem sporu, iz katerega izvira izvršilni naslov, se je odločalo le o (nedenarni) obveznosti dolžnika, da mora upnika prijaviti v ustrezno dodatno zavarovanje in na račun tega zavarovanja odvesti prispevke v odmerni stopnji od bruto plače, ki je bila očitno upniku odmerjena in izplačana, saj obstoj delovnega razmerja in višina plače v postopku pred delovnim sodiščem nista bila sporna. Višina bruto plače upnika je zato strankam poznana, posledično pa je terjatev iz naslova odmere in plačila prispevkov od te bruto plače v ustrezen pokojninski sklad nedvomno določljiva in so dolžniku poznani vsi parametri, ki mu omogočajo izpolnitev njegove nedenarne obveznosti.

VSL Sklep I Ip 1374/2024, 15. 1. 2025

V sodni odločbi, ki naj ima naravo izvršilnega naslova, mora biti (pravnomočno) odločeno o obstoju upnikove terjatve.

VSK Sklep I Ip 15/2024, 14. 10. 2024

2.Sodna odločba in sodna poravnava

V trenutku vložitve predloga za izvršbo je po sodni poravnavi v plačilo zapadel le prvi obrok, kljub temu pa je upnik izvršbo zahteval zaradi izterjave celotne terjatve, torej tudi še nezapadlega obroka, in sicer na podlagi v sodni poravnavi dogovorjenega pogoja za predčasno zapadlost celotne terjatve. Zapadlost celotne terjatve torej ob ugotovljenem v trenutku vložitve in odločanja o predlogu za izvršbo ni izhajala iz zapisnika o sodni poravnavi, saj je bila odvisna od nastopa bodočega, negotovega dejstva, nastop katerega (in posledično takojšnjo zapadlost celotne terjatve) pa je treba izkazovati s kvalificirano listino, to je z javno ali s po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno sodno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

Za terjatve iz notarskih zapisov je v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ predvidena možnost poenostavljenega izkazovanja zapadlosti (zgolj z upnikovo enostransko izjavo), medtem ko za izkazovanje zapadlosti terjatve iz sodne poravnave taka možnost zakonsko ni predvidena oziroma ZIZ predvideva izkazovanje zapadlosti izključno s kvalificirano listino.

VSL Sklep I Ip 1048/2023, 10. 10. 2023

3.Izvršljiv notarski zapis

Pravilno je dokazno izhodišče, da je tožnik, ki je uveljavljal navideznost pogodbe, nosil (materialno) dokazno breme, da je bila pravno poslovna volja zaigrana - da sta obe pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbi.

Ker gre za terjatev s pravno podlago v neposredno izvršljivem notarskem zapisu (za t. i. judikatno terjatev), se je sodišče z njenim obstojem pravilno ukvarjalo le v obrazložitvi sodbe.

VSL Sodba II Cp 409/2024, 25. 9. 2024

4.Druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov

18. člen (Odločba in poravnava)

V sodni odločbi, ki naj ima naravo izvršilnega naslova, mora biti (pravnomočno) odločeno o obstoju upnikove terjatve.

VSK Sklep I Ip 15/2024, 14. 10. 2024

19. člen (Izvršljivost odločbe)

20. člen (Izvršljivost poravnave)

20.a člen (Izvršljivost notarskega zapisa)

Izogibanje dvigovanju pošte se zaradi varstva pravnega prometa ne more tolerirati. Povprečno skrben človek poštne pošiljke dviguje in je krivda stranke same, če poštnih pošiljk ne dviguje ter zaradi tega nastanejo pravne posledice.

VSC Sklep I Ip 5/2025, 22. 1. 2025

Dolžnik je postal lastnik že obremenjene nepremičnine. S tem je postal hipotekarni oziroma realni dolžnik, od katerega upnik lahko zahteva le prodajo nepremičnine zaradi poplačila dolga. Položaja izvršilnega dolžnika namreč nima le obligacijski dolžnik, temveč tudi realni oziroma hipotekarni dolžnik, ki za upnikovo terjatev jamči z zastavljeno nepremičnino, pa čeprav ni hkrati tudi osebni dolžnik. Takšen hipotekarni dolžnik upniku ni dolžan izpolniti obveznosti, je pa dolžan dopustiti izvršbo na svojo nepremičnino, zaradi poplačila zavarovane terjatve, in sicer tako v primeru, če jo je z neposredno izvršljivim notarskim zapisom za tuj dolg zastavil sam, kot tudi, če je postal lastnik zastavljene nepremičnine po zaznambi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v zemljiški knjigi. Neutemeljeno pa upnik uveljavlja, da dolžnik za izpolnitev njegove terjatve odgovarja tudi z vsem ostalim svojim premoženjem, in sicer kot porok.

VSL Sklep I Ip 1251/2024, 17. 1. 2025

Zapadlost dolžnikove obveznosti plačila zneska 939.565,46 EUR upniku je odvisna od dejstva oziroma pogoja, navedenega v notarskem zapisu, to je (ne)imenovanja tretjega člana komisije do dne 16. 6. 2023 oziroma (ne)sprejema odločitve komisije do 31. 8. 2023. Prav tak položaj, ko zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, pa ZIZ izrecno predvideva v tretjem do petem odstavku 20.a člena. Določeno je, da se v takem primeru zapadlost dokazuje s pisno izjavo upnika dolžniku, da je terjatev zapadla, oziroma z notarjevim obvestilom o zapadlosti.

Po stališču Vrhovnega sodišča RS niti v primeru, ko zapadlost terjatve ne izhaja že iz notarskega zapisa, zahteva po predložitvi izjave o zapadlosti oziroma obvestila notarja ne velja absolutno. Na način iz tretjega do petega odstavka 20.a člena ZIZ mora upnik zapadlost terjatve dokazovati, ko z izjavo o zapadlosti uresniči določeno oblikovalno upravičenje, ne pa tudi, ko je zapadlost odvisna le od nastopa določenega negativnega dejstva, ki izhaja že iz samega notarskega zapisa. Takrat zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo navede, da je negativno dejstvo nastopilo. Dolžnikov položaj pa je varovan z možnostjo vložitve ugovora.

VSL Sklep I Ip 872/2024, 25. 9. 2024

Pravilno je dokazno izhodišče, da je tožnik, ki je uveljavljal navideznost pogodbe, nosil (materialno) dokazno breme, da je bila pravno poslovna volja zaigrana - da sta obe pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbi.

Ker gre za terjatev s pravno podlago v neposredno izvršljivem notarskem zapisu (za t. i. judikatno terjatev), se je sodišče z njenim obstojem pravilno ukvarjalo le v obrazložitvi sodbe.

VSL Sodba II Cp 409/2024, 25. 9. 2024

V trenutku vložitve predloga za izvršbo je po sodni poravnavi v plačilo zapadel le prvi obrok, kljub temu pa je upnik izvršbo zahteval zaradi izterjave celotne terjatve, torej tudi še nezapadlega obroka, in sicer na podlagi v sodni poravnavi dogovorjenega pogoja za predčasno zapadlost celotne terjatve. Zapadlost celotne terjatve torej ob ugotovljenem v trenutku vložitve in odločanja o predlogu za izvršbo ni izhajala iz zapisnika o sodni poravnavi, saj je bila odvisna od nastopa bodočega, negotovega dejstva, nastop katerega (in posledično takojšnjo zapadlost celotne terjatve) pa je treba izkazovati s kvalificirano listino, to je z javno ali s po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno sodno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

Za terjatve iz notarskih zapisov je v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ predvidena možnost poenostavljenega izkazovanja zapadlosti (zgolj z upnikovo enostransko izjavo), medtem ko za izkazovanje zapadlosti terjatve iz sodne poravnave taka možnost zakonsko ni predvidena oziroma ZIZ predvideva izkazovanje zapadlosti izključno s kvalificirano listino.

VSL Sklep I Ip 1048/2023, 10. 10. 2023

21. člen (Primernost izvršilnega naslova za izvršbo)

1.Splošno

Z vidika sposobnosti biti stranka je pomembno, da se sodna odločba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče, in sicer tudi tedaj, če ti morda poimensko še niso določeni oziroma znani. Dediči so v ta individualni delovni spor vstopili na podlagi zakona, svojemu procesnemu nasledstvu se ne morejo upreti, zato nanje preidejo pravice umrlega tožnika, ne da bi za to bila potrebna posebna izjava. Zmotno je zavzemanje toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, kdo so dediči po pokojnem tožniku.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo tožečo stranko kot dediče po pokojnem tožniku, ni razloga za izdajo dopolnilnega sklepa skladno z določbo 325. člena v povezavi s 332. členom ZPP.

VDSS Sklep Pdp 83/2025, 26. 3. 2025

Obveznost kaj dati, storiti in opustiti, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti v izvršilnem naslovu določena ali vsaj določljiva. Predmet obveznosti je določljiv, kadar je pravica vsaj opisno opredeljena in je določen čas trajanja ter s tem možnost njenega izračuna. Predloženi izvršilni naslov vse te pogoje izpolnjuje. Na to tudi ne vpliva s strani dolžnika izpostavljeno dejstvo, da v sodbi ni naveden bruto znesek upnikove plače, od katerega mora dolžnik plačati prispevke. V delovnem sporu, iz katerega izvira izvršilni naslov, se je odločalo le o (nedenarni) obveznosti dolžnika, da mora upnika prijaviti v ustrezno dodatno zavarovanje in na račun tega zavarovanja odvesti prispevke v odmerni stopnji od bruto plače, ki je bila očitno upniku odmerjena in izplačana, saj obstoj delovnega razmerja in višina plače v postopku pred delovnim sodiščem nista bila sporna. Višina bruto plače upnika je zato strankam poznana, posledično pa je terjatev iz naslova odmere in plačila prispevkov od te bruto plače v ustrezen pokojninski sklad nedvomno določljiva in so dolžniku poznani vsi parametri, ki mu omogočajo izpolnitev njegove nedenarne obveznosti.

VSL Sklep I Ip 1374/2024, 15. 1. 2025

Ker gre za deljivo obveznost, na aktivni strani pa sta dve tožeči stranki, 1. B. A. in 2. dediči po pok. A. A., se obveznost plačila pravdnih stroškov v skupni višini 11.085,08 EUR med obe tožeči stranki razdeli na dva enaka dela. Na prvo tožečo stranko B. A. torej odpade 1/2 od celotnega zneska, to je 5.542,54 EUR, in na dediče po pok. A. A. prav tako 5.542,54 EUR.

VSL Sklep I Ip 738/2024, 11. 9. 2024

2.Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti

22. člen (Plačilo zamudnih obresti)

23. člen (Verodostojna listina)

24. člen (Prehod terjatve ali obveznosti)

Z vidika sposobnosti biti stranka je pomembno, da se sodna odločba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče, in sicer tudi tedaj, če ti morda poimensko še niso določeni oziroma znani. Dediči so v ta individualni delovni spor vstopili na podlagi zakona, svojemu procesnemu nasledstvu se ne morejo upreti, zato nanje preidejo pravice umrlega tožnika, ne da bi za to bila potrebna posebna izjava. Zmotno je zavzemanje toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, kdo so dediči po pokojnem tožniku.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo tožečo stranko kot dediče po pokojnem tožniku, ni razloga za izdajo dopolnilnega sklepa skladno z določbo 325. člena v povezavi s 332. členom ZPP.

VDSS Sklep Pdp 83/2025, 26. 3. 2025

Ne drži, da mora upnik dokazati, da dolžnik kot odgovorni družbenik izpolnjuje pogoje za upravičenca do odškodnine. Tovrstno dokazovanje ni predvideno za dani izvršilni postopek, temveč za postopek uveljavljanja odškodnine s strani (ne)odgovornega družbenika pri Državnem odvetništvu RS, opraviti pa ga mora družbenik in ne upnik. Tega, da bi država morala prevzeti dolg le tistih odgovornih družbenikov, ki izpolnjujejo pogoje za odškodnino, zakon ne določa.

VSL Sklep I Ip 1311/2024, 19. 2. 2025

Izogibanje dvigovanju pošte se zaradi varstva pravnega prometa ne more tolerirati. Povprečno skrben človek poštne pošiljke dviguje in je krivda stranke same, če poštnih pošiljk ne dviguje ter zaradi tega nastanejo pravne posledice.

VSC Sklep I Ip 5/2025, 22. 1. 2025

V tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR je že zakonsko določen prehod obveznosti, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike izbrisanih družb, na Republiko Slovenijo in pravica upnikov, da plačilo teh obveznosti (pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lahko plačilo uveljavljali od družbenikov izbrisanih družb) uveljavljajo od Republike Slovenije.

Opredelitev pojma škode, ki se lahko terja od države, se nanaša le na upravičence iz 5. točke 2. člena in 5. člena ZOKIPOSR. Za poplačilo terjatve do upnika s strani RS kot prevzemnika dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR pa navedena omejitev iz prvega odstavka 17. člena ne velja, saj prevzemnik dolga ne plačuje škode (odškodnine), temveč je dolžan izpolniti dolg prvotnega dolžnika do upnika kot novi dolžnik. Po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR se z uveljavitvijo zakona šteje, da je RS prevzela dolg odgovornega družbenika izbrisane družbe do upnikov pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil.

V skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZOKIPOSR namreč upniki lahko zahtevajo plačilo svoje terjatve od prevzemnika dolga pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe, torej kot če prevzema ne bi bilo, kar pomeni, da lahko zahtevajo plačilo glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pravilo iz drugega odstavka 430. člena OZ je tako izključeno, saj ZOKIPOSR, kot specialni predpis, glede prevzema obresti določa drugače.

VSM Sklep II Ip 15/2025, 15. 1. 2025

Opredelitev pojma škode, ki se lahko terja od države, se nanaša le na upravičence iz 5. točke 2. člena in 5. člena ZOKIPOSR. Za poplačilo terjatve do upnika s strani RS kot prevzemnika dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR pa navedena omejitev iz prvega odstavka 17. člena ne velja, saj prevzemnik dolga ne plačuje škode (odškodnine), temveč je dolžan izpolniti dolg prvotnega dolžnika do upnika kot novi dolžnik. Po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR se z uveljavitvijo zakona šteje, da je RS prevzela dolg odgovornega družbenika izbrisane družbe do upnikov pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil.

Zakon nadomešča sklenitev pogodbe, in v tem primeru, tudi po oceni pritožbenega sodišča, določa tudi obveznost plačila obresti. V skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZOKIPOSR namreč upniki lahko zahtevajo plačilo svoje terjatve od prevzemnika dolga pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe, torej kot če prevzema ne bi bilo, kar pomeni, da lahko zahtevajo plačilo glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pravilo iz drugega odstavka 430. člena OZ je tako izključeno, saj ZOKIPOSR, kot specialni predpis, glede prevzema obresti določa drugače.

VSM Sklep I Ip 801/2024, 4. 12. 2024

ZOKIPOSR po mnenju pritožbenega sodišča jasno določa domnevo, da je Republika Slovenija, z dnem njegove uveljavitve, prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki lahko na podlagi tega zakona uveljavijo od prevzemnika plačilo še neplačanega dela svoje terjatve, ko jo imajo do družbenikov izbrisane družbe, pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev (tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR); prevzemnik pa na podlagi samega zakona vstopi na mesto prvotnega dolžnika (prvotni dolžnik pa je za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti). Stališče dolžnika, da bi moral upnik zadostiti pogojem iz 24. člena ZIZ in predložiti kvalificirano listino pa ni pravilno. ZIZ namreč v 24. členu dopušča izkaz prehoda terjatve tudi "na drug način", kar je v obravnavani zadevi na podlagi zakona, upoštevajoč stanje sodnega registra v zvezi s tem, kdo je bil družbenik in kdaj je bila družba izbrisana.

Izvršilni naslov, izdan zoper družbenika izbrisane družbe, tako že v posledici zakonsko predpisane domneve prevzema dolga učinkuje tudi zoper Republiko Slovenijo kot singularno pravno naslednico dolžnika, zoper katerega je bil izdan izvršilni naslov. Upniku zato zahtevka za plačilo takšne terjatve zoper Republiko Slovenijo ni treba uveljavljati s tožbo (takšna tožba bi bila celo nedovoljena, saj gre za že razsojeno stvar), ampak lahko plačilo terjatve v izvršilnem postopku uveljavlja neposredno na podlagi izvršilnega naslova, izdanega zoper družbenika izbrisane družbe,

VSM Sklep I Ip 408/2024, 21. 8. 2024

V trenutku vložitve predloga za izvršbo je po sodni poravnavi v plačilo zapadel le prvi obrok, kljub temu pa je upnik izvršbo zahteval zaradi izterjave celotne terjatve, torej tudi še nezapadlega obroka, in sicer na podlagi v sodni poravnavi dogovorjenega pogoja za predčasno zapadlost celotne terjatve. Zapadlost celotne terjatve torej ob ugotovljenem v trenutku vložitve in odločanja o predlogu za izvršbo ni izhajala iz zapisnika o sodni poravnavi, saj je bila odvisna od nastopa bodočega, negotovega dejstva, nastop katerega (in posledično takojšnjo zapadlost celotne terjatve) pa je treba izkazovati s kvalificirano listino, to je z javno ali s po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno sodno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

Za terjatve iz notarskih zapisov je v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ predvidena možnost poenostavljenega izkazovanja zapadlosti (zgolj z upnikovo enostransko izjavo), medtem ko za izkazovanje zapadlosti terjatve iz sodne poravnave taka možnost zakonsko ni predvidena oziroma ZIZ predvideva izkazovanje zapadlosti izključno s kvalificirano listino.

VSL Sklep I Ip 1048/2023, 10. 10. 2023

25. člen (Izvršba proti družbeniku)

26. člen (Pogojna in vzajemna obveznost)

27. člen (Alternativna obveznost po dolžnikovi izbiri)

28. člen (Fakultativna pravica dolžnika)

29. člen (Vloge)

29.a člen (Narok)

Tožnici do pravnomočnega zaključka tega postopka ne bo treba plačevati obrokov kredita. Ker je s takim ukrepom že (začasno) vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, je šteti, da bi bila prepoved razpolaganja s terjatvami, izterjave ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev, pod grožnjo denarne kazni za primer kršitve prepovedi, prekomeren (nesorazmeren) poseg v toženkino ustavno pravico do sodnega varstva.

Za zavarovanje oblikovalnega zahtevka že po naravi stvari ni potreben izrek denarne kazni – zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke.

Sodišče mora v okviru skrbi za enakovredno obravnavo strank paziti, da ne bi bila katera od njiju zaradi neizčrpane dokazne ponudbe procesno prikrajšana. Presoja, ali je neko dejstvo šteti za (ne)dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore).

VSL Sklep II Cp 567/2025, 10. 4. 2025

V izvršilnem postopku sodišče vrednost nepremičnine sodišče praviloma ugotovi na podlagi s strani cenilca predložene cenitve. V izvršilnem postopku se namreč določbe ZPP uporabljajo le smiselno, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno. Izvršilni postopek je primarno pisen, zato narok niti ni obligatoren in ga sodišče izjemoma opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar oceni, da je to smotrno. Tudi cenilec zato v izvršilnem postopku svoje mnenje primarno izdela pisno, zaslišanje pa se izvede le, če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če obstaja dvom v pravilnost podane cenitve. Ker je cenilno mnenje strokovno ter jasno in argumentirano utemeljeno ter notranje skladno, enako pa velja tudi za odgovore na pripombe dolžnika, ki so vsebinsko prepričljivi, izčrpni, natančni in razumljivi, ustno pojasnjevanje mnenja in njegovo dopolnjevanje glede dolžnikovih navedb, do katerih se je cenilka prepričljivo in argumentirano opredelila, ni bilo ne potrebno ne smotrno.

VSL Sklep I Ip 59/2025, 28. 2. 2025

Iz toženkinih ugovornih trditev izhaja, da je tožnika opozorila na bistvene nevarnosti kredita, tudi na okoliščino, da lahko valutno tveganje, ki navzgor ni omejeno, pomembno vpliva na njuno plačilno sposobnost. Ker gre za trditve, diametralno nasprotne trditvam tožnikov, bi moralo sodišče prve stopnje toženki omogočiti, da jih dokaže. Posebej zato, ker je na njej (trditveno in) dokazno breme o izpolnjeni pojasnilni dolžnosti, opravljeni s profesionalno skrbnostjo.

VSL Sklep II Cp 114/2025, 18. 2. 2025

Iz toženkinih ugovornih trditev izhaja, da je tožnico opozorila na bistvene nevarnosti kredita, tudi na okoliščino, da lahko valutno tveganje, ki navzgor ni omejeno, pomembno vpliva na njeno plačilno sposobnost. Ker gre za trditve, diametralno nasprotne trditvam tožnice, bi moralo sodišče prve stopnje toženki omogočiti, da jih dokaže. Posebej zato, ker je na njej (trditveno in) dokazno breme o izpolnjeni pojasnilni dolžnosti, opravljeni s profesionalno skrbnostjo. Šele izvedba predlaganega dokaza bi omogočala presojo, ali je tožnica razumela (oziroma ni razumela) razsežnost(i) prevzetega valutnega tveganja.

VSL Sklep II Cp 2188/2024, 6. 2. 2025

Nacionalno pravo je potrebno razlagati tako, da se doseže polni učinek prava EU in tudi tako, da pogoji (predpostavke) ne smejo biti manj ugodni od pogojev, ki se uporabljajo za podobne zahtevke, ki temeljijo na kršitvi nacionalnega prava (načelo enakovrednosti). Ker torej uporaba nacionalnega prava zahteva, da so nujen sestavni del sklepa o izvršbi tudi sredstva in predmet izvršbe, saj sicer brez njih ni mogoče prisilno realizirati z začasno odredbo izrečene prepovedi, morajo veljati te določbe tudi v postopkih, ko se uporabljajo določbe, ki so posledica prenosa prava EU v nacionalno pravo.

VSM Sklep I Cp 267/2024, 11. 6. 2024

29.b člen (Plačilo sodne takse)

30. člen (Sredstva izvršbe)

31. člen (Seznam dolžnikovega premoženja)

32. člen (Predmet izvršbe)

Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot novega (hipotekarnega) dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.

Če je predlog za nadaljevanje izvršbe zoper novega lastnika nepremičnine kot hipotekarnega dolžnika podan, preden je ta v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik nepremičnine, mora sodišče tudi v tem primeru postopati ob smiselni uporabi določb 168. člena ZIZ. Pri tem pa mora upoštevati, da je izvršba ob podaji predloga že (pravnomočno) dovoljena in se skladno s prvim odstavkom 32. člena ZIZ in prvim odstavkom 168. člena ZIZ že vodi zoper dolžnika, ki v zemljiški knjigi je vknjižen kot lastnik te nepremičnine. Določbe šestega odstavka 168. člena ZIZ, iz katere izhaja, da se postopek odločanja o dovolitvi izvršbe na nepremičnino zoper (ob vložitvi predloga še) nevpisanega lastnika nadaljuje šele po pravnomočnosti zemljiškoknjižnega sklepa o vpisu, v tem primeru zato ni mogoče razlagati tako, da bi bil do pravnomočne vknjižbe novega lastnika v celoti prekinjen postopek izvršbe na to nepremičnino, ampak je v tem času zadržano le odločanje o dovolitvi izvršbe zoper novega (še nevpisanega) lastnika, medtem ko se izvršba na nepremičnino še dalje vodi z dosedanjim dolžnikom, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot lastnik nepremičnine. Zgolj na nadaljevanje postopka odločanja o nadaljevanju izvršbe z novim lastnikom kot hipotekarnim dolžnikom se v takem primeru zato nanaša določba šestega odstavka 168. člena ZIZ, kar v tem kontekstu pomeni, da sme (in mora) sodišče sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novega lastnika kot hipotekarnega dolžnika izdati šele po pravnomočnosti sklepa, na podlagi katerega se v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpiše novi lastnik, oziroma po tem, ko je ta v zemljiški knjigi tudi dejansko vknjižen kot lastnik te nepremičnine.

VSM Sklep II Ip 50/2025-1, 19. 3. 2025

Sodišče prve stopnje v pravice dolžnika tudi ni poseglo s tem, ko je, ne da bi izvršbo predhodno nadaljevalo zoper družbo D. d.o.o., 12. 12. 2023 opravilo dražbo nepremičnin z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., katerih polovični delež je bil pred dražbo odsvojen družbi D. d.o.o. in pred dražbo (8. 12. 2023) v tej zvezi vložen zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice družbe D. d.o.o., pri čemer je bila lastninska pravica družbe D. d.o.o. na 1/2 deležu teh nepremičnin v zemljiški knjigi (sicer z učinkom od 8. 12. 2023) vpisana šele 18. 1. 2024. V tej zvezi bi eventualno lahko bile prizadete pravice družbe D. d.o.o., ne pa dolžnika, ki so mu bile skozi celotni postopek prodaje zagotovljene vse pravice do sodelovanja v postopku. Dolžnik tudi s sklicevanjem na zatrjevano kršitev pravic družbi D. d.o.o. z obravnavano pritožbo zato ne more uspeti.

Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot hipotekarnega dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.

VSM Sklep II Ip 50/2025-2, 19. 3. 2025

Če upnik predlaga izvršbo na nepremičnino, ki je vpisana v zemljiški knjigi, mora sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti lastništvo nepremičnine (prvi odstavek 168. člena ZIZ). Izvršbo na nepremičnino sme dovoliti le, če ugotovi, da je kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi vknjižen dolžnik (prvi odstavek 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ). Če je lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, morata sodišče in upnik postopati, kot je to določeno v tretjem do šestem odstavku 168. člena ZIZ. V takem primeru mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena ZIZ). Na podlagi te listine sodišče vpis opravi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ). Izjema velja, če je bil predlog za vpis lastninske pravice na dolžnika na podlagi takšne listine že vložen. V takem primeru namreč ni razloga, da bi sodišče na podlagi iste listine vpis predlagalo še po uradni dolžnosti. Če upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko vpis te pravice na dolžnika zahteva s tožbo (peti odstavek 168. člena ZIZ). V takem primeru se vpis opravi na podlagi sodne odločbe, ki jo upnik pridobi v takšnem pravdnem postopku. Postopek v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ je tudi zapuščinski postopek, v katerem zapuščinsko sodišče izda sklep o dedovanju, ki je po pravnomočnosti v skladu s 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice dediča (dolžnika) na določeni nepremičnini.

Tako takrat, ko upnik že ob vložitvi predloga za dovolitev izvršbe na nepremičnino, pri kateri kot lastnik v zemljiški knjigi ni vpisan dolžnik, razpolaga z listino, primerno za vpis dolžnikove lastninske pravice (in to listino že s predlogom predloži izvršilnemu sodišču, ki vpis nato opravi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ), oziroma je na njeni podlagi vpis lastninske pravice na dolžnika že predhodno predlagan), kot tudi takrat, ko bo sodna odločba, ki bo podlaga za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika, v ustreznem postopku šele izdana in se bo vpis lastninske pravice na dolžnika lahko opravil šele po pravnomočnosti takšne sodne odločbe, se izvršilni postopek v skladu z izrecno določbo šestega odstavka 168. člena ZIZ nadaljuje šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu. Navedeno pomeni, da lahko izvršilno sodišče izvršbo na nepremičnino zoper dolžnika dovoli šele, ko (in če) je ta v zemljiški knjigi vpisan kot njen lastnik. Vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče odloči o vpisu, pa je postopek odločanja o predlogu za izvršbo na to nepremičnino prekinjen.

VSM Sklep I Ip 868/2024, 4. 3. 2025

Namen izvršbe je prisilno poplačilo terjatev upnika do dolžnika, ki je ta kljub obstoju izvršilnega naslova ni prostovoljno izpolnil. Prisilni poseg na dolžnikovo premoženje je torej dopusten le v obsegu, kot je potrebno za poplačilo upnika. V nasprotnem primeru bi šlo za prekomeren poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine dolžnika. To pravilo ZIZ upošteva tudi pri ureditvi nepremičninske izvršbe, ko sodišču nalaga, da po prodaji dolžnikove nepremičnine in poplačilu vseh upnikov morebitni presežek kupnine, ki ostane na računu sodišča, vrne dolžniku. V takem položaju torej dolžnik nedvomno ima denarno terjatev do sodišča iz naslova vračila presežka kupnine, pri čemer je takšna denarna terjatev del dolžnikovega premoženja.

Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Za denarno terjatev dolžnika do sodišča iz naslova vračila kupnine zakon nikjer ne določa, da bi bila izvršba nanjo nedopustna. Tudi ni odločilno, da razmerje med sodiščem in dolžnikom ni civilnopravno razmerje. Veljavna izvršilno pravna ureditev namreč upnikov ne omejuje na način, da bi lahko prisilno posegli le na stvari ali premoženjske oziroma materialne pravice, ki bi izvirale iz civilnopravnih razmerij.

VSL Sklep I Ip 820/2024, 28. 8. 2024

33. člen (Denarna kazen)

34. člen (Več sredstev in predmetov izvršbe)

35. člen (Pristojnost)

1.Splošno

2.Več dolžnikov

3.Več predmetov in sredstev izvršbe

4.Med sredstvi tudi nepremičnine

5.Novo sredstvo ali predmet izvršbe

6.Novo sredstvo ali predmet izvršbe na nepremičnino

7.Izvršba na poslovni delež

8.Izvršba na ladjo ali letalo

36. člen (Vrnitev v prejšnje stanje)

1.Splošno

2.Stranka postopka je pravna oseba

37. člen (Smrt stranke)

38. člen (Izvršilni stroški)

1.Upnik najprej plača stroške (prvi odstavek)

2.Predujem (drugi odstavek)

3.Varščina (tretji odstavek)

4.Upnik je dolžan povrniti stroške (šesti odstavek)

5.Dolžnik je dolžan povrniti stroške (peti odstavek)

6.Tretji je dolžan povrniti stroške (sedmi odstavek)

7.Priglasitev stroškov

Res je, da sodišče prve stopnje o upnikovi zahtevi za povrnitev stroškov ni odločilo v roku osmih dni, kot je to določeno v devetem odstavku 38. člena ZIZ, vendar zaradi tega izpodbijana odločitev ni nepravilna. Omenjeni rok je namreč instrukcijski rok in če se ga sodišče prve stopnje ni držalo, to ne pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov izvršitelja. Ta rok namreč predstavlja le napotilo sodišču, da naj v določenem roku opravi posamezno procesno dejanje, nima pa nobenih prekluzivnih učinkov. To pomeni, da nespoštovanje tega roka ne vodi do tega, da upnik ne bi bil upravičen do povrnitve teh stroškov oziroma da sodišče po poteku roka ne bi več smelo ali moglo odločiti o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov.

Izvršitelj je upravičen do plačila tudi v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden zaradi razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov, v obravnavanem primeru pa izvršilno dejanje - rubež premičnin ni bil izveden ravno iz teh objektivnih razlogov.

VSL Sklep I Ip 130/2025, 3. 3. 2025

Izvršba se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Izvršbo predstavljajo izvršilna dejanja, med katera pa sodijo tudi dejanja izvršitelja. To pomeni, da je izvršitelj pravilno že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi začel z opravljanjem izvršilnih dejanj. Tega ne prepreči niti vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj pritožba in ugovor ne zadržita postopka (torej oprave izvršilnih dejanj), če ni v zakonu drugače določeno.

O dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Zato sodišče pred tem trenutkom še ne more presoditi, ali je dolžnik tisti, ki mora plačati izvršilne stroške.

VSL Sklep I Ip 1376/2024, 15. 1. 2025

8.Vpliv stečaja na izvršilne stroške

9.Stroški začasnega zastopnika

10.Stroški postopka zavarovanja

11.Izvršilni stroški v izvršbi po uradni dolžnosti

12.Stroški pooblaščenca po uradni dolžnosti, brezplačne pravne pomoči in oprostitev stroškov postopka

13.Postopek s taksami

14.Izvršitelj je dolžan povrniti stroške strankam

38.a člen (Varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja)

38.b člen (Hramba in izplačilo varščine)

38.c člen (Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja)

39. člen (Varščina)

40. člen (Vsebina predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova)

1.Splošno

Na podlagi določb 40. člena ZIZ mora upnik v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, med drugim, navesti dolžnikovo obveznost (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ) in predlogu za izvršbo priložiti izvršilni naslov (peti odstavek 40. člena ZIZ). V skladu z načelom stroge formalne legalitete sme sodišče izvršbo dovoliti le za izterjavo terjatev, ki izhajajo iz izvršilnega naslova (17. člen ZIZ). V ta namen mora zato ob dovolitvi izvršbe opraviti preizkus, ali terjatev, ki jo uveljavlja upnik, ima podlago v izvršilnem naslovu. Sodišče druge stopnje na načelni ravni soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da lahko sodišče preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom opravi le, če je terjatev (dolžnikova obveznost) v predlogu za izvršbo opredeljena tako, da takšen preizkus omogoča. Vendar pa ob tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na vsebino predloga za izvršbo in vsebino izvršilnega naslova zmotno zaključilo, da v obravnavani zadevi ta pogoj ni izpolnjen. Res je, da so v izvršilnem naslovu stroški upnika odmerjeni v znesku 97,12 EUR in da bi bil upnik zakonske zamudne obresti od tega zneska upravičen zahtevati že od 31. 1. 2012 dalje, v predlogu za izvršbo pa je iz naslova terjatve izvršilnih stroškov uveljavljal le znesek 67,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 11. 2013 dalje. Vendar pa dejstvo, da je upnik v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo za izterjavo nižjega zneska izvršilnih stroškov, kot izhaja iz izvršilnega naslova, in za izterjavo obresti od poznejšega datuma, kot izhaja iz izvršilnega naslova, ne pomeni, da ni omogočen preizkus skladnosti terjatve, ki jo uveljavlja upnik, s terjatvijo, določeno v izvršilnem naslovu. Zmotno je zato stališče sodišča prve stopnje, da bi moral upnik v predlogu za izvršbo v zvezi z izterjevano terjatvijo iz naslova stroškov natančno pojasniti, kako jo je obračunal, in da sicer preizkus predloga za izvršbo po uradni dolžnosti ni mogoč.

VSM Sklep I Ip 184/2025, 14. 5. 2025

2.Predlog zoper dolžnikovega delodajalca

3.Predlog z novim sredstvom, predmetom ali stranko

4.Predlog za zavarovanje

40.c člen (Pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listine)

41. člen (Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine)

41.a člen (Predlog za izvršbo na podlagi priložene menice)

42. člen (Potrdilo o izvršljivosti)

Nevročitev oziroma nepravilna vročitev izdanega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne pomeni obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP v zvezi s 63. členom ZIZ.

Sodišče druge stopnje se sicer strinja, da seznanitev z izdano sodno odločbo, na katero tretji odstavek 42. člena ZIZ veže začetek teka 30-dnevnega roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, ne pomeni nujno prejema oziroma (pravilne) vročitve te sodne odločbe. Vendar pa to ne pomeni, da je mogoče začetek teka tega roka vezati na seznanitev z vsakim dejstvom, na podlagi katerega bi se dolžnik lahko seznanil, da zoper njega teče izvršilni postopek.

V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo je pravilna vročitev sodne odločbe stranki v postopku eden od ključnih procesnih instrumentov za uresničevanje pravice do izjave kot bistvenega elementa pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), za uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in še zlasti za uresničevanje pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Institut razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je namenjen odpravi kršitev, ki so posledica nepravilne vročitve oziroma nevročitve sodne odločbe, zlasti pa zagotovitvi možnosti, da lahko stranka zoper sodno odločbo vloži pravno sredstvo in s tem uveljavi svojo pravico do sodelovanja v postopku in pravico do pravnega sredstva. Pri presoji začetka teka roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnost in izvršljivosti sklepa o izvršbi in pravočasnosti takega predloga je zato treba imeti v vidu tudi zgoraj navedene ustavno zagotovljene pravice dolžnika in izhajati iz pravice dolžnika do poštenega sodnega postopka. Pojem seznanitve z izdano sodno odločbo je zato mogoče vezati le na tiste dejanske okoliščine, na podlagi katerih se je dolžnik lahko nedvomno seznanil s tem, da je bil zoper njega izdan sklep o izvršbi, in na podlagi katerih je, ob dolžnikovem vedenju, da mu ta sklep ni bil vročen, od dolžnika mogoče utemeljeno pričakovati, da ustrezno ukrepa. Povedano drugače, začetek teka 30-dnevnega roka je treba vezati na tista dejstva, iz katerih nedvoumno izhaja, da je bil dolžnik seznanjen z izdajo sklepa o izvršbi. Le v takem primeru je namreč mogoče šteti, da dolžnik, ki predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v navedenem roku ni vložil, možnosti sodelovanja v postopku in učinkovitega varstva svojih pravic ni izkoristil zaradi svoje lastne pasivnosti.

VSM Sklep I Ip 67/2025, 15. 4. 2025

Ravnanje vlagateljice predstavlja zlorabo procesnih pravic. Vlagateljica kljub pouku, da pritožbe zoper odločitev sodišča druge stopnje niso dopustne, vlaga nedopustne pritožbe, v katerih le ponavlja svoje navedbe, s katerimi je utemeljevala zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, o kateri je bilo pravnomočno odločeno.

VDSS Sklep Pdp 11/2025, 5. 2. 2025

42.a člen (Potrdilo o izvršljivosti na podlagi Uredbe 2201/2003/ES, Uredbe 805/2004/ES, Uredbe 1896/2006/ES, Uredbe 861/2007/ES, Uredbe 4/2009/ES, Uredbe 1215/2012/EU, Uredbe 606/2013/EU, Uredbe 2016/1103/EU in Uredbe 2016/1104/EU ter na podlagi Uredbe 207/2009/ES, Uredbe 6/2002/ES, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in Pogodbe o delovanju Evropske unije)

42.b člen (Priznanje in izvršitev tuje odločbe, tuje poravnave ali tuje javne listine)

a42.b člen (Priznanje in izvršitev po Uredbi 1215/2012/EU in Uredbi 606/2013/EU)

42.c (Popravek in razveljavitev potrdila o izvršljivosti)

43. člen (Umik in omejitev predloga)

1.Splošno

Zmotno je stališče tožnika, da je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi nična, zaradi česar v skladu s 93. členom OZ pravica do njenega uveljavljanja ni ugasnila, kljub poteku roka iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 in kljub izčrpanju pravnega varstva zoper to isto odpoved. Določbe OZ, na katere meri pritožba, urejajo le vprašanje ničnosti pogodb in ne enostranskih aktov, kakršen je odpoved pogodbe o zaposlitvi. Enako velja tudi glede določbe tretjega odstavka 15. člena ZDR-1 o tem, da pravica do uveljavljanja ničnosti pogodbe o zaposlitvi ne preneha. Sicer pa je, v kolikor delodajalec nezakonito odpove pogodbo o zaposlitvi, taka odpoved praviloma izpodbojna in ne nična.

Pravilna je tudi odločitev o zavrženju tožbe glede zahtevka, da mora toženka umakniti ali preklicati izvršbo in tožniku vrniti zarubljena denarna sredstva. Zahtevek, ki ga tožnik postavlja v zvezi z izvršbo, ne more biti predmet individualnega delovnega spora (5. člen ZDSS-1). Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da v zvezi z izvršbo tožnik nima pravovarstvenega interesa v individualnem delovnem sporu.

VDSS Sklep Pdp 33/2025, 29. 1. 2025

2.Umik s privolitvijo dolžnika

44. člen (Sklep o izvršbi)

Nacionalno pravo je potrebno razlagati tako, da se doseže polni učinek prava EU in tudi tako, da pogoji (predpostavke) ne smejo biti manj ugodni od pogojev, ki se uporabljajo za podobne zahtevke, ki temeljijo na kršitvi nacionalnega prava (načelo enakovrednosti). Ker torej uporaba nacionalnega prava zahteva, da so nujen sestavni del sklepa o izvršbi tudi sredstva in predmet izvršbe, saj sicer brez njih ni mogoče prisilno realizirati z začasno odredbo izrečene prepovedi, morajo veljati te določbe tudi v postopkih, ko se uporabljajo določbe, ki so posledica prenosa prava EU v nacionalno pravo.

VSM Sklep I Cp 267/2024, 11. 6. 2024

44.a člen (Določitev izvršitelja)

44.b člen (Določitev pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev)

Ni relevantne sodne prakse.

45. člen (Vročitev sklepa o izvršbi)

46. člen (Izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa)

Izvršba se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Izvršbo predstavljajo izvršilna dejanja, med katera pa sodijo tudi dejanja izvršitelja. To pomeni, da je izvršitelj pravilno že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi začel z opravljanjem izvršilnih dejanj. Tega ne prepreči niti vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj pritožba in ugovor ne zadržita postopka (torej oprave izvršilnih dejanj), če ni v zakonu drugače določeno.

O dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Zato sodišče pred tem trenutkom še ne more presoditi, ali je dolžnik tisti, ki mora plačati izvršilne stroške.

VSL Sklep I Ip 1376/2024, 15. 1. 2025

47. člen (Meje izvršbe)

48. člen (Čas izvršbe)

Ni relevantne sodne prakse.

49. člen (Ravnanje izvršitelja)

50. člen (Izvršba v prostoru pravne osebe)

51. člen (Pomoč policije)

52. člen (Nepravilnosti pri opravljanju izvršbe)

53. člen (Ugovor kot edino dolžnikovo pravno sredstvo)

1.Splošno

V izvršilnem postopku oziroma v ugovornem postopku je dolžnik tisti, ki mora izkazati plačilo izterjevane terjatve, saj je na njem breme vložitve obrazloženega ugovora, kar v primeru uveljavljanja delnih plačil pomeni tako konkretne navedbe datumov in zneskov plačil kot predlaganje dokazil zanje.

Do pravnomočne ustavitve predhodnega izvršilnega postopka zastaranje le ne more začeti teči, ne vpliva pa navedeno na to, da so zastarale (le) vse tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga za izvršbo in ne vse do vložitve predloga za izvršbo. To, da obresti namreč zastarajo v 3h letih, pomeni, da so tri leta varovane pred zastaranjem, to pa pomeni, da vložitev predloga za izvršbo pred zastaranjem ščiti tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga.

VSL Sklep I Ip 1057/2024, 5. 2. 2025

Dolžnik je navedel, da je zastaranje začelo teči s končanjem izvršilnega postopka VL 6663/2010, ki naj bi po njegovem vedenju nastopilo 28. 1. 2011, in da se je izteklo s potekom 10 letnega zastaralnega roka. Začetek in konec je opredelil s konkretnimi dejstvi. To, da je kot datum pravnomočnega končanja izvršilnega postopka podal drugačen datum, kot ga je po vpogledu v izvršilni spis ugotovilo sodišče prve stopnje, ne pomeni, da svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil.

VSK Sklep I Ip 58/2024, 7. 10. 2024

Sodno varstvo v tem postopku je zagotovljeno pred motenjem oziroma odvzemom posesti. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da je kot motilno ravnanje zatrjeval le pretrganje cevi za vodo, ne pa tudi, da je toženec motil njegovo posest golobnjaka s spodkopavanjem terena pod oziroma ob njem. Ni zatrjeval, da toženčevo spodkopavanje terena ovira dosedanji način izvrševanja posesti golobnjakov ali ga morda celo preprečuje. Pritožnik je sicer podal še navedbe o toženčevih grožnjah o porušenju golobnjakov, a te lahko predstavljajo motenje posesti le, če povzročijo prenehanje njenega izvrševanja, tega pa tožnik ni trdil. V delu, v katerem se nanaša na opustitev poseganj v golobnjake ter opremo in spodkopavanje terena, torej zahtevek nima opore v navedbah. Ker morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah zahtevka, je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da predlagano zavarovanje, ki presega to, kar bi tožniku dala končna odločba, ni utemeljeno.

VSL Sklep II Cp 1032/2024, 20. 6. 2024

Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine zastaranje začne teči šele s pravnomočnim končanjem takega postopka.

Dolžnica je v obravnavani zadevi ugovarjala sklepu o izvršbi v celoti, in predlaga razveljavitev le-tega. Ugovor je primarno vložila iz razloga zastaranja in v zvezi s tem navedla da: – je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 135603/2010 z dne 30. 9. 2010, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 16. 10. 2010, – terjatve na podlagi sodnih odločb zastarajo v roku 10 let od pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe in da – je bila predmetna izvršba vložena 15. 7. 2021 na podlagi sklepa, pravnomočnega dne 16. 10. 2010, ter je terjatev zastarala, saj je 10 letni zastaralni rok že potekel. Takšna trditvena podlaga v ugovoru omogoča sklep, da je dolžnica ugovarjala tudi zastaranje zakonskih zamudnih obresti. Pojem „terjatev“ namreč zajema tako glavnico, kot tudi zakonske zamudne obresti in stroške postopka (kar je oboje stranska terjatev).

VSL Sklep I Ip 16/2023, 7. 2. 2023

2.Vročanje ugovora v odgovor

Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je dolžnik sklep o izvršbi (delno, glede izterjave 70,00 EUR) obrazloženo izpodbijal samo v delu, v katerem je za izterjavo v sklepu o izvršbi navedene terjatve dovoljena izvršba, ne pa tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ravnalo po drugem odstavku 62. člena ZIZ in sklep o izvršbi razveljavilo in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, kot se zavzema pritožba, ampak je z ugovorom v skladu s tretjim odstavkom 62. člena ZIZ pravilno postopalo kot v postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

VSM Sklep II Ip 45/2025, 26. 3. 2025

54. člen (Pristojnost)

55. člen (Razlogi za ugovor)

1.Splošno

Ureditev v 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZBPP za izvršilni postopek specialno določa, da za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah ZIZ. To pomeni, da se tožniku, ki je dolžnik v izvršilnem postopku, ne dodeli brezplačna pravna pomoč, razen ob izpolnitvi pogoja, ki je, da izkaže verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo, ne glede na to, ali je dodelitev brezplačne pravne pomoči uveljavljal v ugovornem ali pritožbenem delu izvršilnega postopka. V kolikor ne izkaže obstoja katerega od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ, ne more izpolniti pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Določba 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP je torej ena izmed izjem od splošnih pravil (pogojev in meril) dodeljevanja brezplačne pravne pomoči. Posamezniku oži pravico do sodnega varstva in ta izjema se razlaga restriktivno.

UPRS Sodba II U 26/2025-5, 6. 2. 2025

2.Ugovor glede izvršilnega naslova - listina ni izvršilni naslov, odločba je razveljavljena, odpravljena ali spremenjena - in obsega terjatve

3.Ugovor pobota

4.Ugovorni razlog stečaja oziroma prisilne poravnave

5.Ugovor zastaranja

Dolžnik je navedel, da je zastaranje začelo teči s končanjem izvršilnega postopka VL 6663/2010, ki naj bi po njegovem vedenju nastopilo 28. 1. 2011, in da se je izteklo s potekom 10 letnega zastaralnega roka. Začetek in konec je opredelil s konkretnimi dejstvi. To, da je kot datum pravnomočnega končanja izvršilnega postopka podal drugačen datum, kot ga je po vpogledu v izvršilni spis ugotovilo sodišče prve stopnje, ne pomeni, da svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil.

VSK Sklep I Ip 58/2024, 7. 10. 2024

6.Ugovor pri izvršbi na podedovano premoženje

7.Ugovor pri izvršbi terjatve v tuji valuti

8.Ugovor, da terjatev še ni zapadla - predčasna zapadlost, upnik je izpolnitev odložil za čas, ki še ni potekel

Zapadlost dolžnikove obveznosti plačila zneska 939.565,46 EUR upniku je odvisna od dejstva oziroma pogoja, navedenega v notarskem zapisu, to je (ne)imenovanja tretjega člana komisije do dne 16. 6. 2023 oziroma (ne)sprejema odločitve komisije do 31. 8. 2023. Prav tak položaj, ko zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, pa ZIZ izrecno predvideva v tretjem do petem odstavku 20.a člena. Določeno je, da se v takem primeru zapadlost dokazuje s pisno izjavo upnika dolžniku, da je terjatev zapadla, oziroma z notarjevim obvestilom o zapadlosti.

Po stališču Vrhovnega sodišča RS niti v primeru, ko zapadlost terjatve ne izhaja že iz notarskega zapisa, zahteva po predložitvi izjave o zapadlosti oziroma obvestila notarja ne velja absolutno. Na način iz tretjega do petega odstavka 20.a člena ZIZ mora upnik zapadlost terjatve dokazovati, ko z izjavo o zapadlosti uresniči določeno oblikovalno upravičenje, ne pa tudi, ko je zapadlost odvisna le od nastopa določenega negativnega dejstva, ki izhaja že iz samega notarskega zapisa. Takrat zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo navede, da je negativno dejstvo nastopilo. Dolžnikov položaj pa je varovan z možnostjo vložitve ugovora.

VSL Sklep I Ip 872/2024, 25. 9. 2024

9.Ugovor pri izvršitvi delovne odločbe

Obveznost kaj dati, storiti in opustiti, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti v izvršilnem naslovu določena ali vsaj določljiva. Predmet obveznosti je določljiv, kadar je pravica vsaj opisno opredeljena in je določen čas trajanja ter s tem možnost njenega izračuna. Predloženi izvršilni naslov vse te pogoje izpolnjuje. Na to tudi ne vpliva s strani dolžnika izpostavljeno dejstvo, da v sodbi ni naveden bruto znesek upnikove plače, od katerega mora dolžnik plačati prispevke. V delovnem sporu, iz katerega izvira izvršilni naslov, se je odločalo le o (nedenarni) obveznosti dolžnika, da mora upnika prijaviti v ustrezno dodatno zavarovanje in na račun tega zavarovanja odvesti prispevke v odmerni stopnji od bruto plače, ki je bila očitno upniku odmerjena in izplačana, saj obstoj delovnega razmerja in višina plače v postopku pred delovnim sodiščem nista bila sporna. Višina bruto plače upnika je zato strankam poznana, posledično pa je terjatev iz naslova odmere in plačila prispevkov od te bruto plače v ustrezen pokojninski sklad nedvomno določljiva in so dolžniku poznani vsi parametri, ki mu omogočajo izpolnitev njegove nedenarne obveznosti.

VSL Sklep I Ip 1374/2024, 15. 1. 2025

10.Ugovor izpolnitve obveznosti oziroma prenehanja obveznosti

V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se glasi ter ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Dolžnik je vse do zadnje vloge v postopku trdil, da je postavil plastenjak dimenzij 12 x 4 metrov, in sicer iz 11 polkrožnih železnih nosilcev, in je nanje tudi namestil UV plastično folijo. Na zaslišanju teh svojih trditev ni potrdil, česar niti ne prereka, temveč v obravnavani pritožbi šele prvič v tem postopku navaja, da naj ob izdaji izvršilnega naslova sploh ne bi vedel, da naj bi bil plastenjak ne bi bil enak, kot je opisan v izvršilnem naslovu. Domnevne drugačne dimenzije plastenjaka bi dolžnik moral uveljavljati že v pravdnem postopku. Glede na to, da je sam odstranil plastenjak, bi moral tudi vedeti, kakšen plastenjak je odstranil in to uveljavljati v pravdnem postopku. Trditvam, da naj bi zaradi takšne nevednosti izpovedoval v nasprotju s svojimi navedbami, niso opravičljive.

VSL Sklep I Ip 105/2025, 5. 3. 2025

V izvršilnem postopku oziroma v ugovornem postopku je dolžnik tisti, ki mora izkazati plačilo izterjevane terjatve, saj je na njem breme vložitve obrazloženega ugovora, kar v primeru uveljavljanja delnih plačil pomeni tako konkretne navedbe datumov in zneskov plačil kot predlaganje dokazil zanje.

Do pravnomočne ustavitve predhodnega izvršilnega postopka zastaranje le ne more začeti teči, ne vpliva pa navedeno na to, da so zastarale (le) vse tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga za izvršbo in ne vse do vložitve predloga za izvršbo. To, da obresti namreč zastarajo v 3h letih, pomeni, da so tri leta varovane pred zastaranjem, to pa pomeni, da vložitev predloga za izvršbo pred zastaranjem ščiti tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga.

VSL Sklep I Ip 1057/2024, 5. 2. 2025

11.Ugovor v postopku zavarovanja

Eden izmed pogojev za izdajo predhodne odredbe je tudi domnevana nevarnost, ki je podana tudi, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na notarski zapis, ki je izvršilni naslov in se izpodbija tako, kot določa zakon. Ob tem pa je zmotno stališče upnice, da dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi, v katerem uveljavlja, da izvršilni naslov ni veljaven, predstavlja tisto pravno sredstvo, ki zadosti tem pogojem.

VSL Sklep IV Ip 76/2025, 5. 2. 2025

12.Ugovor glede predmeta izvršbe (7. točka)

13.Ugovorni razlog pri izterjavi preživninske terjatve

Če med staršema ponovno nastane življenjska skupnost po tem, ko je enkrat že razpadla, bodisi kot zunajzakonska zveza ali le ekonomska skupnost, ta sama po sebi še ni ugovorni razlog, v kolikor že pred ponovno vzpostavitvijo obstaja izvršilni naslov za plačevanje preživnine. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano. Razlog za pravno veljavni ugovor prenehanja terjatve je lahko le nadomestni dogovor med staršema, da zavezanec ne plačuje preživnine, temveč na drug ustrezen način prispeva k plačevanju stroškov življenjskih potreb otroka. Tako obstoj zunajzakonske skupnosti ni pravno pomembno dejstvo v tem postopku, temveč se ta ugotavlja v premoženjskih razmerjih med partnerjema. Zato so tudi vse pritožbene navedbe, ki izpodbijajo dokazno oceno sodišča prve stopnje o neobstoju izvenzakonske skupnosti, pravno nerelevantne in nanje višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati.

VSL Sklep I Ip 49/2025, 12. 2. 2025

14.Ugovor družbenika, delničarja

15.Ugovor, da terjatev ni prešla na upnika oziroma obveznost ni prešla na dolžnika (12. točka)

V tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR je že zakonsko določen prehod obveznosti, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike izbrisanih družb, na Republiko Slovenijo in pravica upnikov, da plačilo teh obveznosti (pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lahko plačilo uveljavljali od družbenikov izbrisanih družb) uveljavljajo od Republike Slovenije.

Opredelitev pojma škode, ki se lahko terja od države, se nanaša le na upravičence iz 5. točke 2. člena in 5. člena ZOKIPOSR. Za poplačilo terjatve do upnika s strani RS kot prevzemnika dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR pa navedena omejitev iz prvega odstavka 17. člena ne velja, saj prevzemnik dolga ne plačuje škode (odškodnine), temveč je dolžan izpolniti dolg prvotnega dolžnika do upnika kot novi dolžnik. Po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR se z uveljavitvijo zakona šteje, da je RS prevzela dolg odgovornega družbenika izbrisane družbe do upnikov pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil.

V skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZOKIPOSR namreč upniki lahko zahtevajo plačilo svoje terjatve od prevzemnika dolga pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe, torej kot če prevzema ne bi bilo, kar pomeni, da lahko zahtevajo plačilo glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pravilo iz drugega odstavka 430. člena OZ je tako izključeno, saj ZOKIPOSR, kot specialni predpis, glede prevzema obresti določa drugače.

VSM Sklep II Ip 15/2025, 15. 1. 2025

56. člen (Ugovor po izteku roka)

56.a člen (Ugovor zoper pravno nasledstvo)

V tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR je že zakonsko določen prehod obveznosti, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike izbrisanih družb, na Republiko Slovenijo in pravica upnikov, da plačilo teh obveznosti (pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lahko plačilo uveljavljali od družbenikov izbrisanih družb) uveljavljajo od Republike Slovenije.

Opredelitev pojma škode, ki se lahko terja od države, se nanaša le na upravičence iz 5. točke 2. člena in 5. člena ZOKIPOSR. Za poplačilo terjatve do upnika s strani RS kot prevzemnika dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR pa navedena omejitev iz prvega odstavka 17. člena ne velja, saj prevzemnik dolga ne plačuje škode (odškodnine), temveč je dolžan izpolniti dolg prvotnega dolžnika do upnika kot novi dolžnik. Po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR se z uveljavitvijo zakona šteje, da je RS prevzela dolg odgovornega družbenika izbrisane družbe do upnikov pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil.

V skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZOKIPOSR namreč upniki lahko zahtevajo plačilo svoje terjatve od prevzemnika dolga pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe, torej kot če prevzema ne bi bilo, kar pomeni, da lahko zahtevajo plačilo glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pravilo iz drugega odstavka 430. člena OZ je tako izključeno, saj ZOKIPOSR, kot specialni predpis, glede prevzema obresti določa drugače.

VSM Sklep II Ip 15/2025, 15. 1. 2025

57. člen (Odgovor na ugovor)

Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je dolžnik sklep o izvršbi (delno, glede izterjave 70,00 EUR) obrazloženo izpodbijal samo v delu, v katerem je za izterjavo v sklepu o izvršbi navedene terjatve dovoljena izvršba, ne pa tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ravnalo po drugem odstavku 62. člena ZIZ in sklep o izvršbi razveljavilo in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, kot se zavzema pritožba, ampak je z ugovorom v skladu s tretjim odstavkom 62. člena ZIZ pravilno postopalo kot v postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

VSM Sklep II Ip 45/2025, 26. 3. 2025

Ni dvoma, da izraz zakonite obresti pomeni zakonske zamudne obresti in sodišču svoje odločitve ni bilo treba opirati na odgovor upnika na ugovor, saj gre za ustaljeno razumevanje, kot je podano v sodni praksi. Gre za nosilne odločilne razloge, tudi če je sodišče prve stopnje obenem navedlo, da se je o tem opredelil tudi upnik v odgovoru na ugovor.

Upnik je v odgovoru na ugovor nasprotoval tudi v ugovoru zatrjevanemu nasprotju med predlogom za izvršbo in sklepom o izvršbi, kar niso pravna pravila, če bi te navedbe dolžnika zaradi upnikovega neodgovora obveljale za resnične, pa bi bilo dolžnikovemu ugovoru treba ugoditi. Upnik je z odgovorom na ugovor torej objektivno zavaroval svoje pravice v postopku ter so bili stroški njegovega odgovora na ugovor objektivno potrebni za izvršbo in upniku pravilno priznani.

Za dosego odloga izvršbe kot izjemnega zastoja v izvršbi mora predvsem dolžnik izkazati tako objektivni kot subjektivni pogoj za odlog izvršbe, tj. zadostiti mora zakonskim zahtevam za odlog izvršbe. Ker dolžnik tem zahtevam ni zadostil, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje nima vpliva in dolžniku ni bila kršena pravica do izjave s tem, ko mu sodišče prve stopnje ni vročilo upnikovega odgovora na njegov predlog za odlog izvršbe.

VSL Sklep I Ip 1325/2024, 15. 1. 2025

58. člen (Sklep o ugovoru)

Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je dolžnik sklep o izvršbi (delno, glede izterjave 70,00 EUR) obrazloženo izpodbijal samo v delu, v katerem je za izterjavo v sklepu o izvršbi navedene terjatve dovoljena izvršba, ne pa tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ravnalo po drugem odstavku 62. člena ZIZ in sklep o izvršbi razveljavilo in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, kot se zavzema pritožba, ampak je z ugovorom v skladu s tretjim odstavkom 62. člena ZIZ pravilno postopalo kot v postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

VSM Sklep II Ip 45/2025, 26. 3. 2025

Če upnik predlaga izvršbo na nepremičnino, ki je vpisana v zemljiški knjigi, mora sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti lastništvo nepremičnine (prvi odstavek 168. člena ZIZ). Izvršbo na nepremičnino sme dovoliti le, če ugotovi, da je kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi vknjižen dolžnik (prvi odstavek 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ). Če je lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, morata sodišče in upnik postopati, kot je to določeno v tretjem do šestem odstavku 168. člena ZIZ. V takem primeru mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena ZIZ). Na podlagi te listine sodišče vpis opravi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ). Izjema velja, če je bil predlog za vpis lastninske pravice na dolžnika na podlagi takšne listine že vložen. V takem primeru namreč ni razloga, da bi sodišče na podlagi iste listine vpis predlagalo še po uradni dolžnosti. Če upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko vpis te pravice na dolžnika zahteva s tožbo (peti odstavek 168. člena ZIZ). V takem primeru se vpis opravi na podlagi sodne odločbe, ki jo upnik pridobi v takšnem pravdnem postopku. Postopek v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ je tudi zapuščinski postopek, v katerem zapuščinsko sodišče izda sklep o dedovanju, ki je po pravnomočnosti v skladu s 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice dediča (dolžnika) na določeni nepremičnini.

Tako takrat, ko upnik že ob vložitvi predloga za dovolitev izvršbe na nepremičnino, pri kateri kot lastnik v zemljiški knjigi ni vpisan dolžnik, razpolaga z listino, primerno za vpis dolžnikove lastninske pravice (in to listino že s predlogom predloži izvršilnemu sodišču, ki vpis nato opravi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ), oziroma je na njeni podlagi vpis lastninske pravice na dolžnika že predhodno predlagan), kot tudi takrat, ko bo sodna odločba, ki bo podlaga za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika, v ustreznem postopku šele izdana in se bo vpis lastninske pravice na dolžnika lahko opravil šele po pravnomočnosti takšne sodne odločbe, se izvršilni postopek v skladu z izrecno določbo šestega odstavka 168. člena ZIZ nadaljuje šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu. Navedeno pomeni, da lahko izvršilno sodišče izvršbo na nepremičnino zoper dolžnika dovoli šele, ko (in če) je ta v zemljiški knjigi vpisan kot njen lastnik. Vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče odloči o vpisu, pa je postopek odločanja o predlogu za izvršbo na to nepremičnino prekinjen.

VSM Sklep I Ip 868/2024, 4. 3. 2025

Pravni interes za vložitev ugovora ima dolžnik, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Z odločitvijo bi se torej njegov pravni položaj glede konkretnega zahtevka izboljšal.

Potem, ko je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zavarovanja in v ustavljenem postopku ne more več opravljati nobenih procesnih dejanj, bi morala druga dolžnica konkretizirano navajati, v čem bi ji vsebinska odločitev o ugovoru prinesla konkretno in neposredno pravno korist.

VSL Sklep I Cpg 3/2025, 21. 1. 2025

Pravica do svobode govora ter javnosti do obveščenosti o delovanju medija v obravnavanem primeru pretehta nad pravico tožnika do časti in dobrega imena.

VSL Sklep II Cp 2122/2024, 9. 1. 2025

Sodno varstvo v tem postopku je zagotovljeno pred motenjem oziroma odvzemom posesti. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da je kot motilno ravnanje zatrjeval le pretrganje cevi za vodo, ne pa tudi, da je toženec motil njegovo posest golobnjaka s spodkopavanjem terena pod oziroma ob njem. Ni zatrjeval, da toženčevo spodkopavanje terena ovira dosedanji način izvrševanja posesti golobnjakov ali ga morda celo preprečuje. Pritožnik je sicer podal še navedbe o toženčevih grožnjah o porušenju golobnjakov, a te lahko predstavljajo motenje posesti le, če povzročijo prenehanje njenega izvrševanja, tega pa tožnik ni trdil. V delu, v katerem se nanaša na opustitev poseganj v golobnjake ter opremo in spodkopavanje terena, torej zahtevek nima opore v navedbah. Ker morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah zahtevka, je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da predlagano zavarovanje, ki presega to, kar bi tožniku dala končna odločba, ni utemeljeno.

VSL Sklep II Cp 1032/2024, 20. 6. 2024

Razlogi za prenehanje družbe so podani, če ni mogoče v zadostni meri doseči ciljev družbe ali če obstajajo kakšni drugi utemeljeni razlogi za prenehanje družbe. Ti razlogi v postopku odločanja o predlagani začasni odredbi niso bili izkazani, saj je bilo ugotovljeno, da družba, kljub številnim sporom med družbenikoma, uspešno posluje.

V predlogu za izdajo začasne odredbe mora biti terjatev določno opredeljena. Konkretno terjatev, v tem primeru gre za bodočo terjatve do sorazmernega dela preostanka likvidacijske mase, je treba ugotoviti po vsebini, da se lahko preveri obseg izdane začasne odredbe. Šele konkretno opredeljena terjatev omogoča preizkus vsebinske povezave med uveljavljenim zahtevkom ter namenom (vsebino) predlagane začasne odredbe.

VSL Sklep I Cpg 142/2024, 8. 5. 2024

Tudi pri ustnih darilnih pogodbah za nepremičnine velja teorija realizacije. Dejstvo, da do vknjižbe tožničine lastninske pravice ni prišlo, ni odločilno. Prvi toženec je posest na podarjeni nepremičnini v celoti prepustil tožnici. Tožnica je nato posest nemoteno izvajala kot lastnica in je na tej podlagi v nepremičnino vlagala. Z izgradnjo nove hiše se je uresničil bistveni razlog daritve. Ustna darilna pogodba je bila v pretežni meri že izpolnjena. Realizirana darilna pogodba je zato kljub pomanjkljivi obliki veljavna in za darovalca (prvega toženca) zavezujoča.

VSL Sklep I Cp 466/2024, 16. 4. 2024

59. člen (Pravda ali drug postopek za nedopustnost izvršbe)

60. člen (Obravnavanje nedopustnosti)

61. člen (Ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine)

1.Splošno

2.Obrazloženost ugovora zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine

3.Ugovor po roku

4.Ugovori meničnih zavezancev - menica

62. člen (Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine)

1.Postopek z ugovorom

Nobena od določb ZPP, v katerih so urejeni stroški postopka, se ne prilega v celoti situaciji, kot je obravnavana, zlasti situaciji, ko tožeča stranka po priznanju terjatve v stečajnem postopku umakne tožbo. Po presoji pritožbena sodišča je v takšnem primeru priznanje terjatve v stečajnem postopku treba smiselno šteti kot izpolnitev zahtevka v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP. Pri tem je treba upoštevati sistematiko stečajnega postopka in način poplačila upnikov v njem, saj tožena stranka kot stečajni dolžnik terjatve ne more plačati kadarkoli, temveč šele na podlagi pravnomočnega sklepa o razdelitvi stečajne mase.

VSL Sklep I Cpg 46/2025, 27. 3. 2025

Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je dolžnik sklep o izvršbi (delno, glede izterjave 70,00 EUR) obrazloženo izpodbijal samo v delu, v katerem je za izterjavo v sklepu o izvršbi navedene terjatve dovoljena izvršba, ne pa tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ravnalo po drugem odstavku 62. člena ZIZ in sklep o izvršbi razveljavilo in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, kot se zavzema pritožba, ampak je z ugovorom v skladu s tretjim odstavkom 62. člena ZIZ pravilno postopalo kot v postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

VSM Sklep II Ip 45/2025, 26. 3. 2025

Iz bistveno istih razlogov, ki jih je Vrhovno sodišče nazadnje pojasnilo v sklepu III R 3/2024 z dne 12. 3. 2024, niti v zdaj obravnavani zadevi do spora o pristojnosti še zares ni prišlo in je predlog okrožnega sodišča preuranjen. Sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, katero od splošnih sodišč (okrajno ali okrožno) je stvarno pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku v pravdi. Ne gre namreč za akt odstopa na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP, temveč le za "tehnični" odstop na podlagi 62. člena ZIZ.

VSL Sklep Rg 107/2024, 19. 9. 2024

Sodišče prve stopnje je pasivno stvarno legitimacijo toženke pravilno prepoznalo v trditvah tožnika, da je toženka tista družba, ki je brez njegovega soglasja poslovala s firmo, v kateri je bil njegov priimek, in mu s takšnim ravnanjem povzročila škodo. Zoper toženko se uveljavlja neposlovna odškodninska odgovornost, predpostavke katere so protipravnost, škoda, vzročna zveza in krivda (131. člen OZ).

Odločitev o dovolitvi spremembe tožbe z dne 27. 9. 2021 je vezana zgolj na vprašanje njene smotrnosti z vidika celostne razrešitve spornega razmerja in nikakor ne na okoliščino, ali je spremenjeni zahtevek vsebinsko utemeljen. Zato toženka ne more uspeti s pritožbenim sklicevanjem na ugovor pasivne legitimacije. Namen te procesne možnosti je namreč v tem, da se v skladu z načelom ekonomičnosti odloči o vseh zahtevkih, ki izvirajo iz istega pravnega razmerja, v enem postopku in uporabi enako, že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna ureditev spora. To je tudi v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bi moral v nasprotnem primeru tožnik vložiti novo tožbo.

Tožnikov zahtevek za plačilo običajne licenčnine utemeljen na podlagi 124.c člena v zvezi s 121.a členom ZIL-1.

VSL Sodba in sklep V Cpg 435/2023, 11. 7. 2024

Sodišče se lahko za krajevno nepristojno izreče le na ugovor tožene stranke, ki ga ta lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Po uradni dolžnosti pa le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, ob predhodnem preizkusu tožbe.

Vrhovno sodišče je v tem primeru upoštevalo specifično procesno stanje; stranki se nista pritožili niti zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi, niti zoper popravni sklep, v katerem je določeno, da je za odločanje v sporu pristojno Okrožno sodišče v Kopru. Zato je treba šteti, da pravdni stranki soglašata s krajevno pristojnostjo sodišča po navedenem sklepu.

VSRS Sklep III R 20/2024, 21. 1. 2025

2.Postopek z ugovorom - menica

3.Sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov

63. člen (Obnova postopka)

Nevročitev oziroma nepravilna vročitev izdanega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne pomeni obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP v zvezi s 63. členom ZIZ.

Sodišče druge stopnje se sicer strinja, da seznanitev z izdano sodno odločbo, na katero tretji odstavek 42. člena ZIZ veže začetek teka 30-dnevnega roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, ne pomeni nujno prejema oziroma (pravilne) vročitve te sodne odločbe. Vendar pa to ne pomeni, da je mogoče začetek teka tega roka vezati na seznanitev z vsakim dejstvom, na podlagi katerega bi se dolžnik lahko seznanil, da zoper njega teče izvršilni postopek.

V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo je pravilna vročitev sodne odločbe stranki v postopku eden od ključnih procesnih instrumentov za uresničevanje pravice do izjave kot bistvenega elementa pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), za uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in še zlasti za uresničevanje pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Institut razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je namenjen odpravi kršitev, ki so posledica nepravilne vročitve oziroma nevročitve sodne odločbe, zlasti pa zagotovitvi možnosti, da lahko stranka zoper sodno odločbo vloži pravno sredstvo in s tem uveljavi svojo pravico do sodelovanja v postopku in pravico do pravnega sredstva. Pri presoji začetka teka roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnost in izvršljivosti sklepa o izvršbi in pravočasnosti takega predloga je zato treba imeti v vidu tudi zgoraj navedene ustavno zagotovljene pravice dolžnika in izhajati iz pravice dolžnika do poštenega sodnega postopka. Pojem seznanitve z izdano sodno odločbo je zato mogoče vezati le na tiste dejanske okoliščine, na podlagi katerih se je dolžnik lahko nedvomno seznanil s tem, da je bil zoper njega izdan sklep o izvršbi, in na podlagi katerih je, ob dolžnikovem vedenju, da mu ta sklep ni bil vročen, od dolžnika mogoče utemeljeno pričakovati, da ustrezno ukrepa. Povedano drugače, začetek teka 30-dnevnega roka je treba vezati na tista dejstva, iz katerih nedvoumno izhaja, da je bil dolžnik seznanjen z izdajo sklepa o izvršbi. Le v takem primeru je namreč mogoče šteti, da dolžnik, ki predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v navedenem roku ni vložil, možnosti sodelovanja v postopku in učinkovitega varstva svojih pravic ni izkoristil zaradi svoje lastne pasivnosti.

VSM Sklep I Ip 67/2025, 15. 4. 2025

64. člen (Pogoji in rok za ugovor)

Priglasitev stranske intervencije kljub morebitnemu izkazanemu pravnemu interesu, v izvršilnem postopku glede na ustaljeno sodno prakso, ni možna. Tretje osebe v izvršilnem postopku lahko svoje pravice oziroma pravne koristi uresničujejo kot udeleženci v okviru procesnih položajev, ki jih izrecno opredeljuje ZIZ (npr. predkupni upravičenec, hipotekarni dolžnik, tretji itd.).

Po določbi drugega odstavka 192. člena ZIZ je sodišče dolžno pri odločitvi, da se prodana nepremičnina izroči kupcu in se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi nanj vpiše lastninska pravica ter se brišejo pravice in bremena, za katere je bilo to določeno v sklepu o izročitvi, odločiti tudi, kdaj je dolžnik dolžan izprazniti nepremičnino in jo prazno oseb in stvari izročiti kupcu. Takšen sklep predstavlja izvršilni naslov zoper dolžnika, ne pa tudi zoper tretje osebe (najemniki), ki stanovanje uporabljajo na podlagi veljavne najemne pogodbe. Morebitne tretje osebe, ki živijo v prodani nepremičnini oziroma stanovanju lahko v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku na izročitev nepremičnine uveljavljajo ugovore tretjih oseb. Samo najemno razmerje s prodajo nepremičnine ne preneha. Kupec vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca oziroma zakupodajalca. Če je najemno ali zakupno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove zastavne pravice oziroma zemljiškega dolga na nepremičnini, lahko kupec ne glede na zakonske in pogodbene roke odpove pogodbo o najemu ali zakupu z odpovednim rokom enega meseca. Kupec tako vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca, torej dolžnika in je na njem, ali bo odpovedal najemno pogodbo. Zato konkretno zatrjevano sklenjeno najemno razmerje ni breme, o katerem bi moralo sodišče prve stopnje odločiti s sklepom o izročitvi nepremičnine. Dolžnikova obveznost je, da mora nepremičnino izprazniti svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, samo najemno razmerje pa s prodajo nepremičnine ni ugasnilo in ni prenehalo, kupec pa vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca. Zato je nadaljevanje najemnega razmerja stvar dogovora med kupcem kot novim lastnikom in najemnico.

VSL Sklep I Ip 228/2025, 19. 3. 2025

65. člen (Sklep o ugovoru)

1.Splošno

2.Rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe

Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz drugega odstavka 65. člena ZIZ je preuranjena. Takšno je tudi stališče sodne prakse. V predmetni zadevi v času vložitve tožbe namreč sklep sodišča o zavrnitvi ugovora tretjega še ni postal pravnomočen, saj se je zoper njega pritožil upnik (toženec).

VSL Sklep II Cp 1152/2024, 13. 3. 2025

3.Predlog tretjega za odlog izvršbe zaradi vložitve tožbe na nedopustnost

4.Odločitve v pravdnem postopku - nedopustnost izvršbe

66. člen (Kdaj se ne more zahtevati, da se izvršba izreče za nedopustno)

67. člen (Razlogi za nasprotno izvršbo)

68. člen (Postopek s predlogom za nasprotno izvršbo)

69. člen (Sklep o nasprotni izvršbi)

70. člen (Če nasprotna izvršba ni mogoča)

71. člen (Na predlog dolžnika in po uradni dolžnosti)

1.Splošno

2.Pogoji za odlog izvršbe

Izhajajoč iz predpostavke, da je treba institut odloga izvršbe tolmačiti restriktivno, je kot podlago za odlog izvršbe po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ treba šteti le izredna pravna sredstva iz 26. poglavja ZPP. Pravice upnika do učinkovite izvršbe in s tem do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave (kar je namen izvršilnega postopka) namreč ni dopustno omejevati s širjenjem izjeme, ki jo v izvršilnem postopku predstavlja odlog izvršbe. Vložitev ustavne pritožbe zato ni razlog za odlog izvršbe po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ.

VSM Sklep I Ip 104/2025, 15. 4. 2025

Ni dvoma, da izraz zakonite obresti pomeni zakonske zamudne obresti in sodišču svoje odločitve ni bilo treba opirati na odgovor upnika na ugovor, saj gre za ustaljeno razumevanje, kot je podano v sodni praksi. Gre za nosilne odločilne razloge, tudi če je sodišče prve stopnje obenem navedlo, da se je o tem opredelil tudi upnik v odgovoru na ugovor.

Upnik je v odgovoru na ugovor nasprotoval tudi v ugovoru zatrjevanemu nasprotju med predlogom za izvršbo in sklepom o izvršbi, kar niso pravna pravila, če bi te navedbe dolžnika zaradi upnikovega neodgovora obveljale za resnične, pa bi bilo dolžnikovemu ugovoru treba ugoditi. Upnik je z odgovorom na ugovor torej objektivno zavaroval svoje pravice v postopku ter so bili stroški njegovega odgovora na ugovor objektivno potrebni za izvršbo in upniku pravilno priznani.

Za dosego odloga izvršbe kot izjemnega zastoja v izvršbi mora predvsem dolžnik izkazati tako objektivni kot subjektivni pogoj za odlog izvršbe, tj. zadostiti mora zakonskim zahtevam za odlog izvršbe. Ker dolžnik tem zahtevam ni zadostil, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje nima vpliva in dolžniku ni bila kršena pravica do izjave s tem, ko mu sodišče prve stopnje ni vročilo upnikovega odgovora na njegov predlog za odlog izvršbe.

VSL Sklep I Ip 1325/2024, 15. 1. 2025

Sodišče prve stopnje se je materialno pravno opredelilo pri svoji odločitvi le na trditve dolžnika v predlogu, ne pa na trditve upnika v odgovoru na predlog.

Odločitev o predlogu je odvisna samo od pravilne uporabe materialnega prava glede na podana pravno nerelevantna dejstva dolžnika v predlogu, kot v v tem primeru, ko dolžnik po stališču sodišča prve stopnje že enega od obeh kumulativno zahtevanih pogojev za odlog izvršbe po 7. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ ni izkazal, prav tako pa ne posebno upravičenih razlogov. Upniku v takem primeru ne glede na poziv sodišča ni potrebno odgovarjati na predlog in razlagati pravilno uporabo materialnega prava, saj sodišče glede na presojo podane trditvene podlage dolžnika po uradni dolžnosti samo pazi na pravilno uporabo materialnega prava. Posledično drži presoja sodišča prve stopnje, da upnik s svojo izjavo ni v ničemer pripomogel k pravilni odločitvi sodišča prve stopnje.

VSL Sklep I Ip 841/2024, 27. 8. 2024

3.Odlog iz posebno upravičenih razlogov

4.Varščina kot pogoj za odlog

5.Izvršba zaradi varstva in vzgoje otrok

6.Nedopustnost pogodbenih pogojev

7.Izvršba na dolžnikov dom

Z zadnjo novelo ZFPPIPP (ZFPPIPP-H) je bil, prav z namenom varstva dolžnikove pravice do doma, spremenjen četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP, ki je določal, da izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ (po katerem se izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku) na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP namesto izvršitelja opravi upravitelj, in sicer tako, da mora sedaj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP upravitelj v imenu stečajne mase predlagati prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP.

S spremembo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP je predlagatelj zagotovil, da se tudi v primeru, ko se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, ki je dolžnikov dom, ob njeni izpraznitvi ob upoštevanju vseh okoliščin primera (v izvršilnem postopku) doseže pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika.

VSL Sklep Cst 168/2024, 4. 7. 2024

8.Odlog v postopku začasne odredbe

72. člen (Na predlog upnika)

1.Splošno

2.Odlog premičninske izvršbe

73. člen (Na predlog tretjega)

1.Splošno

Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot novega (hipotekarnega) dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.

Če je predlog za nadaljevanje izvršbe zoper novega lastnika nepremičnine kot hipotekarnega dolžnika podan, preden je ta v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik nepremičnine, mora sodišče tudi v tem primeru postopati ob smiselni uporabi določb 168. člena ZIZ. Pri tem pa mora upoštevati, da je izvršba ob podaji predloga že (pravnomočno) dovoljena in se skladno s prvim odstavkom 32. člena ZIZ in prvim odstavkom 168. člena ZIZ že vodi zoper dolžnika, ki v zemljiški knjigi je vknjižen kot lastnik te nepremičnine. Določbe šestega odstavka 168. člena ZIZ, iz katere izhaja, da se postopek odločanja o dovolitvi izvršbe na nepremičnino zoper (ob vložitvi predloga še) nevpisanega lastnika nadaljuje šele po pravnomočnosti zemljiškoknjižnega sklepa o vpisu, v tem primeru zato ni mogoče razlagati tako, da bi bil do pravnomočne vknjižbe novega lastnika v celoti prekinjen postopek izvršbe na to nepremičnino, ampak je v tem času zadržano le odločanje o dovolitvi izvršbe zoper novega (še nevpisanega) lastnika, medtem ko se izvršba na nepremičnino še dalje vodi z dosedanjim dolžnikom, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot lastnik nepremičnine. Zgolj na nadaljevanje postopka odločanja o nadaljevanju izvršbe z novim lastnikom kot hipotekarnim dolžnikom se v takem primeru zato nanaša določba šestega odstavka 168. člena ZIZ, kar v tem kontekstu pomeni, da sme (in mora) sodišče sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novega lastnika kot hipotekarnega dolžnika izdati šele po pravnomočnosti sklepa, na podlagi katerega se v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpiše novi lastnik, oziroma po tem, ko je ta v zemljiški knjigi tudi dejansko vknjižen kot lastnik te nepremičnine.

VSM Sklep II Ip 50/2025-1, 19. 3. 2025

Z veliko verjetnostjo je mogoče sklepati, da je nepremičnina, v naravi garaža, št. 6 v stanovanjski soseski Ž., katere izključna lastnica je na podlagi Sporazuma postala tretja, istovetna nepremičnini, na katero je bilo s sklepom z dne 16. 1. 2023 dovoljeno nadaljevanje predmetne izvršbe. Nasprotno stališče sodišča prve stopnje ni prepričljivo. Glede na to in ker je Sporazum v obliki notarskega zapisa javna listina, je izpolnjen pogoj za odlog izvršbe že po prvem odstavku 73. člena ZIZ. Nasprotno stališče bi bilo prestrogo, zlasti upoštevaje izhodišče, da je treba pogoje za odlog izvršbe na predlog tretjega razlagati širše kot tiste, ki veljajo za odlog izvršbe na predlog dolžnika.

VSL Sklep I Ip 354/2024, 24. 4. 2024

2.Varščina

74. člen (Čas, za katerega se izvršba odlaga)

Izhajajoč iz predpostavke, da je treba institut odloga izvršbe tolmačiti restriktivno, je kot podlago za odlog izvršbe po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ treba šteti le izredna pravna sredstva iz 26. poglavja ZPP. Pravice upnika do učinkovite izvršbe in s tem do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave (kar je namen izvršilnega postopka) namreč ni dopustno omejevati s širjenjem izjeme, ki jo v izvršilnem postopku predstavlja odlog izvršbe. Vložitev ustavne pritožbe zato ni razlog za odlog izvršbe po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ.

VSM Sklep I Ip 104/2025, 15. 4. 2025

75. člen (Nadaljevanje odložene izvršbe)

76. člen (Ustavitev izvršbe)

1.Splošno

Pravni interes za vložitev ugovora ima dolžnik, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Z odločitvijo bi se torej njegov pravni položaj glede konkretnega zahtevka izboljšal.

Potem, ko je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zavarovanja in v ustavljenem postopku ne more več opravljati nobenih procesnih dejanj, bi morala druga dolžnica konkretizirano navajati, v čem bi ji vsebinska odločitev o ugovoru prinesla konkretno in neposredno pravno korist.

VSL Sklep I Cpg 3/2025, 21. 1. 2025

2.Ustavitev v zvezi s postopki zavarovanja

77. člen (Če je v predlogu navedeno, kje so stvari)

78. člen (Če v predlogu ni navedeno, kje so stvari)

79. člen (Predmeti, izvzeti iz izvršbe)

Dolžnici je bila kršena pravica do izjave in je podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta res ne predpisuje obveznega vročanja vsakega pisanja, zato je presoji sodišča prepuščeno, ali bo glede na vsebino tega pisanja dalo stranki možnost izjave. Pri tem pa nima povsem svobodne presoje, saj mora upoštevati ustavnosodna stališča, v skladu s katerimi je treba stranki sodnega postopka zagotoviti možnost, da se izjavi o vsem, kar je pomembnega za odločitev o njenih pravicah in obveznostih.

VSL Sklep I Ip 425/2025, 17. 4. 2025

Glede na navedene okoliščine obravnavanega primera je višje sodišče odločitev o izvzemu osebnega vozila iz stečajne mase sprejelo na podlagi tehtanja nastalih položajev. Poseg v položaj dolžnika in njegove žene, ki osebno vozilo nujno potrebujeta za dostop do zdravstvenih storitev in prihod v službo, bi bil tudi glede na njuno starost in siceršnji premoženjski položaj po presoji višjega sodišča nesorazmeren s pravico upnikov do poplačila. Glede na vrednost in stanje osebnega vozila namreč ni utemeljeno pričakovanje, da bi prišlo z njegovo prodajo do povečanja stečajne mase, ki bi se pomembno odrazila v premoženjski sferi upnikov, saj je potrebno pri presoji zagotavljanja najugodnejših pogojev za poplačilo upnikov upoštevati tudi stroške in trajanje stečajnega postopka.

VSL Sklep Cst 51/2025, 12. 3. 2025

Dolžnica se utemeljeno pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, da njen avto izvzame iz stečajne mase.

Predmet izvršbe niso stvari, za katere sodišče presodi, da so nujno potrebne dolžniku in članom njegovega gospodinjstva. Izvršba se torej ne vodi za vsako ceno, ampak so med drugim pomembni tudi socialni in osebnostni oziri na dolžnikovi strani. Zaradi potrebe, da se v tem okviru lahko uravnovesijo vse okoliščine posameznega primera, je med drugim tudi določbo o članih dolžnikovega gospodinjstva treba pojmovati primerno prožno.

Znotraj postopka osebnega stečaja se lahko in tipično tudi se izvede postopek za odpust obveznosti s ciljem, da se dolžnik znova postavi na noge, del česar je tudi dolžnikova dolžnost, da si med preizkusnim obdobjem prizadeva za ohranitev oziroma pridobitev zaposlitve. Obenem je načelo postopkov insolventnosti, naj se ti vodijo tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. Obojim navedenim ciljem pa je lahko bolj v prid, da dolžnik, ki nima dobrega dostopa do mreže javnega prevoza, ohrani možnost uporabe vozila, zato da lažje najde ali ohrani zaposlitev, kot pa da se vozilo proda, zlasti če je tako malo vredno, da bi se za stroške njegove prodaje porabilo večino njegove vrednosti.

VSL Sklep Cst 53/2025, 27. 2. 2025

80. člen (Omejitve izvršbe proti pravnim osebam, podjetniku in zasebniku)

81. člen (Izvršilna dejanja)

Prepoved odtujitve in obremenitve vozila se skladno z določbami ZIZ ne zaznamuje v uradni evidenci motornih vozil pri upravni enoti, temveč v registru, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (1. točka prvega odstavka 273. člena v zvezi s tretjim odstavkom 81. člena ZIZ).

Prenosnik lastninske pravice mora tudi v primeru simbolične izročitve pridobitelju omogočiti, da začne izvrševati dejansko oblast nad stvarjo. Zgolj pregled podatkov v evidenci registriranih motornih vozil (ne glede na naravo evidence) navedenega ne more omogočiti.

Premoženjska škoda sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe. Za premoženjsko škodo je namreč mogoče dobiti denarno nadomestilo (odškodnino). Tožnik bi moral zato navesti in dokazati konkretne okoliščine, zaradi katerih bo škoda, ki grozi, pomenila breme, ki bo pozneje težko nadomestljivo.

VSL Sklep II Cp 1550/2024, 27. 2. 2025

82. člen (Obvestilo o rubežu)

83. člen (Predmet rubeža)

Prepoved odtujitve in obremenitve vozila se skladno z določbami ZIZ ne zaznamuje v uradni evidenci motornih vozil pri upravni enoti, temveč v registru, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (1. točka prvega odstavka 273. člena v zvezi s tretjim odstavkom 81. člena ZIZ).

Prenosnik lastninske pravice mora tudi v primeru simbolične izročitve pridobitelju omogočiti, da začne izvrševati dejansko oblast nad stvarjo. Zgolj pregled podatkov v evidenci registriranih motornih vozil (ne glede na naravo evidence) navedenega ne more omogočiti.

Premoženjska škoda sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe. Za premoženjsko škodo je namreč mogoče dobiti denarno nadomestilo (odškodnino). Tožnik bi moral zato navesti in dokazati konkretne okoliščine, zaradi katerih bo škoda, ki grozi, pomenila breme, ki bo pozneje težko nadomestljivo.

VSL Sklep II Cp 1550/2024, 27. 2. 2025

84. člen (Obseg rubeža)

Prepoved odtujitve in obremenitve vozila se skladno z določbami ZIZ ne zaznamuje v uradni evidenci motornih vozil pri upravni enoti, temveč v registru, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (1. točka prvega odstavka 273. člena v zvezi s tretjim odstavkom 81. člena ZIZ).

Prenosnik lastninske pravice mora tudi v primeru simbolične izročitve pridobitelju omogočiti, da začne izvrševati dejansko oblast nad stvarjo. Zgolj pregled podatkov v evidenci registriranih motornih vozil (ne glede na naravo evidence) navedenega ne more omogočiti.

Premoženjska škoda sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe. Za premoženjsko škodo je namreč mogoče dobiti denarno nadomestilo (odškodnino). Tožnik bi moral zato navesti in dokazati konkretne okoliščine, zaradi katerih bo škoda, ki grozi, pomenila breme, ki bo pozneje težko nadomestljivo.

VSL Sklep II Cp 1550/2024, 27. 2. 2025

84.a člen (Učinki rubeža gotovine in prostovoljnega plačila)

85. člen (Hramba zarubljenih stvari)

86. člen (Prepoved razpolaganja z zarubljenimi stvarmi)

87. člen (Pridobitev zastavne pravice)

88. člen (Neuspešen ali neizveden rubež)

89. člen (Cenitev)

90. člen (Rubežni in cenilni zapisnik)

91. člen (Zaznamba namesto rubeža)

92. člen (Čas prodaje)

Izvršba se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Izvršbo predstavljajo izvršilna dejanja, med katera pa sodijo tudi dejanja izvršitelja. To pomeni, da je izvršitelj pravilno že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi začel z opravljanjem izvršilnih dejanj. Tega ne prepreči niti vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj pritožba in ugovor ne zadržita postopka (torej oprave izvršilnih dejanj), če ni v zakonu drugače določeno.

O dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Zato sodišče pred tem trenutkom še ne more presoditi, ali je dolžnik tisti, ki mora plačati izvršilne stroške.

VSL Sklep I Ip 1376/2024, 15. 1. 2025

93. člen (Način prodaje)

93.a člen (Spletni iskalnik prodaj premičnin)

Ni relevantne sodne prakse.

94. člen (Prodajna cena)

95. člen (Ustavitev izvršbe)

96. člen (Obveznosti in pravice kupca in izvršitelja)

97. člen (Če je en sam upnik)

98. člen (Če je več upnikov)

99. člen (Uporaba določb o izvršbi na nepremičnine)

100. člen (Krajevna pristojnost)

101. člen (Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)

102. člen (Omejitve izvršbe)

Znesek, ki je bil dolžnici vrnjen kot razlika med plačano akontacijo dohodnine in odmerjeno dohodnino, ohranja svojo izvirno obliko obdavčljivih dohodkov, med katerimi je tudi dohodek iz delovnega razmerja, za katerega veljajo omejitve izvršbe v skladu s 102. členom ZIZ.

VSRS Sklep II Ips 36/2024, 20.11.2024

Prosta dokazna ocena se nanaša na izbor dokazov, na metodo njihove izvedbe in na oceno njihove dokazne vrednosti, zato je treba tudi omejitve tega načela iskati le znotraj teh meja. Omejitev glede izbora dokaznih sredstev ZPP načeloma ne pozna.

VSL Sklep Cst 48/2025, 26. 2. 2025

102.a člen (Nadomestilo izvrševalca sklepa o izvršbi)

103. člen (Davki in prispevki, izvzeti iz izvršbe)

104. člen (Način izvršbe)

105. člen (Obseg izvršbe)

106. člen (Občasne dajatve)

107. člen (Učinek)

Pri anticipirani fiduciarni cesiji nastopijo učinki spremembe pripadnosti terjatev šele, ko terjatev nastane. Pomembno pa je, da za kasnejše učinke spremembe pripadnosti terjatve zadostuje že predhodni sklep zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla. Dodatni prenosni akt cesije ni potreben, ampak fiduciarno prenesene terjatve prehajajo v premoženje fiduciarja samodejno in takoj ko nastanejo. Glede na navedeno, so že s sklenitvijo cesijske pogodbe kot razpolagalnega pravnega posla izpolnjeni pogoji za kasnejše učinke prenosa terjatve. Zato s poznejšim rubežem iste bodoče terjatve v izvršilnem postopku, dolžnik ni izgubil svoje pretekle razpolagalne sposobnosti. Podobno stališče je sodna praksa že zavzela v primeru prisilne poravnave, da se prenos terjatev v zavarovanje, ki je imel podlago v anticipirani fiduciarni cesiji, nadaljuje v premoženje fiduciarja tudi po začetku prisilne poravnave. V primeru konkurence fiduciarja v razmerju do drugih upnikov fiducianta, ki so imetniki veljavnih zavarovanj s temi terjatvami, je odločilen čas nastanka zavarovanja, ki se določi po pravilih, s katerimi se rešujejo problemi večkratnih odstopov istih terjatev. V takšnem primeru ima nedvomno prednost predhodni fiduciarni odstop terjatev pred poznejšim rubežem terjatev.

VSL Sklep Cst 179/2024, 18. 7. 2024

108. člen (Rubež terjatve iz vrednostnega papirja)

109. člen (Zastavna pravica na obrestih)

Ni relevantne sodne prakse.

110. člen (Vrstni red)

111. člen (Izjava dolžnikovega dolžnika)

112. člen (Odgovornost dolžnikovega dolžnika)

113. člen (Rubež terjatve, zavarovane z zastavno pravico, ki je vpisana v zemljiški knjigi)

114. člen (Vrsta prenosa)

115. člen (Sklep o prenosu)

116. člen (Posebni pogoji za prenos nedeljive terjatve)

117. člen (Kdaj je prenos opravljen)

118. člen (Obveznosti dolžnika in upnika)

119. člen (Položitev terjatve pri sodišču)

120. člen (Pravice upnika)

121. člen (Prenos v izterjavo terjatve, vpisane v zemljiški knjigi)

122. člen (Če je obveznost dolžnikovega dolžnika pogojena z izročitvijo stvari)

123. člen (Obvestilo o tožbi za izterjavo prenesene terjatve)

124. člen (Zamuda pri izterjavi prenesene terjatve)

125. člen (Poplačilo upnika)

126. člen (Izterjava zneska, ki presega upnikovo terjatev)

Ni relevantne sodne prakse.

127. člen (Prenos namesto plačila)

128. člen (Uporaba določb tega poglavja)

129. člen (Sklep o izvršbi)

130. člen (Povečanje plače)

Ni relevantne sodne prakse.

131. člen (Če ima več oseb pravico do preživnine)

Ni relevantne sodne prakse.

132. člen (Kraj plačila)

133. člen (Prenehanje delovnega razmerja)

133.a člen (Ustavitev izvršbe)

134. člen (Odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov)

135. člen (Upravna izplačilna prepoved)

136. člen (Uporaba določb tega poglavja)

137. člen (Omejitev izvršbe)

138. člen (Sklep o izvršbi)

139. člen (Izvršba na sredstva v tuji valuti)

141. člen (Način poplačila terjatev)

1.Splošno

2.Odlog izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet

142. člen (Izvršba na hranilno vlogo)

Ni relevantne sodne prakse.

143. člen (Občasne dajatve)

144. člen (Vrstni red poravnave terjatev s posameznih računov)

145. člen (Izvršba na več dolžnikovih računov)

146. člen (Izvršba proti solidarnemu dolžniku)

147. člen (Odgovornost organizacije za plačilni promet)

148. člen (Gospodarske zadeve)

149. člen (Izvršba na sredstva države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih zavodov)

150. člen (Prenos pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi)

151. člen (Izvršba na več dolžnikovih računov)

Ni relevantne sodne prakse.

152. člen (Krajevna pristojnost)

Ni relevantne sodne prakse.

153. člen (Način izvršbe)

154. člen (Učinek prenosa)

155. člen (Če dolžnikova terjatev še ni zapadla; tožba proti dolžnikovemu dolžniku)

156. člen (Uporaba določb o izvršbi na denarno terjatev)

157. člen (Izročitev premičnin v hrambo)

158. člen (Prodaja stvari in poplačilo upnika)

159. člen (Izročitev upniku)

Ni relevantne sodne prakse.

160. člen (Prodaja)

Ni relevantne sodne prakse.

161. člen (Uporaba določb o izvršbi na nepremičnine)

Ni relevantne sodne prakse.

162. člen (Krajevna pristojnost)

163. člen (Način izvršbe)

163.a člen (Krajevna pristojnost)

163.b člen (Vpis sklepa o izvršbi)

163.c člen (Izvršba za izterjavo denarne terjatve)

163.č člen (Izvršba za izročitev vrednostnih papirjev)

Ni relevantne sodne prakse.

164. člen (Krajevna pristojnost)

165. člen (Način izvršbe)

Ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka je, da se v skladu s 1. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek izvršbe ali zavarovanja (po samem zakonu) ustavi z začetkom stečajnega postopka v primerih, če v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. Vprašanje pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu je urejeno v tretjem odstavku 165. člena ZIZ, kjer je jasno določeno, da upnik pridobi zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru. Ker je v obravnavanem primeru zaznamba sklepa o izvršbi do začetka stečajnega postopka nad prvim dolžnikom ni bila opravljena, upnik pred začetkom stečajnega postopka nad prvim dolžnikom ni pridobil zastavne pravice na njegovem poslovnem deležu, zaradi česar je bila izvršba na poslovni delež prvega dolžnika, kot družbenika v družbi B d.o.o., že po samem zakonu ustavljena.

VSM Sklep II Ip 800/2024, 4. 12. 2024

166. člen (Krajevna pristojnost)

167. člen (Izvršilna dejanja)

168. člen (Dokaz o dolžnikovi lastnini)

1.Splošno

Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot novega (hipotekarnega) dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.

Če je predlog za nadaljevanje izvršbe zoper novega lastnika nepremičnine kot hipotekarnega dolžnika podan, preden je ta v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik nepremičnine, mora sodišče tudi v tem primeru postopati ob smiselni uporabi določb 168. člena ZIZ. Pri tem pa mora upoštevati, da je izvršba ob podaji predloga že (pravnomočno) dovoljena in se skladno s prvim odstavkom 32. člena ZIZ in prvim odstavkom 168. člena ZIZ že vodi zoper dolžnika, ki v zemljiški knjigi je vknjižen kot lastnik te nepremičnine. Določbe šestega odstavka 168. člena ZIZ, iz katere izhaja, da se postopek odločanja o dovolitvi izvršbe na nepremičnino zoper (ob vložitvi predloga še) nevpisanega lastnika nadaljuje šele po pravnomočnosti zemljiškoknjižnega sklepa o vpisu, v tem primeru zato ni mogoče razlagati tako, da bi bil do pravnomočne vknjižbe novega lastnika v celoti prekinjen postopek izvršbe na to nepremičnino, ampak je v tem času zadržano le odločanje o dovolitvi izvršbe zoper novega (še nevpisanega) lastnika, medtem ko se izvršba na nepremičnino še dalje vodi z dosedanjim dolžnikom, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot lastnik nepremičnine. Zgolj na nadaljevanje postopka odločanja o nadaljevanju izvršbe z novim lastnikom kot hipotekarnim dolžnikom se v takem primeru zato nanaša določba šestega odstavka 168. člena ZIZ, kar v tem kontekstu pomeni, da sme (in mora) sodišče sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novega lastnika kot hipotekarnega dolžnika izdati šele po pravnomočnosti sklepa, na podlagi katerega se v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpiše novi lastnik, oziroma po tem, ko je ta v zemljiški knjigi tudi dejansko vknjižen kot lastnik te nepremičnine.

VSM Sklep II Ip 50/2025-1, 19. 3. 2025

Sodišče prve stopnje v pravice dolžnika tudi ni poseglo s tem, ko je, ne da bi izvršbo predhodno nadaljevalo zoper družbo D. d.o.o., 12. 12. 2023 opravilo dražbo nepremičnin z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., katerih polovični delež je bil pred dražbo odsvojen družbi D. d.o.o. in pred dražbo (8. 12. 2023) v tej zvezi vložen zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice družbe D. d.o.o., pri čemer je bila lastninska pravica družbe D. d.o.o. na 1/2 deležu teh nepremičnin v zemljiški knjigi (sicer z učinkom od 8. 12. 2023) vpisana šele 18. 1. 2024. V tej zvezi bi eventualno lahko bile prizadete pravice družbe D. d.o.o., ne pa dolžnika, ki so mu bile skozi celotni postopek prodaje zagotovljene vse pravice do sodelovanja v postopku. Dolžnik tudi s sklicevanjem na zatrjevano kršitev pravic družbi D. d.o.o. z obravnavano pritožbo zato ne more uspeti.

Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot hipotekarnega dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.

VSM Sklep II Ip 50/2025-2, 19. 3. 2025

2.Dolžnik ni vpisan kot lastnik nepremičnine

Če upnik predlaga izvršbo na nepremičnino, ki je vpisana v zemljiški knjigi, mora sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti lastništvo nepremičnine (prvi odstavek 168. člena ZIZ). Izvršbo na nepremičnino sme dovoliti le, če ugotovi, da je kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi vknjižen dolžnik (prvi odstavek 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ). Če je lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, morata sodišče in upnik postopati, kot je to določeno v tretjem do šestem odstavku 168. člena ZIZ. V takem primeru mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena ZIZ). Na podlagi te listine sodišče vpis opravi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ). Izjema velja, če je bil predlog za vpis lastninske pravice na dolžnika na podlagi takšne listine že vložen. V takem primeru namreč ni razloga, da bi sodišče na podlagi iste listine vpis predlagalo še po uradni dolžnosti. Če upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko vpis te pravice na dolžnika zahteva s tožbo (peti odstavek 168. člena ZIZ). V takem primeru se vpis opravi na podlagi sodne odločbe, ki jo upnik pridobi v takšnem pravdnem postopku. Postopek v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ je tudi zapuščinski postopek, v katerem zapuščinsko sodišče izda sklep o dedovanju, ki je po pravnomočnosti v skladu s 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice dediča (dolžnika) na določeni nepremičnini.

Tako takrat, ko upnik že ob vložitvi predloga za dovolitev izvršbe na nepremičnino, pri kateri kot lastnik v zemljiški knjigi ni vpisan dolžnik, razpolaga z listino, primerno za vpis dolžnikove lastninske pravice (in to listino že s predlogom predloži izvršilnemu sodišču, ki vpis nato opravi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ), oziroma je na njeni podlagi vpis lastninske pravice na dolžnika že predhodno predlagan), kot tudi takrat, ko bo sodna odločba, ki bo podlaga za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika, v ustreznem postopku šele izdana in se bo vpis lastninske pravice na dolžnika lahko opravil šele po pravnomočnosti takšne sodne odločbe, se izvršilni postopek v skladu z izrecno določbo šestega odstavka 168. člena ZIZ nadaljuje šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu. Navedeno pomeni, da lahko izvršilno sodišče izvršbo na nepremičnino zoper dolžnika dovoli šele, ko (in če) je ta v zemljiški knjigi vpisan kot njen lastnik. Vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče odloči o vpisu, pa je postopek odločanja o predlogu za izvršbo na to nepremičnino prekinjen.

VSM Sklep I Ip 868/2024, 4. 3. 2025

3.Nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo

169. člen (Izvršba na druga sredstva ali na drugo nepremičnino)

1.Splošno

2.Izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izpodbijana odločitev obremenjena s procesno kršitvijo, saj ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S poudarkom, da se je prodajalo nepremičnino, ki predstavlja dolžnikov dom, se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu do tega sploh ni opredelilo. Dolžnik v pritožbi navaja, da obstaja očitno nesorazmerje med izterjevano terjatvijo ter ugotovljeno vrednostjo nepremičnin, zaradi česar bi moralo sodišče na podlagi šestega odstavka 169. člena ZIZ o tem obvestiti tudi pristojni center za socialno delo, kar pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Pojasniti je, da zaradi varstva socialnega položaja dolžnika zakon določa posebna pravila, kadar teče izvršba na dolžnikovo nepremičnino (stanovanje ali stanovanjsko hišo), ki je njegov dom, in upnik izterjuje terjatev, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine (šesti odstavek 169. člen ZIZ).

VSM Sklep I Ip 196/2025, 10. 4. 2025

170. člen (Zaznamba izvršbe)

Dolžnik je postal lastnik že obremenjene nepremičnine. S tem je postal hipotekarni oziroma realni dolžnik, od katerega upnik lahko zahteva le prodajo nepremičnine zaradi poplačila dolga. Položaja izvršilnega dolžnika namreč nima le obligacijski dolžnik, temveč tudi realni oziroma hipotekarni dolžnik, ki za upnikovo terjatev jamči z zastavljeno nepremičnino, pa čeprav ni hkrati tudi osebni dolžnik. Takšen hipotekarni dolžnik upniku ni dolžan izpolniti obveznosti, je pa dolžan dopustiti izvršbo na svojo nepremičnino, zaradi poplačila zavarovane terjatve, in sicer tako v primeru, če jo je z neposredno izvršljivim notarskim zapisom za tuj dolg zastavil sam, kot tudi, če je postal lastnik zastavljene nepremičnine po zaznambi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v zemljiški knjigi. Neutemeljeno pa upnik uveljavlja, da dolžnik za izpolnitev njegove terjatve odgovarja tudi z vsem ostalim svojim premoženjem, in sicer kot porok.

VSL Sklep I Ip 1251/2024, 17. 1. 2025

171. člen (Pristop k izvršbi)

Namen izvršbe je prisilno poplačilo terjatev upnika do dolžnika, ki je ta kljub obstoju izvršilnega naslova ni prostovoljno izpolnil. Prisilni poseg na dolžnikovo premoženje je torej dopusten le v obsegu, kot je potrebno za poplačilo upnika. V nasprotnem primeru bi šlo za prekomeren poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine dolžnika. To pravilo ZIZ upošteva tudi pri ureditvi nepremičninske izvršbe, ko sodišču nalaga, da po prodaji dolžnikove nepremičnine in poplačilu vseh upnikov morebitni presežek kupnine, ki ostane na računu sodišča, vrne dolžniku. V takem položaju torej dolžnik nedvomno ima denarno terjatev do sodišča iz naslova vračila presežka kupnine, pri čemer je takšna denarna terjatev del dolžnikovega premoženja.

Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Za denarno terjatev dolžnika do sodišča iz naslova vračila kupnine zakon nikjer ne določa, da bi bila izvršba nanjo nedopustna. Tudi ni odločilno, da razmerje med sodiščem in dolžnikom ni civilnopravno razmerje. Veljavna izvršilno pravna ureditev namreč upnikov ne omejuje na način, da bi lahko prisilno posegli le na stvari ali premoženjske oziroma materialne pravice, ki bi izvirale iz civilnopravnih razmerij.

VSL Sklep I Ip 820/2024, 28. 8. 2024

171.a člen (Prodaja nepremičnine kot celote)

Če se pri cenitvi pokaže, da je s prodajo nepremičnine po delih ali skupinah delov (torej tudi kot celota) možno doseči višjo ceno ali hitrejše poplačilo, se za določitev načina in pogojev prodaje upošteva najugodnejša tako ugotovljena vrednost. V primeru, ko nad obema solastnikoma teče izvršilni postopek oziroma dva sicer ločena izvršilna postopka, je mogoče dopustiti tudi prodajo nepremičnine kot celote. V takem primeru odpade potreba po soglasju drugega izvršilnega dolžnika - solastnika in seveda tudi njegovo poplačilo.

VSL Sklep I Ip 1385/2024, 26. 2. 2025

172. člen (Poplačilo zastavnega upnika in upnika zemljiškega dolga)

172.a člen (Oklic imetniku zemljiškega pisma)

173. člen (Prenehanje zastavne pravice in zemljiškega dolga)

174. člen (Služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena)

Novejša sodna praksa je zavzela stališče, da nevknjižena stvarna pravica tretjega preneha ob upoštevanju dveh pogojev: načela zaupanja v zemljiško knjigo in odsotnosti zlorabe postopka s strani kupca (t. i. kvalificirane nedobrovernosti).

VSL Sodba II Cp 1819/2023, 10. 5. 2024

175. člen (Najemno in zakupno razmerje)

Priglasitev stranske intervencije kljub morebitnemu izkazanemu pravnemu interesu, v izvršilnem postopku glede na ustaljeno sodno prakso, ni možna. Tretje osebe v izvršilnem postopku lahko svoje pravice oziroma pravne koristi uresničujejo kot udeleženci v okviru procesnih položajev, ki jih izrecno opredeljuje ZIZ (npr. predkupni upravičenec, hipotekarni dolžnik, tretji itd.).

Po določbi drugega odstavka 192. člena ZIZ je sodišče dolžno pri odločitvi, da se prodana nepremičnina izroči kupcu in se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi nanj vpiše lastninska pravica ter se brišejo pravice in bremena, za katere je bilo to določeno v sklepu o izročitvi, odločiti tudi, kdaj je dolžnik dolžan izprazniti nepremičnino in jo prazno oseb in stvari izročiti kupcu. Takšen sklep predstavlja izvršilni naslov zoper dolžnika, ne pa tudi zoper tretje osebe (najemniki), ki stanovanje uporabljajo na podlagi veljavne najemne pogodbe. Morebitne tretje osebe, ki živijo v prodani nepremičnini oziroma stanovanju lahko v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku na izročitev nepremičnine uveljavljajo ugovore tretjih oseb. Samo najemno razmerje s prodajo nepremičnine ne preneha. Kupec vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca oziroma zakupodajalca. Če je najemno ali zakupno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove zastavne pravice oziroma zemljiškega dolga na nepremičnini, lahko kupec ne glede na zakonske in pogodbene roke odpove pogodbo o najemu ali zakupu z odpovednim rokom enega meseca. Kupec tako vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca, torej dolžnika in je na njem, ali bo odpovedal najemno pogodbo. Zato konkretno zatrjevano sklenjeno najemno razmerje ni breme, o katerem bi moralo sodišče prve stopnje odločiti s sklepom o izročitvi nepremičnine. Dolžnikova obveznost je, da mora nepremičnino izprazniti svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, samo najemno razmerje pa s prodajo nepremičnine ni ugasnilo in ni prenehalo, kupec pa vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca. Zato je nadaljevanje najemnega razmerja stvar dogovora med kupcem kot novim lastnikom in najemnico.

VSL Sklep I Ip 228/2025, 19. 3. 2025

176. člen (Ogled nepremičnine)

177. člen (Nepremičnine izvzete iz izvršbe)

178. člen (Način ugotovitve vrednosti)

1.Splošno

V izvršilnem postopku sodišče vrednost nepremičnine sodišče praviloma ugotovi na podlagi s strani cenilca predložene cenitve. V izvršilnem postopku se namreč določbe ZPP uporabljajo le smiselno, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno. Izvršilni postopek je primarno pisen, zato narok niti ni obligatoren in ga sodišče izjemoma opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar oceni, da je to smotrno. Tudi cenilec zato v izvršilnem postopku svoje mnenje primarno izdela pisno, zaslišanje pa se izvede le, če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če obstaja dvom v pravilnost podane cenitve. Ker je cenilno mnenje strokovno ter jasno in argumentirano utemeljeno ter notranje skladno, enako pa velja tudi za odgovore na pripombe dolžnika, ki so vsebinsko prepričljivi, izčrpni, natančni in razumljivi, ustno pojasnjevanje mnenja in njegovo dopolnjevanje glede dolžnikovih navedb, do katerih se je cenilka prepričljivo in argumentirano opredelila, ni bilo ne potrebno ne smotrno.

VSL Sklep I Ip 59/2025, 28. 2. 2025

Če se pri cenitvi pokaže, da je s prodajo nepremičnine po delih ali skupinah delov (torej tudi kot celota) možno doseči višjo ceno ali hitrejše poplačilo, se za določitev načina in pogojev prodaje upošteva najugodnejša tako ugotovljena vrednost. V primeru, ko nad obema solastnikoma teče izvršilni postopek oziroma dva sicer ločena izvršilna postopka, je mogoče dopustiti tudi prodajo nepremičnine kot celote. V takem primeru odpade potreba po soglasju drugega izvršilnega dolžnika - solastnika in seveda tudi njegovo poplačilo.

VSL Sklep I Ip 1385/2024, 26. 2. 2025

Dolžnik je bil na naroku zastopan po pooblaščencu odvetniku ter izvedencu postavljal vprašanja, na katera je ta podal odgovore, ki jih sodišče prve stopnje med drugim povzema v izpodbijanem sklepu in ki jih dolžnik izpodbija sedaj v obravnavani pritožbi. Izvajanje dokazov je procesno dejanje, napake pri izvajanju dokazov pa predstavljajo procesne kršitve. Takšne kršitve pa je dolžna stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče, torej jo grajati na naroku samem, sicer tega ne more več uveljavljati pred sodiščem druge stopnje.

Zapriseženi sodni cenilec je strokovnjak s svojega področja, vsak sodni cenilec pa pri svojem delu kot splošno znano dejstvo ima tudi nekaj prostega polja ocenjevanja. Ocenjevanje nepremičnin ni in tudi ne more biti povsem natančno matematično opravilo, pri katerem bi morali nujno vsi cenilci po opravljenih cenitvah iste nepremičnine priti do povsem enakih ugotovitev in zaključkov.

VSL Sklep I Ip 1139/2024, 18. 2. 2025

2.Ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine

179. člen (Sklep o ugotovitvi vrednosti)

180. člen (Ustavitev izvršbe po predlogu)

ZIZ v okviru 180. člena, ki ureja možnost ustavitve izvršbe na predlog upnika zemljiškega dolga, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek v primeru oporekanja obstoju (nastanku) terjatve upnika zemljiškega dolga. V nasprotju s prepričanjem pritožnika po presoji sodišča druge stopnje odločanje o tem vprašanju presega okvir presoje verjetne višine poplačila izvršilnega upnika in na to vezane presoje smotrnosti prodaje, ki jo izvršilno sodišče opravi na podlagi tretjega odstavka 180. člena ZIZ. Ker pa gre za položaj, ki se v bistvenih lastnostih ujema s položajem iz prvega odstavka 201. člena ZIZ in v katerem je treba tako izvršilnemu upniku kot upniku zemljiškega dolga zagotoviti enako pravno varstvo kot v položaju iz prvega odstavka 201. člena ZIZ, je treba tudi za postopek odločanja o obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, analogno uporabiti določbe 201. in 202. člena ZIZ. Če je odločitev o obstoju izpodbijane terjatve upnika zemljiškega dolga odvisna od spornih dejstev, izvršilno sodišče v skladu z izrecno določbo 202. člena ZIZ o tem ni pristojno odločiti samo, ampak mora upnika, ki izpodbija terjatev, napotiti, naj v določenem roku začne pravdo. Glede na pojasnjeno mora tako ravnati tudi, če izvršilni upnik nasprotuje obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki je predlagal ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ. Nasprotno pritožbeno stališče zato ni utemeljeno.

VSM Sklep I Ip 700/2024, 31. 3. 2025

181. člen (Odredba o prodaji)

181.a člen (Spletni iskalnik prodaj nepremičnin)

182. člen (Predkupna in odkupna pravica)

183. člen (Način prodaje)

184. člen (Pogoji za prodajo)

185. člen (Položitev varščine)

186. člen (Če je pri prodaji navzoč en sam ponudnik)

187. člen (Kdo ne more biti kupec)

188. člen (Prodajna cena)

188.a člen (Spletna javna dražba)

189. člen (Prodajni narok in domik)

Sodišče prve stopnje v pravice dolžnika tudi ni poseglo s tem, ko je, ne da bi izvršbo predhodno nadaljevalo zoper družbo D. d.o.o., 12. 12. 2023 opravilo dražbo nepremičnin z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., katerih polovični delež je bil pred dražbo odsvojen družbi D. d.o.o. in pred dražbo (8. 12. 2023) v tej zvezi vložen zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice družbe D. d.o.o., pri čemer je bila lastninska pravica družbe D. d.o.o. na 1/2 deležu teh nepremičnin v zemljiški knjigi (sicer z učinkom od 8. 12. 2023) vpisana šele 18. 1. 2024. V tej zvezi bi eventualno lahko bile prizadete pravice družbe D. d.o.o., ne pa dolžnika, ki so mu bile skozi celotni postopek prodaje zagotovljene vse pravice do sodelovanja v postopku. Dolžnik tudi s sklicevanjem na zatrjevano kršitev pravic družbi D. d.o.o. z obravnavano pritožbo zato ne more uspeti.

Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot hipotekarnega dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.

VSM Sklep II Ip 50/2025-2, 19. 3. 2025

189.a člen (Prodaja z zavezujočim zbiranjem ponudb)

Ni relevantne sodne prakse.

190. člen (Domik pri prodaji z neposredno pogodbo)

191. člen (Položitev kupnine)

192. člen (Izročitev nepremičnine kupcu)

Priglasitev stranske intervencije kljub morebitnemu izkazanemu pravnemu interesu, v izvršilnem postopku glede na ustaljeno sodno prakso, ni možna. Tretje osebe v izvršilnem postopku lahko svoje pravice oziroma pravne koristi uresničujejo kot udeleženci v okviru procesnih položajev, ki jih izrecno opredeljuje ZIZ (npr. predkupni upravičenec, hipotekarni dolžnik, tretji itd.).

Po določbi drugega odstavka 192. člena ZIZ je sodišče dolžno pri odločitvi, da se prodana nepremičnina izroči kupcu in se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi nanj vpiše lastninska pravica ter se brišejo pravice in bremena, za katere je bilo to določeno v sklepu o izročitvi, odločiti tudi, kdaj je dolžnik dolžan izprazniti nepremičnino in jo prazno oseb in stvari izročiti kupcu. Takšen sklep predstavlja izvršilni naslov zoper dolžnika, ne pa tudi zoper tretje osebe (najemniki), ki stanovanje uporabljajo na podlagi veljavne najemne pogodbe. Morebitne tretje osebe, ki živijo v prodani nepremičnini oziroma stanovanju lahko v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku na izročitev nepremičnine uveljavljajo ugovore tretjih oseb. Samo najemno razmerje s prodajo nepremičnine ne preneha. Kupec vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca oziroma zakupodajalca. Če je najemno ali zakupno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove zastavne pravice oziroma zemljiškega dolga na nepremičnini, lahko kupec ne glede na zakonske in pogodbene roke odpove pogodbo o najemu ali zakupu z odpovednim rokom enega meseca. Kupec tako vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca, torej dolžnika in je na njem, ali bo odpovedal najemno pogodbo. Zato konkretno zatrjevano sklenjeno najemno razmerje ni breme, o katerem bi moralo sodišče prve stopnje odločiti s sklepom o izročitvi nepremičnine. Dolžnikova obveznost je, da mora nepremičnino izprazniti svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, samo najemno razmerje pa s prodajo nepremičnine ni ugasnilo in ni prenehalo, kupec pa vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca. Zato je nadaljevanje najemnega razmerja stvar dogovora med kupcem kot novim lastnikom in najemnico.

VSL Sklep I Ip 228/2025, 19. 3. 2025

Sodišče prve stopnje v pravice dolžnika tudi ni poseglo s tem, ko je, ne da bi izvršbo predhodno nadaljevalo zoper družbo D. d.o.o., 12. 12. 2023 opravilo dražbo nepremičnin z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., katerih polovični delež je bil pred dražbo odsvojen družbi D. d.o.o. in pred dražbo (8. 12. 2023) v tej zvezi vložen zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice družbe D. d.o.o., pri čemer je bila lastninska pravica družbe D. d.o.o. na 1/2 deležu teh nepremičnin v zemljiški knjigi (sicer z učinkom od 8. 12. 2023) vpisana šele 18. 1. 2024. V tej zvezi bi eventualno lahko bile prizadete pravice družbe D. d.o.o., ne pa dolžnika, ki so mu bile skozi celotni postopek prodaje zagotovljene vse pravice do sodelovanja v postopku. Dolžnik tudi s sklicevanjem na zatrjevano kršitev pravic družbi D. d.o.o. z obravnavano pritožbo zato ne more uspeti.

Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot hipotekarnega dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.

VSM Sklep II Ip 50/2025-2, 19. 3. 2025

Z dražbo za majhen ostanek dolga je prišlo do nesorazmerja med zahtevo splošnega interesa skupnosti po plačilu dolga državi (ki kot izhaja iz primerjave zatrjevanih plačil dolžnika, kot močnejša stranka postopka nasproti fizični osebi, tudi ni sproti zahtevala utesnitev izvršbe ali predlagala odloga izvršbe na nepremičnine) in zahtevami po varstvu temeljnih pravic posameznika, saj se je prodajala tudi nepremičnina, ki predstavlja dolžnikov dom oziroma dom šestčlanske družine. Pravica do spoštovanja doma posamezniku, ki se sooča z izgubo doma, namreč v določenih primerih zagotavlja posebna procesna upravičenja. Najpomembnejša je zahteva po sodni presoji sorazmernosti posega. Sodišče mora poseg v pravico presojati tudi v luči osebnih (individualnih) okoliščin prizadete osebe. Tako v konkretnem primeru glede na zgoraj navedene konkretne okoliščine višje sodišče zaključuje, da je potrebno dati v tej zadevi pri ugotavljanju, ali je prišlo do zakonitosti dražbe, prednost dolžniku oziroma njegovi pravici do zasebne lastnine oziroma pravici do doma nasproti obligacijski pravici kupca. Sodišče mora obseg izvrševanja vsake pravice zmanjšati na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničitve pravice drugega in glede na tehtanje konkretnih okoliščin odločiti, kateri dati prednost. Dejstvo je, da pri izvrševanju pravice enega ne sme priti do prekomernega posega v pravico drugega, kot bi prišlo v tem primeru, ko bi za neznaten znesek kupnine 1.100,00 EUR (ki jo bo kupec tudi zaradi razveljavitve prodaje tudi prejel nazaj) dolžnik in njegova šestčlanska družina ostala brez doma. Torej bi izvrševanje ene pravice že prekomerno omejilo izvrševanje druge pravice.

VSL Sklep I Ip 1084/2024, 12. 2. 2025

193. člen (Varstvo kupčevih pravic)

Z dražbo za majhen ostanek dolga je prišlo do nesorazmerja med zahtevo splošnega interesa skupnosti po plačilu dolga državi (ki kot izhaja iz primerjave zatrjevanih plačil dolžnika, kot močnejša stranka postopka nasproti fizični osebi, tudi ni sproti zahtevala utesnitev izvršbe ali predlagala odloga izvršbe na nepremičnine) in zahtevami po varstvu temeljnih pravic posameznika, saj se je prodajala tudi nepremičnina, ki predstavlja dolžnikov dom oziroma dom šestčlanske družine. Pravica do spoštovanja doma posamezniku, ki se sooča z izgubo doma, namreč v določenih primerih zagotavlja posebna procesna upravičenja. Najpomembnejša je zahteva po sodni presoji sorazmernosti posega. Sodišče mora poseg v pravico presojati tudi v luči osebnih (individualnih) okoliščin prizadete osebe. Tako v konkretnem primeru glede na zgoraj navedene konkretne okoliščine višje sodišče zaključuje, da je potrebno dati v tej zadevi pri ugotavljanju, ali je prišlo do zakonitosti dražbe, prednost dolžniku oziroma njegovi pravici do zasebne lastnine oziroma pravici do doma nasproti obligacijski pravici kupca. Sodišče mora obseg izvrševanja vsake pravice zmanjšati na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničitve pravice drugega in glede na tehtanje konkretnih okoliščin odločiti, kateri dati prednost. Dejstvo je, da pri izvrševanju pravice enega ne sme priti do prekomernega posega v pravico drugega, kot bi prišlo v tem primeru, ko bi za neznaten znesek kupnine 1.100,00 EUR (ki jo bo kupec tudi zaradi razveljavitve prodaje tudi prejel nazaj) dolžnik in njegova šestčlanska družina ostala brez doma. Torej bi izvrševanje ene pravice že prekomerno omejilo izvrševanje druge pravice.

VSL Sklep I Ip 1084/2024, 12. 2. 2025

Novejša sodna praksa je zavzela stališče, da nevknjižena stvarna pravica tretjega preneha ob upoštevanju dveh pogojev: načela zaupanja v zemljiško knjigo in odsotnosti zlorabe postopka s strani kupca (t. i. kvalificirane nedobrovernosti).

VSL Sodba II Cp 1819/2023, 10. 5. 2024

194. člen (Ustavitev izvršbe)

195. člen (Kdaj se poplačajo)

196. člen (Kateri upniki se poplačajo)

ZIZ v okviru 180. člena, ki ureja možnost ustavitve izvršbe na predlog upnika zemljiškega dolga, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek v primeru oporekanja obstoju (nastanku) terjatve upnika zemljiškega dolga. V nasprotju s prepričanjem pritožnika po presoji sodišča druge stopnje odločanje o tem vprašanju presega okvir presoje verjetne višine poplačila izvršilnega upnika in na to vezane presoje smotrnosti prodaje, ki jo izvršilno sodišče opravi na podlagi tretjega odstavka 180. člena ZIZ. Ker pa gre za položaj, ki se v bistvenih lastnostih ujema s položajem iz prvega odstavka 201. člena ZIZ in v katerem je treba tako izvršilnemu upniku kot upniku zemljiškega dolga zagotoviti enako pravno varstvo kot v položaju iz prvega odstavka 201. člena ZIZ, je treba tudi za postopek odločanja o obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, analogno uporabiti določbe 201. in 202. člena ZIZ. Če je odločitev o obstoju izpodbijane terjatve upnika zemljiškega dolga odvisna od spornih dejstev, izvršilno sodišče v skladu z izrecno določbo 202. člena ZIZ o tem ni pristojno odločiti samo, ampak mora upnika, ki izpodbija terjatev, napotiti, naj v določenem roku začne pravdo. Glede na pojasnjeno mora tako ravnati tudi, če izvršilni upnik nasprotuje obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki je predlagal ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ. Nasprotno pritožbeno stališče zato ni utemeljeno.

VSM Sklep I Ip 700/2024, 31. 3. 2025

Terjatve, ki so zavarovane z v zemljiško knjigo vpisano hipoteko, se zastavnim upnikom, ki niso hkrati predlagatelji izvršbe, poplačajo le, če so priglašene, in jih sodišče ne upošteva več po uradni dolžnosti.

Ukrep temelji na ustavno dopustnem cilju in gre za sorazmeren in ne prekomeren poseg.

VSL Sklep I Ip 55/2025, 20. 2. 2025

197. člen (Prednost pri poplačilu)

ZIZ v okviru 180. člena, ki ureja možnost ustavitve izvršbe na predlog upnika zemljiškega dolga, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek v primeru oporekanja obstoju (nastanku) terjatve upnika zemljiškega dolga. V nasprotju s prepričanjem pritožnika po presoji sodišča druge stopnje odločanje o tem vprašanju presega okvir presoje verjetne višine poplačila izvršilnega upnika in na to vezane presoje smotrnosti prodaje, ki jo izvršilno sodišče opravi na podlagi tretjega odstavka 180. člena ZIZ. Ker pa gre za položaj, ki se v bistvenih lastnostih ujema s položajem iz prvega odstavka 201. člena ZIZ in v katerem je treba tako izvršilnemu upniku kot upniku zemljiškega dolga zagotoviti enako pravno varstvo kot v položaju iz prvega odstavka 201. člena ZIZ, je treba tudi za postopek odločanja o obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, analogno uporabiti določbe 201. in 202. člena ZIZ. Če je odločitev o obstoju izpodbijane terjatve upnika zemljiškega dolga odvisna od spornih dejstev, izvršilno sodišče v skladu z izrecno določbo 202. člena ZIZ o tem ni pristojno odločiti samo, ampak mora upnika, ki izpodbija terjatev, napotiti, naj v določenem roku začne pravdo. Glede na pojasnjeno mora tako ravnati tudi, če izvršilni upnik nasprotuje obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki je predlagal ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ. Nasprotno pritožbeno stališče zato ni utemeljeno.

VSM Sklep I Ip 700/2024, 31. 3. 2025

198. člen (Vrstni red drugih terjatev)

ZIZ v okviru 180. člena, ki ureja možnost ustavitve izvršbe na predlog upnika zemljiškega dolga, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek v primeru oporekanja obstoju (nastanku) terjatve upnika zemljiškega dolga. V nasprotju s prepričanjem pritožnika po presoji sodišča druge stopnje odločanje o tem vprašanju presega okvir presoje verjetne višine poplačila izvršilnega upnika in na to vezane presoje smotrnosti prodaje, ki jo izvršilno sodišče opravi na podlagi tretjega odstavka 180. člena ZIZ. Ker pa gre za položaj, ki se v bistvenih lastnostih ujema s položajem iz prvega odstavka 201. člena ZIZ in v katerem je treba tako izvršilnemu upniku kot upniku zemljiškega dolga zagotoviti enako pravno varstvo kot v položaju iz prvega odstavka 201. člena ZIZ, je treba tudi za postopek odločanja o obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, analogno uporabiti določbe 201. in 202. člena ZIZ. Če je odločitev o obstoju izpodbijane terjatve upnika zemljiškega dolga odvisna od spornih dejstev, izvršilno sodišče v skladu z izrecno določbo 202. člena ZIZ o tem ni pristojno odločiti samo, ampak mora upnika, ki izpodbija terjatev, napotiti, naj v določenem roku začne pravdo. Glede na pojasnjeno mora tako ravnati tudi, če izvršilni upnik nasprotuje obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki je predlagal ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ. Nasprotno pritožbeno stališče zato ni utemeljeno.

VSM Sklep I Ip 700/2024, 31. 3. 2025

Terjatve, ki so zavarovane z v zemljiško knjigo vpisano hipoteko, se zastavnim upnikom, ki niso hkrati predlagatelji izvršbe, poplačajo le, če so priglašene, in jih sodišče ne upošteva več po uradni dolžnosti.

Ukrep temelji na ustavno dopustnem cilju in gre za sorazmeren in ne prekomeren poseg.

VSL Sklep I Ip 55/2025, 20. 2. 2025

199. člen (Nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena)

Ni relevantne sodne prakse.

200. člen (Sorazmerno poplačilo terjatev)

200.a člen (Poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine)

200.b člen (Povezane osebe)

201. člen (Izpodbijanje terjatev)

ZIZ v okviru 180. člena, ki ureja možnost ustavitve izvršbe na predlog upnika zemljiškega dolga, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek v primeru oporekanja obstoju (nastanku) terjatve upnika zemljiškega dolga. V nasprotju s prepričanjem pritožnika po presoji sodišča druge stopnje odločanje o tem vprašanju presega okvir presoje verjetne višine poplačila izvršilnega upnika in na to vezane presoje smotrnosti prodaje, ki jo izvršilno sodišče opravi na podlagi tretjega odstavka 180. člena ZIZ. Ker pa gre za položaj, ki se v bistvenih lastnostih ujema s položajem iz prvega odstavka 201. člena ZIZ in v katerem je treba tako izvršilnemu upniku kot upniku zemljiškega dolga zagotoviti enako pravno varstvo kot v položaju iz prvega odstavka 201. člena ZIZ, je treba tudi za postopek odločanja o obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, analogno uporabiti določbe 201. in 202. člena ZIZ. Če je odločitev o obstoju izpodbijane terjatve upnika zemljiškega dolga odvisna od spornih dejstev, izvršilno sodišče v skladu z izrecno določbo 202. člena ZIZ o tem ni pristojno odločiti samo, ampak mora upnika, ki izpodbija terjatev, napotiti, naj v določenem roku začne pravdo. Glede na pojasnjeno mora tako ravnati tudi, če izvršilni upnik nasprotuje obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki je predlagal ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ. Nasprotno pritožbeno stališče zato ni utemeljeno.

VSM Sklep I Ip 700/2024, 31. 3. 2025

202. člen (Napotitev na pravdo)

ZIZ v okviru 180. člena, ki ureja možnost ustavitve izvršbe na predlog upnika zemljiškega dolga, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek v primeru oporekanja obstoju (nastanku) terjatve upnika zemljiškega dolga. V nasprotju s prepričanjem pritožnika po presoji sodišča druge stopnje odločanje o tem vprašanju presega okvir presoje verjetne višine poplačila izvršilnega upnika in na to vezane presoje smotrnosti prodaje, ki jo izvršilno sodišče opravi na podlagi tretjega odstavka 180. člena ZIZ. Ker pa gre za položaj, ki se v bistvenih lastnostih ujema s položajem iz prvega odstavka 201. člena ZIZ in v katerem je treba tako izvršilnemu upniku kot upniku zemljiškega dolga zagotoviti enako pravno varstvo kot v položaju iz prvega odstavka 201. člena ZIZ, je treba tudi za postopek odločanja o obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, analogno uporabiti določbe 201. in 202. člena ZIZ. Če je odločitev o obstoju izpodbijane terjatve upnika zemljiškega dolga odvisna od spornih dejstev, izvršilno sodišče v skladu z izrecno določbo 202. člena ZIZ o tem ni pristojno odločiti samo, ampak mora upnika, ki izpodbija terjatev, napotiti, naj v določenem roku začne pravdo. Glede na pojasnjeno mora tako ravnati tudi, če izvršilni upnik nasprotuje obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki je predlagal ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ. Nasprotno pritožbeno stališče zato ni utemeljeno.

VSM Sklep I Ip 700/2024, 31. 3. 2025

203. člen (Nezapadla terjatev)

204. člen (Nezapadla terjatev občasnih prejemkov)

205. člen (Pogojna terjatev)

206. člen (Predznamba zastavne pravice in zaznamba spora)

Ni relevantne sodne prakse.

207. člen (Razdelitveni narok)

208. člen (Sklep o poplačilu)

Terjatve, ki so zavarovane z v zemljiško knjigo vpisano hipoteko, se zastavnim upnikom, ki niso hkrati predlagatelji izvršbe, poplačajo le, če so priglašene, in jih sodišče ne upošteva več po uradni dolžnosti.

Ukrep temelji na ustavno dopustnem cilju in gre za sorazmeren in ne prekomeren poseg.

VSL Sklep I Ip 55/2025, 20. 2. 2025

Namen izvršbe je prisilno poplačilo terjatev upnika do dolžnika, ki je ta kljub obstoju izvršilnega naslova ni prostovoljno izpolnil. Prisilni poseg na dolžnikovo premoženje je torej dopusten le v obsegu, kot je potrebno za poplačilo upnika. V nasprotnem primeru bi šlo za prekomeren poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine dolžnika. To pravilo ZIZ upošteva tudi pri ureditvi nepremičninske izvršbe, ko sodišču nalaga, da po prodaji dolžnikove nepremičnine in poplačilu vseh upnikov morebitni presežek kupnine, ki ostane na računu sodišča, vrne dolžniku. V takem položaju torej dolžnik nedvomno ima denarno terjatev do sodišča iz naslova vračila presežka kupnine, pri čemer je takšna denarna terjatev del dolžnikovega premoženja.

Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Za denarno terjatev dolžnika do sodišča iz naslova vračila kupnine zakon nikjer ne določa, da bi bila izvršba nanjo nedopustna. Tudi ni odločilno, da razmerje med sodiščem in dolžnikom ni civilnopravno razmerje. Veljavna izvršilno pravna ureditev namreč upnikov ne omejuje na način, da bi lahko prisilno posegli le na stvari ali premoženjske oziroma materialne pravice, ki bi izvirale iz civilnopravnih razmerij.

VSL Sklep I Ip 820/2024, 28. 8. 2024

209. člen (Izbris pravic in bremen)

210. člen (Dolžnikova pravica na prodanem stanovanju)

Drži, da zaradi delitve parcel v manjšem delu ne gre več za iste nepremičnine, saj so te glede na sklep o civilni delitvi zmanjšane za 46 m2, vendar pa glede na samo transparentnost delitve in soglasje vseh solastnikov ni videti razlogov, zakaj bi bilo treba ponovno presojati o načinu delitve solastnine.

Pravica do doma ni absolutna pravica in z njo nasprotna udeleženka ne more posegati v pravice predlagateljev na način, da do delitve solastnine sploh ne bi moglo priti oziroma bi bila dejansko odložena za nedoločen čas. S tem bi bila njihova solastninska pravica izvotljena, pa tudi kogentna norma 70. člena SPZ (delitev solastnine) bi povsem izgubila pomen, kar je glede na splošno pravno varnost nedopustno.

VSL Sklep I Cp 418/2024, 12. 2. 2025

211. člen (Uporaba določb tega poglavja, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo)

211.a člen (Izvršba na stavbno pravico)

Ni relevantne sodne prakse.

212. člen (Sodni penali)

213. člen (Krajevna pristojnost)

214. člen (Če so stvari pri dolžniku ali pri kom drugem)

215. člen (Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem)

216. člen (Če so stvari pri dolžniku ali pri kom drugem)

217. člen (Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem)

Ni relevantne sodne prakse.

218. člen (Če stvari ni bilo mogoče kupiti niti drugje)

Ni relevantne sodne prakse.

219. člen (Pravica do odškodnine)

220. člen (Krajevna pristojnost)

221. člen (Način izvršbe)

Z zadnjo novelo ZFPPIPP (ZFPPIPP-H) je bil, prav z namenom varstva dolžnikove pravice do doma, spremenjen četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP, ki je določal, da izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ (po katerem se izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku) na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP namesto izvršitelja opravi upravitelj, in sicer tako, da mora sedaj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP upravitelj v imenu stečajne mase predlagati prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP.

S spremembo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP je predlagatelj zagotovil, da se tudi v primeru, ko se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, ki je dolžnikov dom, ob njeni izpraznitvi ob upoštevanju vseh okoliščin primera (v izvršilnem postopku) doseže pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika.

VSL Sklep Cst 168/2024, 4. 7. 2024

222. člen (Odstranitev premičnin)

223. člen (Prodaja premičnih stvari)

224. člen (Krajevna pristojnost)

224.a člen (Sodelovanje izvršitelja)

225. člen (Dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug)

Iz obrazložitve ni razvidno, zakaj predujem znaša določeni znesek. Odločitve ni mogoče preizkusiti.

Predujem se založi na račun sodišča.

VSL Sklep I Ip 269/2025, 12. 3. 2025

Sodno varstvo v tem postopku je zagotovljeno pred motenjem oziroma odvzemom posesti. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da je kot motilno ravnanje zatrjeval le pretrganje cevi za vodo, ne pa tudi, da je toženec motil njegovo posest golobnjaka s spodkopavanjem terena pod oziroma ob njem. Ni zatrjeval, da toženčevo spodkopavanje terena ovira dosedanji način izvrševanja posesti golobnjakov ali ga morda celo preprečuje. Pritožnik je sicer podal še navedbe o toženčevih grožnjah o porušenju golobnjakov, a te lahko predstavljajo motenje posesti le, če povzročijo prenehanje njenega izvrševanja, tega pa tožnik ni trdil. V delu, v katerem se nanaša na opustitev poseganj v golobnjake ter opremo in spodkopavanje terena, torej zahtevek nima opore v navedbah. Ker morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah zahtevka, je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da predlagano zavarovanje, ki presega to, kar bi tožniku dala končna odločba, ni utemeljeno.

VSL Sklep II Cp 1032/2024, 20. 6. 2024

226. člen (Dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik)

Tožnici do pravnomočnega zaključka tega postopka ne bo treba plačevati obrokov kredita. Ker je s takim ukrepom že (začasno) vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, je šteti, da bi bila prepoved razpolaganja s terjatvami, izterjave ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev, pod grožnjo denarne kazni za primer kršitve prepovedi, prekomeren (nesorazmeren) poseg v toženkino ustavno pravico do sodnega varstva.

Za zavarovanje oblikovalnega zahtevka že po naravi stvari ni potreben izrek denarne kazni – zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke.

Sodišče mora v okviru skrbi za enakovredno obravnavo strank paziti, da ne bi bila katera od njiju zaradi neizčrpane dokazne ponudbe procesno prikrajšana. Presoja, ali je neko dejstvo šteti za (ne)dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore).

VSL Sklep II Cp 567/2025, 10. 4. 2025

Splošno znana je pomembnost in koristnost ohranjanja in razvijanja odnosov s starši in drugimi sorodniki za otrokov zdrav osebnostni in čustveni razvoj; v stroki je enotno sprejeto, da je (neupravičena) prikrajšanost za te odnose za otroka ogrožajoča.

Namen stikov pod nadzorom je vzpostaviti pogoje za izvajanja stikov v domačem okolju, njihovo dejansko trajanje pa bo v največji meri odvisno od ravnanja udeležencev.

Glede na pomen pravice do stikov in v konkretnem primeru ugotovljeno grobost posega vanjo višina zagrožene denarne kazni, ki naj zagotovi njeno uresničenje, ni pretirana. To velja tudi upoštevajoč premoženjsko stanje nasprotnega udeleženca.

VSL Sklep IV Cp 364/2025, 18. 3. 2025

Skladno s tretjim odstavkom 33. člena SPZ lahko le zakon izključi protipravnost posega v posest. To pomeni, da protipravnosti posega v posest ni mogoče izključiti s pravnim poslom. Nedopustno je reševanje sporov med najemnikom in najemodajalcem na način, da se skuša najemojemalca prisiliti k plačilu najemnine ali stroškov z odklopom elektrike, vode, ipd.

Ker je toženec tisti, ki je odklopil elektriko in prekinil dotok vode v lokala tožnikov, oziroma je bilo to storjeno po njegovem nalogu, je on tisti, ki mora vzpostaviti prvotno stanje ne glede na to, če bi to lahko naredila tožnika ali kdo tretji. Razlog za to je v nujnosti hitrega ukrepanja.

Tožencu ni mogoče naložiti vzpostavitve prejšnjega stanja na način, ki presega njegova motilna ravnanja.

Prepoved nadaljnjega motenja presega domet regulacijske začasne odredbe. Izdaja začasne odredbe je pridržana za izjemne situacije, ko je treba zaradi preprečitve nenadomestljive škode ali nasilja še pred zaključkom kontradiktornega postopka začasno urediti med strankama postopka sporno razmerje; morebitnih bodočih motenj posesti z regulacijsko začasno odredbo ni dopustno urejati.

Za izrek denarne kazni po 226. členu ZIZ zgolj s stopnjo verjetnosti ugotovljena dejstva ne zadostujejo.

Materialnopravno zmotno stališče tožnikov, da se lahko predlagana denarna kazen izreče za vsak dan kršitve, sodišču ne daje podlage za odločanje preko zneska, navedenega v predlogu za izdajo začasne odredbe.

VSL Sklep I Cp 1734/2024, 13. 3. 2025

V izvršilnem naslovu je pravdno sodišče odločalo o vznemirjanju solastninske pravice samo v veži stavbe (ne pa na dvorišču), zato ni podlage za naložitev dolžnici, da z notranjega dvorišča hiše odstrani vozilo ali, da se ji tam prepove parkiranje. Tudi postavitev stojala za perilo, ki je majhna, lahka in mobilna premičnina, ne predstavlja podobnega ravnanja, kot je parkirano vozilo, ki na mestu parkiranja zavzame praktično celoten prehod v veži.

VSL Sklep I Ip 1400/2024, 5. 2. 2025

Razlaga SEU in sodba C-287/22 je bila razlog za spremembo domače sodne prakse, ki se je že ustalila pri stališču, da je v potrošniških sporih z začasno odredbo mogoče zavarovanje tudi za oblikovalni zahtevek.

Pritožba se neutemeljeno zavzema za restriktivni pristop pri izdajanju regulacijskih začasnih odredb v potrošniških sporih.

VSL Sklep II Cp 1660/2024, 29. 1. 2025

Sodno varstvo v tem postopku je zagotovljeno pred motenjem oziroma odvzemom posesti. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da je kot motilno ravnanje zatrjeval le pretrganje cevi za vodo, ne pa tudi, da je toženec motil njegovo posest golobnjaka s spodkopavanjem terena pod oziroma ob njem. Ni zatrjeval, da toženčevo spodkopavanje terena ovira dosedanji način izvrševanja posesti golobnjakov ali ga morda celo preprečuje. Pritožnik je sicer podal še navedbe o toženčevih grožnjah o porušenju golobnjakov, a te lahko predstavljajo motenje posesti le, če povzročijo prenehanje njenega izvrševanja, tega pa tožnik ni trdil. V delu, v katerem se nanaša na opustitev poseganj v golobnjake ter opremo in spodkopavanje terena, torej zahtevek nima opore v navedbah. Ker morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah zahtevka, je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da predlagano zavarovanje, ki presega to, kar bi tožniku dala končna odločba, ni utemeljeno.

VSL Sklep II Cp 1032/2024, 20. 6. 2024

Nacionalno pravo je potrebno razlagati tako, da se doseže polni učinek prava EU in tudi tako, da pogoji (predpostavke) ne smejo biti manj ugodni od pogojev, ki se uporabljajo za podobne zahtevke, ki temeljijo na kršitvi nacionalnega prava (načelo enakovrednosti). Ker torej uporaba nacionalnega prava zahteva, da so nujen sestavni del sklepa o izvršbi tudi sredstva in predmet izvršbe, saj sicer brez njih ni mogoče prisilno realizirati z začasno odredbo izrečene prepovedi, morajo veljati te določbe tudi v postopkih, ko se uporabljajo določbe, ki so posledica prenosa prava EU v nacionalno pravo.

VSM Sklep I Cp 267/2024, 11. 6. 2024

Odgovor na vprašanje, ali je ukrep po izdani začasni odredbi, v skladu s katerim pogodba in notarski zapis (začasno) ne učinkujeta, zadosti učinkovit, je pritrdilen. Tudi zato štejemo, da je sodno varstvo z izdajo sodbe, ki ugotavlja ničnost pogodbe in notarskega zapisa, učinkovita. Ker v takšnem primeru sodne odločbe ne podkrepimo s prepovedjo vlaganja predlogov za izvršbo in s pretnjo denarne kazni, ni nobenega razloga, da bi v primeru izdane začasne odredbe ravnali drugače.

VSRS Sklep II Ips 10/2025, 16. 4. 2025

227. člen (Dopustitev in opustitev)

Tožnici do pravnomočnega zaključka tega postopka ne bo treba plačevati obrokov kredita. Ker je s takim ukrepom že (začasno) vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, je šteti, da bi bila prepoved razpolaganja s terjatvami, izterjave ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev, pod grožnjo denarne kazni za primer kršitve prepovedi, prekomeren (nesorazmeren) poseg v toženkino ustavno pravico do sodnega varstva.

Za zavarovanje oblikovalnega zahtevka že po naravi stvari ni potreben izrek denarne kazni – zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke.

Sodišče mora v okviru skrbi za enakovredno obravnavo strank paziti, da ne bi bila katera od njiju zaradi neizčrpane dokazne ponudbe procesno prikrajšana. Presoja, ali je neko dejstvo šteti za (ne)dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore).

VSL Sklep II Cp 567/2025, 10. 4. 2025

V izvršilnem naslovu je pravdno sodišče odločalo o vznemirjanju solastninske pravice samo v veži stavbe (ne pa na dvorišču), zato ni podlage za naložitev dolžnici, da z notranjega dvorišča hiše odstrani vozilo ali, da se ji tam prepove parkiranje. Tudi postavitev stojala za perilo, ki je majhna, lahka in mobilna premičnina, ne predstavlja podobnega ravnanja, kot je parkirano vozilo, ki na mestu parkiranja zavzame praktično celoten prehod v veži.

VSL Sklep I Ip 1400/2024, 5. 2. 2025

Razlaga SEU in sodba C-287/22 je bila razlog za spremembo domače sodne prakse, ki se je že ustalila pri stališču, da je v potrošniških sporih z začasno odredbo mogoče zavarovanje tudi za oblikovalni zahtevek.

Pritožba se neutemeljeno zavzema za restriktivni pristop pri izdajanju regulacijskih začasnih odredb v potrošniških sporih.

VSL Sklep II Cp 1660/2024, 29. 1. 2025

Nacionalno pravo je potrebno razlagati tako, da se doseže polni učinek prava EU in tudi tako, da pogoji (predpostavke) ne smejo biti manj ugodni od pogojev, ki se uporabljajo za podobne zahtevke, ki temeljijo na kršitvi nacionalnega prava (načelo enakovrednosti). Ker torej uporaba nacionalnega prava zahteva, da so nujen sestavni del sklepa o izvršbi tudi sredstva in predmet izvršbe, saj sicer brez njih ni mogoče prisilno realizirati z začasno odredbo izrečene prepovedi, morajo veljati te določbe tudi v postopkih, ko se uporabljajo določbe, ki so posledica prenosa prava EU v nacionalno pravo.

VSM Sklep I Cp 267/2024, 11. 6. 2024

Odgovor na vprašanje, ali je ukrep po izdani začasni odredbi, v skladu s katerim pogodba in notarski zapis (začasno) ne učinkujeta, zadosti učinkovit, je pritrdilen. Tudi zato štejemo, da je sodno varstvo z izdajo sodbe, ki ugotavlja ničnost pogodbe in notarskega zapisa, učinkovita. Ker v takšnem primeru sodne odločbe ne podkrepimo s prepovedjo vlaganja predlogov za izvršbo in s pretnjo denarne kazni, ni nobenega razloga, da bi v primeru izdane začasne odredbe ravnali drugače.

VSRS Sklep II Ips 10/2025, 16. 4. 2025

228. člen (Vzpostavitev prejšnjega stanja)

V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se glasi ter ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Dolžnik je vse do zadnje vloge v postopku trdil, da je postavil plastenjak dimenzij 12 x 4 metrov, in sicer iz 11 polkrožnih železnih nosilcev, in je nanje tudi namestil UV plastično folijo. Na zaslišanju teh svojih trditev ni potrdil, česar niti ne prereka, temveč v obravnavani pritožbi šele prvič v tem postopku navaja, da naj ob izdaji izvršilnega naslova sploh ne bi vedel, da naj bi bil plastenjak ne bi bil enak, kot je opisan v izvršilnem naslovu. Domnevne drugačne dimenzije plastenjaka bi dolžnik moral uveljavljati že v pravdnem postopku. Glede na to, da je sam odstranil plastenjak, bi moral tudi vedeti, kakšen plastenjak je odstranil in to uveljavljati v pravdnem postopku. Trditvam, da naj bi zaradi takšne nevednosti izpovedoval v nasprotju s svojimi navedbami, niso opravičljive.

VSL Sklep I Ip 105/2025, 5. 3. 2025

229. člen (Ponovno motenje posesti)

Res je, da je sodna poravnava izvršilni naslov in da imajo terjatve, ki iz nje izvirajo, značaj judikatne terjatve, za katere pa je zastaralni rok deset let. Dejstvo pa je, da je sodna poravnava sklenjena v motenjski pravdi in da je v njej dogovorjeno, da se toženca zavežeta, da v bodoče ne bosta več motili tožeče stranke po služnostni poti in posegali v njeno posest. Vsekakor gre za dogovor, ki izhaja iz motenja posesti in s katerim se toženca za bodoče zavežeta, da posesti upnice ne bosta več motila. Glede na to naravo obveznosti je nujno uporabiti določbe, ki se nanašajo na postopke zaradi motenja posesti - ne glede na to ali bi bil izvršilni naslov sklep sodišča ali pa je sodna poravnava. Bistvena je namreč vsebina izvršilnega naslova oz. vsebina obveznosti. Terjatev je judikatna terjatev in do vložitve predloga za izvršbo še ni zastarala. Ker pa je podvržena pravilom, ki se uporabljajo v postopkih zaradi motenja posesti, je predlog za izvršbo zaradi ponovnega motenja vezan na 30 dnevni rok od kar je upnik izvedel za ponovno motenje.

VSL Sklep I Ip 143/2025, 19. 2. 2025

230. člen (Krajevna pristojnost)

231. člen (Rok za vložitev predloga za izvršbo)

232. člen (Način izvršbe)

233. člen (Nadomestilo plače pri vrnitvi delavca na delo)

234. člen (Krajevna pristojnost)

235. člen (Fizična razdelitev)

236. člen (Razdelitev s prodajo)

237. člen (Stroški postopka)

238. člen (Izjava volje)

238.a člen (Krajevna pristojnost)

238.b člen (Izvršilni predlog in sklep)

238.c člen (Učinkovanje sklepa)

238.č člen (Izvršilna sredstva)

238.d člen (Posredna izročitev)

238.e člen (Neposredna izročitev)

238.f člen (Izvršitev odločbe o osebnih stikih)

Splošno znana je pomembnost in koristnost ohranjanja in razvijanja odnosov s starši in drugimi sorodniki za otrokov zdrav osebnostni in čustveni razvoj; v stroki je enotno sprejeto, da je (neupravičena) prikrajšanost za te odnose za otroka ogrožajoča.

Namen stikov pod nadzorom je vzpostaviti pogoje za izvajanja stikov v domačem okolju, njihovo dejansko trajanje pa bo v največji meri odvisno od ravnanja udeležencev.

Glede na pomen pravice do stikov in v konkretnem primeru ugotovljeno grobost posega vanjo višina zagrožene denarne kazni, ki naj zagotovi njeno uresničenje, ni pretirana. To velja tudi upoštevajoč premoženjsko stanje nasprotnega udeleženca.

VSL Sklep IV Cp 364/2025, 18. 3. 2025

Dolžnost starša, pri katerem je otrok, je da se otroka pripravi na stike. Pri izvrševanju odločbe o stikih ni mogoče slediti vsakokratnim željam otrok, saj je končni cilj določitve stikov zdrav in vsestranski razvoj otrokove osebnosti in ta cilj pretehta nad morebitnim trenutnim zadovoljstvom otroka z izvajanjem stikov v drugačnem obsegu oziroma ob upoštevanju njegovih želja.

VSC Sklep I Ip 239/2024, 21. 8. 2024

238.g člen (Izvršitev odločbe o prepovedi stikov)

Ni relevantne sodne prakse.

239. člen (Uporaba določb o izvršbi)

Pravni interes za vložitev ugovora ima dolžnik, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Z odločitvijo bi se torej njegov pravni položaj glede konkretnega zahtevka izboljšal.

Potem, ko je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zavarovanja in v ustavljenem postopku ne more več opravljati nobenih procesnih dejanj, bi morala druga dolžnica konkretizirano navajati, v čem bi ji vsebinska odločitev o ugovoru prinesla konkretno in neposredno pravno korist.

VSL Sklep I Cpg 3/2025, 21. 1. 2025

239.a člen (Sklep o zavarovanju in določitev izvršitelja)

Ni relevantne sodne prakse.

240. člen (Sredstva zavarovanja)

241. člen (Nedopustnost zavarovanja)

242. člen (Krajevna pristojnost)

243. člen (Pogoji za zastavno pravico)

244. člen (Način pridobitve zastavne pravice na nepremičnini)

245. člen (Učinek vknjižbe in zaznambe)

Dolžnik je postal lastnik že obremenjene nepremičnine. S tem je postal hipotekarni oziroma realni dolžnik, od katerega upnik lahko zahteva le prodajo nepremičnine zaradi poplačila dolga. Položaja izvršilnega dolžnika namreč nima le obligacijski dolžnik, temveč tudi realni oziroma hipotekarni dolžnik, ki za upnikovo terjatev jamči z zastavljeno nepremičnino, pa čeprav ni hkrati tudi osebni dolžnik. Takšen hipotekarni dolžnik upniku ni dolžan izpolniti obveznosti, je pa dolžan dopustiti izvršbo na svojo nepremičnino, zaradi poplačila zavarovane terjatve, in sicer tako v primeru, če jo je z neposredno izvršljivim notarskim zapisom za tuj dolg zastavil sam, kot tudi, če je postal lastnik zastavljene nepremičnine po zaznambi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v zemljiški knjigi. Neutemeljeno pa upnik uveljavlja, da dolžnik za izpolnitev njegove terjatve odgovarja tudi z vsem ostalim svojim premoženjem, in sicer kot porok.

VSL Sklep I Ip 1251/2024, 17. 1. 2025

245.a člen (Krajevna pristojnost)

245.b člen (Pogoji za zastavno pravico)

245.c člen (Način pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu)

246. člen (Krajevna pristojnost)

Ni relevantne sodne prakse.

247. člen (Pogoji za zastavno pravico)

248. člen (Način pridobitve zastavne pravice na premičnini)

254. člen (Uporaba določb tega poglavja, če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi)

256. člen (Krajevna pristojnost)

257. člen (Pogoji za predhodno odredbo)

1.Splošno

2.Odločba, ki je podlaga za izdajo predhodne odredbe

3.Izkaz nevarnosti

Eden izmed pogojev za izdajo predhodne odredbe je tudi domnevana nevarnost, ki je podana tudi, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na notarski zapis, ki je izvršilni naslov in se izpodbija tako, kot določa zakon. Ob tem pa je zmotno stališče upnice, da dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi, v katerem uveljavlja, da izvršilni naslov ni veljaven, predstavlja tisto pravno sredstvo, ki zadosti tem pogojem.

VSL Sklep IV Ip 76/2025, 5. 2. 2025

Upnik v predlogu za zavarovanje ni podal dejanskih trditev o obstoju objektivne nevarnosti. Res je v predlogu sicer zapisal, da je podana nevarnost, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na notarski zapis, ki je izvršilni naslov in se izpodbija tako, kot določa zakon, a zgolj prepis zakonskega besedila ne zadošča. Upnik bi moral navesti konkretne okoliščine, ki v konkretnem primeru izkazujejo obstoj zakonske domneve. Zgolj zapis opravilne številke v delu predloga za izvršbo, kjer je govora o plačilu sodne takse, in prav tako omemba iste opravilne številke (v smislu, da je pred istim sodiščem v zvezi z isto terjatvijo na podlagi neposrednega izvršljivega notarskega zapisa dovoljena izvršba) v naslednji točki predloga, ko upnik pojasnjuje razloge za pristojnost prvostopnega sodišča, nikakor ne nekazujeta, da bi dolžnik izpodbijal notarski zapis.

VSL Sklep IV Ip 37/2025, 15. 1. 2025

258. člen (Domnevana nevarnost)

Eden izmed pogojev za izdajo predhodne odredbe je tudi domnevana nevarnost, ki je podana tudi, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na notarski zapis, ki je izvršilni naslov in se izpodbija tako, kot določa zakon. Ob tem pa je zmotno stališče upnice, da dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi, v katerem uveljavlja, da izvršilni naslov ni veljaven, predstavlja tisto pravno sredstvo, ki zadosti tem pogojem.

VSL Sklep IV Ip 76/2025, 5. 2. 2025

Upnik v predlogu za zavarovanje ni podal dejanskih trditev o obstoju objektivne nevarnosti. Res je v predlogu sicer zapisal, da je podana nevarnost, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na notarski zapis, ki je izvršilni naslov in se izpodbija tako, kot določa zakon, a zgolj prepis zakonskega besedila ne zadošča. Upnik bi moral navesti konkretne okoliščine, ki v konkretnem primeru izkazujejo obstoj zakonske domneve. Zgolj zapis opravilne številke v delu predloga za izvršbo, kjer je govora o plačilu sodne takse, in prav tako omemba iste opravilne številke (v smislu, da je pred istim sodiščem v zvezi z isto terjatvijo na podlagi neposrednega izvršljivega notarskega zapisa dovoljena izvršba) v naslednji točki predloga, ko upnik pojasnjuje razloge za pristojnost prvostopnega sodišča, nikakor ne nekazujeta, da bi dolžnik izpodbijal notarski zapis.

VSL Sklep IV Ip 37/2025, 15. 1. 2025

259. člen (Zavarovanje še ne zapadlih občasnih dajatev)

260. člen (Vrste predhodnih odredb)

1.Rubež premičnin

2.Rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo stvari

3.Rubež drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic

4.Rubež denarnega zneska na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet

5.Vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika v družbi oziroma v centralnem registru vrednostnih papirjev na nematerializiranih vrednostnih papirjih

6.Predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici vknjiženi na nepremičnini

7.Več predhodnih odredb

8.Razno

262. člen (Prodaja zarubljenih stvari in prenos dolžnikove terjatve)

263. člen (Sklep o predhodni odredbi)

264. člen (Prenehanje predhodne odredbe)

265. člen (Ustavitev v primeru, če upnik ne zahteva izvršbe)

266. člen (Krajevna pristojnost)

Ker sodišče prve stopnje ni krajevno pristojno za sojenje o glavni stvari, ni pristojno niti za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.

VSL Sklep I Cp 210/2025, 11. 2. 2025

267. člen (Kdaj je mogoče izdati začasno odredbo)

Odločitev o začasnem zadržanju učinkovanja sklenjenih pogodb je bila v celoti uresničena z izdajo začasne odredbe. Gre za odločbo oblikovalne narave, zato za njeno učinkovitost ni potrebno nobeno nadaljnje ravnanje, s tem pa tudi ne izrek denarne kazni kot oblike posredne prisile.

Prepoved vložitve predloga za izvršbo pomeni ne samo omejitve, temveč odvzem pravice do dostopa do sodišča kot sestavnega dela pravice do sodnega varstva.

VSL Sklep II Cp 577/2025, 16. 4. 2025

Glede na dikcijo 267. člena ZIZ je izdaja začasne odredbe mogoča vse dokler niso podani pogoji za izvršbo (pravnomočnost odločbe in potek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti), ki so v obravnavanem primeru nedvomno že izpolnjeni. Tožnica že ima izvršilni naslov na izročitev stanovanja, kar ji zagotavlja višjo (kvalitetnejšo) raven pravnega varstva, kot bi jo pridobila z morebitno izdajo začasne odredbe. Dodatno si tožnica svojega pravnega položaja niti ne more izboljšati, saj se predlog za izdajo začasne odredbe vsebinsko popolnoma prekriva s tožbenim zahtevkom, kateremu je bilo ugodeno in je kot že rečeno izvršljiv. To pa pomeni, da je odpadel tožničin pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe

VSL Sklep II Cp 56/2025, 20. 2. 2025

268. člen (Učinek sklepa o začasni odredbi)

Tožnici do pravnomočnega zaključka tega postopka ne bo treba plačevati obrokov kredita. Ker je s takim ukrepom že (začasno) vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, je šteti, da bi bila prepoved razpolaganja s terjatvami, izterjave ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev, pod grožnjo denarne kazni za primer kršitve prepovedi, prekomeren (nesorazmeren) poseg v toženkino ustavno pravico do sodnega varstva.

Za zavarovanje oblikovalnega zahtevka že po naravi stvari ni potreben izrek denarne kazni – zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke.

Sodišče mora v okviru skrbi za enakovredno obravnavo strank paziti, da ne bi bila katera od njiju zaradi neizčrpane dokazne ponudbe procesno prikrajšana. Presoja, ali je neko dejstvo šteti za (ne)dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore).

VSL Sklep II Cp 567/2025, 10. 4. 2025

Nacionalno pravo je potrebno razlagati tako, da se doseže polni učinek prava EU in tudi tako, da pogoji (predpostavke) ne smejo biti manj ugodni od pogojev, ki se uporabljajo za podobne zahtevke, ki temeljijo na kršitvi nacionalnega prava (načelo enakovrednosti). Ker torej uporaba nacionalnega prava zahteva, da so nujen sestavni del sklepa o izvršbi tudi sredstva in predmet izvršbe, saj sicer brez njih ni mogoče prisilno realizirati z začasno odredbo izrečene prepovedi, morajo veljati te določbe tudi v postopkih, ko se uporabljajo določbe, ki so posledica prenosa prava EU v nacionalno pravo.

VSM Sklep I Cp 267/2024, 11. 6. 2024

Odgovor na vprašanje, ali je ukrep po izdani začasni odredbi, v skladu s katerim pogodba in notarski zapis (začasno) ne učinkujeta, zadosti učinkovit, je pritrdilen. Tudi zato štejemo, da je sodno varstvo z izdajo sodbe, ki ugotavlja ničnost pogodbe in notarskega zapisa, učinkovita. Ker v takšnem primeru sodne odločbe ne podkrepimo s prepovedjo vlaganja predlogov za izvršbo in s pretnjo denarne kazni, ni nobenega razloga, da bi v primeru izdane začasne odredbe ravnali drugače.

VSRS Sklep II Ips 10/2025, 16. 4. 2025

269. člen (Nedopustnost začasne odredbe)

270. člen (Pogoji za začasno odredbo)

1.Splošno

Zavarovanje se lahko nanaša samo na premoženje dolžnika, ne tretje osebe, ki ni stranka tega postopka. Prepoved razpolaganja dolžniku s premoženjem, ki ni več njegovo, je brez pomena, kot je to pravilno navedlo tudi sodišče prve stopnje

VSL Sklep I Cp 513/2025, 25. 4. 2025

Upnik mora predlagati takšno sredstvo zavarovanja, s katerim je mogoče doseči namen zavarovanja. Začasne odredbe v zavarovanje denarnih terjatev služijo zagotovitvi (premoženja) za bodočo izvršbo.

Namen zavarovanja bi lahko tožeča stranka dosegla z začasno odredbo, ki bi urejala varovanje premoženja tožene stranke in prepoved razpolaganja s premoženjem tožene stranke, s čimer bi bilo tožeči stranki onemogočeno kasnejše poplačilo vtoževane denarne terjatve.

VSL Sklep I Cpg 541/2024, 17. 12. 2024

2.Verjeten obstoj terjatve

Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do pritožničinih trditev, da je nasprotnica zavarovanja prodajo poslovnih deležev, h kateri se je zavezala prizadevati, ovirala, ko je zoper svoja sopogodbenika predlagala izvršbo in z njo dosegla zastavno pravico na njunem deležu v družbi F. Dejstva iz tega sklopa, če so verjetna, bi lahko bila pomembna (v odvisnosti tudi od procesnega gradiva, ki ga je v svojo obrambo uveljavljala nasprotnica zavarovanja) s stališča 107. člena OZ, po katerem je dopusten takojšen odstop od pogodbe, če je iz sopogodbenikovega ravnanja očitno, da je ne bo izpolnil.

Neoporekanje nezatrjevanim (oz. nekonkretno zatrjevanim) dejstvom ne more zasnovati dejanske podlage za sodno odločbo.

Na splošno v postopku zavarovanja ni nujno (tako kot v pravdi) izčrpati vse dokazne ponudbe glede odločilnih dejstev; tipično bodo imeli "likvidnejši" listinski dokazi prednost, glede na naravo (zatrjevanega) spornega razmerja pa je včasih treba poseči tudi po personalnih dokazih, vendar niti v tem okviru ni treba izvesti vseh zaslišanj, pač pa se omejiti na tista, ki glede na zatrjevane okoliščine primera obetajo najkakovostnejše ugotovitve (prednost imajo osebe, ki so bolje seznanjene z zadevo, in priče - kar je pogosto nasprotno pravkar navedeni prvi skupini -, ki za izid zadeve niso močno zainteresirane.

VSL Sklep I Cpg 582/2024, 19. 12. 2024

Ker upničina pravica in dolžnost vrnitve na prejšnje delovno mesto učitelj izhaja že iz same pogodbe o zaposlitvi št. 001, ki jo je upnica podpisala, je zmotno pritožbeno stališče, da naj bi bila premestitev nezakonita tudi v procesnem smislu oziroma zato, ker upnica ob premestitvi nazaj na prejšnje delovno mesto učitelj ni prejela nikakršnega sklepa, odredbe, aneksa k pogodbi o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pisne dokumentacije.

Tako upnica kot tudi samo sodišče prve stopnje se neutemeljeno sklicujeta na določilo 149. člena ZJU, ki ureja premestitev javnega uslužbenca zaradi delovni potreb. Navedena zakonska določba se namreč v konkretnem primeru sploh ne uporablja, saj se za javne uslužbence v javnih zavodih, kar je dolžnik v obravnavani zadevi, uporablja le prvi del ZJU, to je le členi od 1 do 21, vsi ostali členi, zajeti v drugem, posebnem delu ZJU, pa se uporabljajo le za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnost.

VSL Sklep IV Ip 1343/2023, 28. 11. 2023

3.Verjeten obstoj nevarnosti

Za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve se zahteva subjektivna in konkretna nevarnost. Zahteva se torej verjetno izkazano konkretno sedanje ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki je tako, da izterjavo zneska, na katerega meri zavarovanje, onemogoča ali ga precej otežuje.

VSL Sklep I Cpg 192/2025, 13. 5. 2025

Pritožbeno sodišče tudi ne more pritrditi pritožnici, da že sama sprememba likvidnostnega stanja brez dodatnih okoliščin predstavlja ogrožajočo situacijo v premoženjskem stanju dolžnika v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ, ki lahko vodi do najmanj otežitve izvršbe.

Tudi sicer le slabo premoženjsko stanje dolžnika ne more biti razlog za izdajo začasne odredbe.

Zatrjevano neevidentiranje terjatve tožeče stranke v poslovnih knjigah tožene stranke še ne pomeni zmanjševanja premoženja tožene stranke, temveč le prikazovanje boljšega finančnega stanja družbe.

VSL Sklep I Cpg 158/2025, 24. 4. 2025

Večinska sodna praksa je resda zelo stroga pri ugotavljanju verjetnosti subjektivnega pogoja za izdajo začasnih odredb za zavarovanje denarne terjatve, vendar pa so tudi primeri, ko je treba dejstva, ki kažejo na nevarnost iz drugega odstavka 270. člena ZIZ v okoliščinah konkretnega primera presojati širše oziroma v kontekstu celotnega dolžnikovega ravnanja.

Dejstva, ki kažejo na nevarnost, da bo toženka s svojim premoženjem ravnala tako, da bo preprečila ali precej otežila izterjavo denarne terjatve, mora zato sodišče ocenjevati kot celoto, ne pa vsakega posameznega njenega ravnanja posebej.

VSM Sklep I Cpg 59/2025, 27. 3. 2025

Pri subjektivni nevarnosti mora ogroženost za uveljavitev terjatve izhajati iz dolžnikovega razpolaganja s premoženjem. Dejstvo, da toženka ni prostovoljno plačala tožničine terjatve, ne pomeni "razpolaganja s premoženjem, ki kaže na to, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena". Tudi odklonitev sodelovanja pri primopredaji ni takšno ravnanje, ki bi bilo podlaga subjektivne nevarnosti uveljavitve tožničine denarne terjatve, saj je posledica takšne odklonitve, da lahko zapisnik o sprejemu in izročitvi del sestavi sama tožnica brez toženke, skladno s Posebnimi gradbenimi uzancami. Enako velja za odklonitev predložitve seznama neplačnikov, stanja zbranih sredstev, seznama etažnih lastnikov in njihovo porazdelitev obveznosti. Ta ravnanja namreč niso usmerjena v zmanjševanje toženkinega premoženja oziroma ogrožanje uspešnosti morebitne izvršbe, niti niso očitana toženki (etažni lastniki), ampak upravniku v zvezi z njegovimi obveznostmi po 68. in 71. členu SZ-1.

VSL Sklep I Cpg 94/2025, 13. 3. 2025

Prepoved odtujitve in obremenitve vozila se skladno z določbami ZIZ ne zaznamuje v uradni evidenci motornih vozil pri upravni enoti, temveč v registru, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (1. točka prvega odstavka 273. člena v zvezi s tretjim odstavkom 81. člena ZIZ).

Prenosnik lastninske pravice mora tudi v primeru simbolične izročitve pridobitelju omogočiti, da začne izvrševati dejansko oblast nad stvarjo. Zgolj pregled podatkov v evidenci registriranih motornih vozil (ne glede na naravo evidence) navedenega ne more omogočiti.

Premoženjska škoda sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe. Za premoženjsko škodo je namreč mogoče dobiti denarno nadomestilo (odškodnino). Tožnik bi moral zato navesti in dokazati konkretne okoliščine, zaradi katerih bo škoda, ki grozi, pomenila breme, ki bo pozneje težko nadomestljivo.

VSL Sklep II Cp 1550/2024, 27. 2. 2025

Ustaljeno stališče sodne prakse je, da zgolj teoretična, hipotetična možnost, da lahko toženca vsak čas premoženje odtujita ali obremenita, ne zadošča za izkaz verjetnosti, da bosta aktivno ukrepala v smeri onemogočenja oz. preprečitve uveljavitve plačila odškodnine. Možnost še ne pomeni verjetnosti.

Varščino ZIZ predvideva izrecno tudi v primeru, če upnik ne izkaže (vseh) zahtevanih pogojev za izdajo začasne odredbe. Razlaga sodišča, da to nikoli ni mogoče, bi torej šla v izrecno nasprotje črki zakona.

VSL Sklep I Cp 1386/2024, 13. 11. 2024

Predlog za izdajo začasne odredbe ni le ena od vlog tožnikov, ampak gre za poseben in samostojen postopek, v katerem mora upnik navesti vsa dejstva iz svojega dokaznega bremena in zanje predlagati dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti.

VSL Sklep I Cp 1140/2024, 3. 10. 2024

Tudi po presoji pritožbenega sodišča objektivno nevarnost iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ predstavlja zatrjevano slabo premoženjsko stanje toženca v povezavi z dejstvom, da sta toženca zunajzakonska partnerja.

Tožnica s tožbo zahteva (tudi) ugotovitev solastnine in s tem delitev skupnega premoženja. V takem primeru pa večinska sodna praksa, ki se ji pridružuje tudi pritožbeno sodišče v tej zadevi, stoji na stališču, da je prepoved razpolaganja mogoče omejiti le na določen delež.

VSL Sklep II Cp 1470/2024, 16. 9. 2024

Tožnica bi morala izkazati aktivno ravnanje toženke, ki bi že bilo usmerjeno v onemogočanje uveljavitve terjatve tožeče stranke. Za takšno ravnanje so po ustaljeni sodni praksi potrebna konkretna ravnanja v smeri skrivanja, odtujevanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem. Bistveno je, da mora zaradi aktivnih ravnanj toženke, usmerjenih v odtujevanje in skrivanje premoženja, obstajati možnost, da bo izterjava terjatve v prihodnosti slabša od možnosti, v trenutku, ko je bil vložen predlog za izdajo začasne odredbe.

Prepovedni zahtevek vsebuje določno opredelitev prepovedi, saj je v njem jasno navedeno, da se toženki prepoveduje uporabo znamke EU št. 000, kot tudi, da navedena prepoved velja za označevanje blaga iz razreda 9 in storitve v razredih 35 in 36 Mednarodne klasifikacije blaga in storitev (Nicejske klasifikacije). Nadalje je jasno določeno, da se toženki prepoveduje uporabo imena A., kot tudi področja, za katera velja navedena prepoved (poslovno dokumentacijo, oglaševanje, internetne strani, elektronsko pošto itd.). Iz vsebine zahtevka je mogoče določiti ravnanje, ki se toženki prepoveduje, saj je konkretizirana tako uporaba kot njen predmet.

Tožnica predlaga, da se toženki "prepove opravljati storitve na področju trgovanja, menjave ter posredništva pri trgovanju z virtualnimi valutami na zunajborznem trgu (OTC)". Tudi za naveden prepovedni zahtevek je sodišče v izpodbijanemu sklepu zaključilo, da ni konkretiziran. Pritožba utemeljeno opozarja, da je takšen zaključek napačen. V navedenem prepovednem zahtevku je namreč jasno določeno, katerih storitev se mora toženka vzdržati (trgovanja, menjave, posredništva pri trgovanju), s katerimi valutami (virtualnimi valutami) in na katerem trgu (zunajborznem trgu).

VSL Sklep V Cpg 83/2024, 11. 4. 2024

4.Neznatna škoda

Dediči postanejo lastniki stvari v zapuščini s trenutkom prehoda zapuščine nanje in ne šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, kot to zmotno meni pritožba. S trenutkom smrti pridobijo dediči vsa lastninska upravičenja, med njimi tudi razpolagalno.

Vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo. Samo po sebi zato ni mogoče šteti, da pomeni splošna prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, saj je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice.

VSL Sklep II Cp 1072/2024, 10. 7. 2024

5.Domneva nevarnosti

6.Ureditvene (regulacijske) začasne odredbe

271. člen (Vrste začasnih odredb)

1.Splošno

2.Namen začasne odredbe

Upnik mora predlagati takšno sredstvo zavarovanja, s katerim je mogoče doseči namen zavarovanja. Začasne odredbe v zavarovanje denarnih terjatev služijo zagotovitvi (premoženja) za bodočo izvršbo.

Namen zavarovanja bi lahko tožeča stranka dosegla z začasno odredbo, ki bi urejala varovanje premoženja tožene stranke in prepoved razpolaganja s premoženjem tožene stranke, s čimer bi bilo tožeči stranki onemogočeno kasnejše poplačilo vtoževane denarne terjatve.

VSL Sklep I Cpg 541/2024, 17. 12. 2024

3.Prepoved, da dolžnik ne sme razpolagati s premičninami in hramba teh stvari ter vpis prepovedi v register

4.Prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic in zaznamba te prepovedi v zemljiški knjigi

5.Prepoved dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi

6.Nalog organizaciji za plačilni promet, da mora dolžniku ali drugemu po njegovem nalogu odreči izplačilo denarnega zneska za katerega je izdana začasna odredba, z dolžnikovega računa

7.Druge vrste začasnih odredb

272. člen (Pogoji za začasno odredbo)

1.Splošno

Kljub dokaznemu standardu verjetnosti v postopku za izdajo začasne odredbe ni izključeno dokazovanje z zaslišanjem prič, izvedba dokaza tudi ni zamudna. Poleg tega je bilo zaslišanje predlagano v fazi odločanja o ugovoru, torej potem, ko je bila začasna odredba že izdana.

VSL Sklep I Cp 1927/2024, 11. 3. 2025

Če namena zavarovanja ni mogoče doseči že z izdajo sklepa o začasnem skrbništvu, v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo sodišče lahko izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja - zaščito koristi in pravic osebe, ki jih ne more urediti sama.

V postopku zavarovanja je temeljno vodilo izključno zaščita osebe, njenih interesov in koristi pred nevarnostjo ali škodo (premoženjsko in nepremoženjsko), ki grozi varovani osebi, nikakor pa ne zaščita premoženjskih koristi in pričakovanj predlagateljev ali tretjih oseb. Izrečeni začasni ukrep mora biti sorazmeren stopnji sposobnosti osebe in prilagojen njenim individualnim okoliščinam in izključno potrebam varovane osebe.

Ker odklonitvenih razlogov ni mogoče prvič uveljavljati šele v pritožbi, se pritožbenemu sodišču ni treba vsebinsko opredeljevati do okoliščin, ki naj bi kazale na pristranskost sodnice.

VSL Sklep I Cp 300/2025, 5. 3. 2025

Glede na dikcijo 267. člena ZIZ je izdaja začasne odredbe mogoča vse dokler niso podani pogoji za izvršbo (pravnomočnost odločbe in potek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti), ki so v obravnavanem primeru nedvomno že izpolnjeni. Tožnica že ima izvršilni naslov na izročitev stanovanja, kar ji zagotavlja višjo (kvalitetnejšo) raven pravnega varstva, kot bi jo pridobila z morebitno izdajo začasne odredbe. Dodatno si tožnica svojega pravnega položaja niti ne more izboljšati, saj se predlog za izdajo začasne odredbe vsebinsko popolnoma prekriva s tožbenim zahtevkom, kateremu je bilo ugodeno in je kot že rečeno izvršljiv. To pa pomeni, da je odpadel tožničin pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe

VSL Sklep II Cp 56/2025, 20. 2. 2025

Sklep o zavarovanju ima učinek sklepa o izvršbi, a sta tožnika pri tem spregledala, da je bil njun predlog v delu prepovedi razpolaganja in uveljavljanja terjatev iz kreditne pogodbe zavrnjen. Če bi bilo dovoljeno zavarovanje tudi v tem delu, bi sklep o zavarovanju moral imeti tudi izrek denarne kazni za primer kršitve obveznosti. V primeru začasnega zadržanja učinkovanja pogodbe pa se toženki ničesar ne prepoveduje, zato tudi izrek denarne kazni ni potreben, kar je skladno z načelom lojalne (evroskladne) razlage Direktive 13/93 in sodne prakse SEU predvsem sodbe C-287/22.

VSL Sklep II Cp 2228/2024, 20. 2. 2025

Ker je tema razpravljanja v petitornem postopku povsem druga, pravnomočna odločitev v motenjskem sporu za razpravljanje o njej ne predstavlja ovire. Prav tako ne predstavlja ovire za zagotovitev začasnega varstva pravice (oziroma terjatve) z začasno odredbo na podlagi verjetne izkazanosti pravice in ob hkratni izkazanosti izpolnjenosti enega izmed pogojev iz drugega in tretjega odstavka 272. člena ZIZ, ki v motenjskem sporu niso bili in tudi niso mogli biti presojani.

VSL Sklep I Cp 1485/2024, 29. 1. 2025

Pritožba pravilno opozarja, da splošno znanih dejstev ni treba dokazovati, kar določa tudi peti odstavek 214. člena ZPP. Seveda pa to še ne pomeni, da takih dejstev ni treba zatrjevati: stranka splošno znana dejstva mora zatrjevati, dokazov zanje pa ji ni treba predlagati.

VSL Sklep II Cp 1236/2024, 8. 8. 2024

Nacionalno pravo je potrebno razlagati tako, da se doseže polni učinek prava EU in tudi tako, da pogoji (predpostavke) ne smejo biti manj ugodni od pogojev, ki se uporabljajo za podobne zahtevke, ki temeljijo na kršitvi nacionalnega prava (načelo enakovrednosti). Ker torej uporaba nacionalnega prava zahteva, da so nujen sestavni del sklepa o izvršbi tudi sredstva in predmet izvršbe, saj sicer brez njih ni mogoče prisilno realizirati z začasno odredbo izrečene prepovedi, morajo veljati te določbe tudi v postopkih, ko se uporabljajo določbe, ki so posledica prenosa prava EU v nacionalno pravo.

VSM Sklep I Cp 267/2024, 11. 6. 2024

Časovne meje pravnomočnosti določajo trenutek, na katerega se nanaša pravnomočnost. Gre torej za vprašanje, stanje do katerega trenutka sodišče upošteva, ko odloča v zadevi. V rednem pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. V postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe pa je to čas izdaje sodne odločbe.

O oblikovalnem učinku vpisa v javno knjigo govorimo takrat, kadar z vpisom v to knjigo nastane ali preneha določena pravica ali pravno razmerje. Takšen vpis je tudi vpis spremembe pravnoorganizacijske oblike družbe v sodni register.

VSL Sklep I Cpg 160/2024, 5. 6. 2024

Četudi je postopek po predlogu za izdajo začasne odredbe sumaren in hiter ter se v njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, to ne pomeni, da je dokazovanje v tej fazi postopka omejeno le na listinske dokaze (oziroma dokaze, ki jih je mogoče izvesti zunaj naroka). Posebej to velja v primeru (kot je tudi konkretni), ko ni razlogov za hitenje z zavrnitvijo predloga za zavarovanje. Razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo odločitev o zavrnitvi predlaganih dokazov, predstavljajo nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, da so izvedeni dokazi dovolj prepričljivi in popolni, da jih tudi novi dokazi ne bi mogli ovreči. Tožniki so podali trditve (o nemožnost uporabe edine dovozne poti do svojega bivalnega objekta), ki bi, če bi se izkazale za resnične, lahko utemeljile izdajo začasne odredbe.

VSL Sklep II Cp 711/2024, 30. 5. 2024

Tudi pri ustnih darilnih pogodbah za nepremičnine velja teorija realizacije. Dejstvo, da do vknjižbe tožničine lastninske pravice ni prišlo, ni odločilno. Prvi toženec je posest na podarjeni nepremičnini v celoti prepustil tožnici. Tožnica je nato posest nemoteno izvajala kot lastnica in je na tej podlagi v nepremičnino vlagala. Z izgradnjo nove hiše se je uresničil bistveni razlog daritve. Ustna darilna pogodba je bila v pretežni meri že izpolnjena. Realizirana darilna pogodba je zato kljub pomanjkljivi obliki veljavna in za darovalca (prvega toženca) zavezujoča.

VSL Sklep I Cp 466/2024, 16. 4. 2024

Tožnica bi morala izkazati aktivno ravnanje toženke, ki bi že bilo usmerjeno v onemogočanje uveljavitve terjatve tožeče stranke. Za takšno ravnanje so po ustaljeni sodni praksi potrebna konkretna ravnanja v smeri skrivanja, odtujevanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem. Bistveno je, da mora zaradi aktivnih ravnanj toženke, usmerjenih v odtujevanje in skrivanje premoženja, obstajati možnost, da bo izterjava terjatve v prihodnosti slabša od možnosti, v trenutku, ko je bil vložen predlog za izdajo začasne odredbe.

Prepovedni zahtevek vsebuje določno opredelitev prepovedi, saj je v njem jasno navedeno, da se toženki prepoveduje uporabo znamke EU št. 000, kot tudi, da navedena prepoved velja za označevanje blaga iz razreda 9 in storitve v razredih 35 in 36 Mednarodne klasifikacije blaga in storitev (Nicejske klasifikacije). Nadalje je jasno določeno, da se toženki prepoveduje uporabo imena A., kot tudi področja, za katera velja navedena prepoved (poslovno dokumentacijo, oglaševanje, internetne strani, elektronsko pošto itd.). Iz vsebine zahtevka je mogoče določiti ravnanje, ki se toženki prepoveduje, saj je konkretizirana tako uporaba kot njen predmet.

Tožnica predlaga, da se toženki "prepove opravljati storitve na področju trgovanja, menjave ter posredništva pri trgovanju z virtualnimi valutami na zunajborznem trgu (OTC)". Tudi za naveden prepovedni zahtevek je sodišče v izpodbijanemu sklepu zaključilo, da ni konkretiziran. Pritožba utemeljeno opozarja, da je takšen zaključek napačen. V navedenem prepovednem zahtevku je namreč jasno določeno, katerih storitev se mora toženka vzdržati (trgovanja, menjave, posredništva pri trgovanju), s katerimi valutami (virtualnimi valutami) in na katerem trgu (zunajborznem trgu).

VSL Sklep V Cpg 83/2024, 11. 4. 2024

Ker upničina pravica in dolžnost vrnitve na prejšnje delovno mesto učitelj izhaja že iz same pogodbe o zaposlitvi št. 001, ki jo je upnica podpisala, je zmotno pritožbeno stališče, da naj bi bila premestitev nezakonita tudi v procesnem smislu oziroma zato, ker upnica ob premestitvi nazaj na prejšnje delovno mesto učitelj ni prejela nikakršnega sklepa, odredbe, aneksa k pogodbi o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pisne dokumentacije.

Tako upnica kot tudi samo sodišče prve stopnje se neutemeljeno sklicujeta na določilo 149. člena ZJU, ki ureja premestitev javnega uslužbenca zaradi delovni potreb. Navedena zakonska določba se namreč v konkretnem primeru sploh ne uporablja, saj se za javne uslužbence v javnih zavodih, kar je dolžnik v obravnavani zadevi, uporablja le prvi del ZJU, to je le členi od 1 do 21, vsi ostali členi, zajeti v drugem, posebnem delu ZJU, pa se uporabljajo le za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnost.

VSL Sklep IV Ip 1343/2023, 28. 11. 2023

2.Predpostavke za izdajo začasne odredbe - nedenarne terjatve

Začasna odredba, ki zadržuje učinkovanje pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve preprečuje, da bi terjatev iz pogodbe zapadla in bi upnik v izvršilnem postopku lahko učinkovito uveljavil plačilo terjatve, preden bi bilo v sporu o veljavnosti pravnih naslovov pravnomočno odločeno. Ker takšna začasna odredba toženi stranki ne prepoveduje, da bi v izvršilnem postopku poizkusila uveljaviti plačilo terjatve, ali da z njo razpolaga, grožnja z izrekom denarne kazni ni potrebna, kar je skladno z načelom lojalne (evroskladne) razlage Direktive 13/93 in sodne prakse SEU.

VSL Sklep II Cp 47/2025, 23. 4. 2025

V ugovoru zatrjevana pojasnila so povsem konkretna, sklepčna in kažejo diametralno nasproten potek informiranja tožene stranke o prevzetih tveganjih, kot ga je zatrjevala tožeča stranka. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo podrobneje opredeliti do teh navedb tožene stranke, zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, pa bi lahko podalo šele po izvedbi predlaganih dokazov, to je tudi po zaslišanju bančnih uslužbencev.

VSL Sklep II Cp 301/2025, 18. 3. 2025

Prepoved odtujitve in obremenitve vozila se skladno z določbami ZIZ ne zaznamuje v uradni evidenci motornih vozil pri upravni enoti, temveč v registru, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (1. točka prvega odstavka 273. člena v zvezi s tretjim odstavkom 81. člena ZIZ).

Prenosnik lastninske pravice mora tudi v primeru simbolične izročitve pridobitelju omogočiti, da začne izvrševati dejansko oblast nad stvarjo. Zgolj pregled podatkov v evidenci registriranih motornih vozil (ne glede na naravo evidence) navedenega ne more omogočiti.

Premoženjska škoda sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe. Za premoženjsko škodo je namreč mogoče dobiti denarno nadomestilo (odškodnino). Tožnik bi moral zato navesti in dokazati konkretne okoliščine, zaradi katerih bo škoda, ki grozi, pomenila breme, ki bo pozneje težko nadomestljivo.

VSL Sklep II Cp 1550/2024, 27. 2. 2025

Ob lojalni (evroskladni) razlagi pravilnost stališča o verjetno izkazani nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode izkazuje že ugotovitev, da sta tožnika toženki že plačala več kot sta od nje prejela. V primeru nadaljnjega plačevanja kredita med postopkom bi morala zaradi preplačila spreminjati tožbo ali (v primeru plačila obrokov po zaključku sojenja na prvi stopnji in med pritožbenim postopkom) vložiti novo tožbo, kar je povezano z obveznostjo plačila stroškov postopka. Prav to pa je tisto, kar je glede na cilj zavarovanja, ki je v vzpostavitvi pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, treba preprečiti: poslabšanje premoženjskega stanja tožnikov zaradi finančnega bremena, povezanega z uveljavljanjem povračilnih zahtevkov.

VSL Sklep II Cp 212/2025, 18. 2. 2025

V postopku zavarovanja je lahko odločitev zaradi načela hitrosti sprejeta na podlagi krajšega dokaznega postopka in posledično krajše (nepopolne) dokazne ocene. Tudi zato, ker se v postopku zavarovanja dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti, s procesnega vidika ne more biti problematično, če sodišče v njem ne izčrpa ponujene dokazne ponudbe. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je obstoječe trditveno in dokazno gradivo sodišču prve stopnje omogočalo odločitev o ugovoru. Toženec v svojih procesnih upravičenjih ni bila prikrajšan, čeprav niso bili izvedeni vsi njegovi dokazi z zaslišanjem strank in prič. Zahteva po izvedbi vseh predlaganih dokazov obeh pravdnih strank bi pripeljala do situacije, ko bi bilo moč o ugovoru odločiti šele ob zaključku celotnega postopka, kar pa ni namen odločanja o ugovoru zoper začasno odredbo, kjer naj bi bil postopek hiter, dokazni standard pa znižan.

Za skupno premoženje gre tudi v primerih, ko je bilo pridobljeno na kakršenkoli odplačen način, in ne le na podlagi dela (67. člen DZ).

Vlaganja v nepremičnini so predstavljala skupno premoženje pravdnih strank oziroma povečanje vrednosti nepremičnin zaradi vlaganj.

Verjetno je, da je tožnica v nepremičnini, ki je posebno premoženje toženca, vložila posebno premoženje, stranki pa naj bi vlagali tudi skupno premoženje, zaradi česar naj bi prišlo do povečanja vrednosti nepremičnin. Obe nepremičnini sta bili po izvedenih vlaganjih prodani, zato je prišlo do spremembe oblike skupnega premoženja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da obstaja nevarnost za kasnejšo nemožnost uveljavitve terjatve.

Zavarovanje dokazov se na predlog stranke izvede, če obstoji utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja (264. člen ZPP).

VSL Sklep I Cp 2118/2024, 22. 1. 2025

Pravica do svobode govora ter javnosti do obveščenosti o delovanju medija v obravnavanem primeru pretehta nad pravico tožnika do časti in dobrega imena.

VSL Sklep II Cp 2122/2024, 9. 1. 2025

Tožniki so k predlogu za izdajo začasne odredbe priložili elektronsko sporočilo toženke s 30. 4. 2024, iz katerega izhaja, da jim bo dostop do spornih prostorov še naprej omogočala ob predhodni najavi vsaj 3 delovne dni vnaprej in ob prisotnosti pooblaščenega predstavnika lastnika, z izjemo nujnih primerov, ko bo odreagirala nemudoma. Toženka torej tožnikom dostop do teh prostorov in do v njih nahajajočih se naprav in vitalnih skupnih delov objekta še vedno omogoča, v nujnih primerih celo takoj, preprečuje jim le neomejen, stalen in nenadzorovan dostop. Zgolj taka omejitev dostopa, čeprav z verjetnostjo predstavlja motenje posesti, še ne predstavlja težko nadomestljive škode, ki bi utemeljevala izdajo regulacijske začasne odredbe.

Zaključek sodišča, da tožniki niso uspeli izkazati zavrnitve zahteve po dostopu v primeru, ko bi ga potrebovali zaradi konkretne situacije v smislu odprave okvare, vzdrževanja ipd. (in ne le zahteve po neomejenem stalnem dostopu), je torej pravilen. Ob predloženi zavezi toženke, da jim bo dostop omogočila po predhodni najavi, v nujnih primerih pa takoj, tožniki niso izkazali nujnosti in potrebnosti takojšnje sodne intervencije v smislu izdaje regulacijske začasne odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode. Tudi dejstvo, da so izdajo začasne odredbe predlagali šele dva meseca in pol po motilnem ravnanju, bolj kaže na to, da izdaja začasne odredbe ni nujna, in ne obratno, kot zmotno zatrjujejo v pritožbi.

VSL Sklep II Cp 1860/2024, 20. 12. 2024

Pri tehtanju neugodnih posledic oziroma položajev pravdnih strank je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je toženka finančna institucija, ki ima terjatev zavarovano s hipoteko na dveh nepremičninah in ki ji začasen odlog plačevanja glede na obseg njenega finančnega kapitala ne bo povzročil večjih finančnih izgub. Premoženjski položaj tožnice ni odločilen, pomembne so neugodne posledice, ki bi v primeru neizdaje predlagane začasne odredbe lahko nastale tožnici, in ki so povezane predvsem s sodnimi postopki za uveljavitev njenih povračilnih zahtevkov.

VSL Sklep II Cp 2076/2024, 19. 12. 2024

Tožnica bi morala za verjetno izkazati, da je motilno dejanje (izklop elektrike v stanovanju) storil toženec ali da je bilo storjeno po njegovem nalogu ali v njegovo korist. V pravdi zaradi motenja posesti mora namreč tožeča stranka za uspeh dokazati ne le zadnje mirno posestno stanje in motilno ravnanje, pač pa tudi, da je posest s samovoljnim in protipravnim ravnanjem motila prav tožena stranka.

VSL Sklep I Cp 1967/2024, 18. 12. 2024

V podobnem primeru je višje sodišče že zavzelo stališče, da nenadomestljiva škoda nastane, če je oviran edini dostop do hiše, torej ne tudi v primeru, ko je oviran zgolj eden od možnih dostopov. Tudi morebitno otežen, a kljub temu mogoč dostop do vrtov in travnika, ne predstavlja težko nadomestljive škode.

VSL Sklep I Cp 1582/2024, 10. 10. 2024

Tudi po presoji pritožbenega sodišča objektivno nevarnost iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ predstavlja zatrjevano slabo premoženjsko stanje toženca v povezavi z dejstvom, da sta toženca zunajzakonska partnerja.

Tožnica s tožbo zahteva (tudi) ugotovitev solastnine in s tem delitev skupnega premoženja. V takem primeru pa večinska sodna praksa, ki se ji pridružuje tudi pritožbeno sodišče v tej zadevi, stoji na stališču, da je prepoved razpolaganja mogoče omejiti le na določen delež.

VSL Sklep II Cp 1470/2024, 16. 9. 2024

3.Ureditvene (regulacijske) začasne odredbe

Odločitev o začasnem zadržanju učinkovanja sklenjenih pogodb je bila v celoti uresničena z izdajo začasne odredbe. Gre za odločbo oblikovalne narave, zato za njeno učinkovitost ni potrebno nobeno nadaljnje ravnanje, s tem pa tudi ne izrek denarne kazni kot oblike posredne prisile.

Prepoved vložitve predloga za izvršbo pomeni ne samo omejitve, temveč odvzem pravice do dostopa do sodišča kot sestavnega dela pravice do sodnega varstva.

VSL Sklep II Cp 577/2025, 16. 4. 2025

Prepoved odtujitve in obremenitve vozila se skladno z določbami ZIZ ne zaznamuje v uradni evidenci motornih vozil pri upravni enoti, temveč v registru, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (1. točka prvega odstavka 273. člena v zvezi s tretjim odstavkom 81. člena ZIZ).

Prenosnik lastninske pravice mora tudi v primeru simbolične izročitve pridobitelju omogočiti, da začne izvrševati dejansko oblast nad stvarjo. Zgolj pregled podatkov v evidenci registriranih motornih vozil (ne glede na naravo evidence) navedenega ne more omogočiti.

Premoženjska škoda sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe. Za premoženjsko škodo je namreč mogoče dobiti denarno nadomestilo (odškodnino). Tožnik bi moral zato navesti in dokazati konkretne okoliščine, zaradi katerih bo škoda, ki grozi, pomenila breme, ki bo pozneje težko nadomestljivo.

VSL Sklep II Cp 1550/2024, 27. 2. 2025

Tožnici do pravnomočnega zaključka tega postopka ne bo treba plačevati obrokov kredita. Ker je s takim ukrepom že (začasno) vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, je šteti, da bi bila prepoved razpolaganja s terjatvami, izterjave ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev, pod grožnjo denarne kazni za primer kršitve prepovedi, prekomeren (nesorazmeren) poseg v toženkino ustavno pravico do sodnega varstva.

Za zavarovanje oblikovalnega zahtevka že po naravi stvari ni potreben izrek denarne kazni – zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke.

Sodišče mora v okviru skrbi za enakovredno obravnavo strank paziti, da ne bi bila katera od njiju zaradi neizčrpane dokazne ponudbe procesno prikrajšana. Presoja, ali je neko dejstvo šteti za (ne)dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore).

VSL Sklep II Cp 567/2025, 10. 4. 2025

Tožnik je predlagal izdajo regulacijske oziroma ureditvene začasne odredbe, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja še pred pravnomočno rešitvijo v sodnem postopku. Njen namen je torej varstvo obstoječega stanja in ne zavarovanje izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah. Ker se predpostavka iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ nanaša na zavarovalne začasne odredbe, z njo ni mogoče utemeljiti izdaje regulacijske začasne odredbe.

VDSS Sklep Pdp 115/2025, 26. 3. 2025

Skladno s tretjim odstavkom 33. člena SPZ lahko le zakon izključi protipravnost posega v posest. To pomeni, da protipravnosti posega v posest ni mogoče izključiti s pravnim poslom. Nedopustno je reševanje sporov med najemnikom in najemodajalcem na način, da se skuša najemojemalca prisiliti k plačilu najemnine ali stroškov z odklopom elektrike, vode, ipd.

Ker je toženec tisti, ki je odklopil elektriko in prekinil dotok vode v lokala tožnikov, oziroma je bilo to storjeno po njegovem nalogu, je on tisti, ki mora vzpostaviti prvotno stanje ne glede na to, če bi to lahko naredila tožnika ali kdo tretji. Razlog za to je v nujnosti hitrega ukrepanja.

Tožencu ni mogoče naložiti vzpostavitve prejšnjega stanja na način, ki presega njegova motilna ravnanja.

Prepoved nadaljnjega motenja presega domet regulacijske začasne odredbe. Izdaja začasne odredbe je pridržana za izjemne situacije, ko je treba zaradi preprečitve nenadomestljive škode ali nasilja še pred zaključkom kontradiktornega postopka začasno urediti med strankama postopka sporno razmerje; morebitnih bodočih motenj posesti z regulacijsko začasno odredbo ni dopustno urejati.

Za izrek denarne kazni po 226. členu ZIZ zgolj s stopnjo verjetnosti ugotovljena dejstva ne zadostujejo.

Materialnopravno zmotno stališče tožnikov, da se lahko predlagana denarna kazen izreče za vsak dan kršitve, sodišču ne daje podlage za odločanje preko zneska, navedenega v predlogu za izdajo začasne odredbe.

VSL Sklep I Cp 1734/2024, 13. 3. 2025

Dogovor o valutni klavzuli načeloma ni nepošten, če ima stranka pravico, da od njega vedno odstopi, in da konverzija kredita predstavlja možnost omejitve valutnega tveganja, s tem pa uravnoteženja položaja potrošnika in banke.

Predčasno odplačilo kredita s pripadajočimi obrestmi ni nikakršna ugodnost za kreditojemalca, temveč le za banko.

Druga v pogodbi predvidena možnost, "vloga za refinanciranje obstoječega kredita z novim," ni odvisna od volje potrošnika, temveč je izključno diskrecijska pravica banke, ali bo vlogo za refinanciranje obstoječega kredita odobrila ali ne, kar po oceni pritožbenega sodišča prav tako ne varuje v zadostni meri pravic potrošnika.

VSL Sklep II Cp 1891/2024, 7. 3. 2025

Bistveno vprašanje je, ali je kljub postavitvi ovir na in ob poti možna uporaba poti s strani tožnikov, torej izvrševanje služnosti hoje in vožnje z vsemi vozili v korist vsakokratnih lastnikov nepremičnine, oziroma, ali postavitev ovir predstavlja motenje služnosti do te mere, da sta tožnika upravičena do sodnega varstva na podlagi 212. člena SPZ že v okviru postopka za izdajo začasne odredbe.

VSL Sklep II Cp 310/2025, 7. 3. 2025

Od povprečnega potrošnika, ki je razumno pozoren in preudaren, ne bi bilo mogoče zahtevati, da se na lastno pobudo redno seznanja z odločitvami nacionalnega vrhovnega sodišča v zvezi s standardiziranimi pogoji v pogodbah iste vrste, kot so pogodbe, ki jih je lahko sklenil s prodajalci ali ponudniki, poleg tega pa tudi, da na podlagi sodbe nacionalnega vrhovnega sodišča ugotovi, ali je pogoj, kot je tisti, ki je vključen v določeno pogodbo, nepošten (52. točka C-561/21). Če to velja za sodno prakso, še toliko bolj velja za medijske objave - zgolj na podlagi medijske objave je nemogoče narediti utemeljen sklep, da je konkretna kreditna pogodba nična.

Upoštevaje gornje stališče je torej začetek teka zastaralnega roka trenutek pravnomočnosti odločbe, s katero je bila ugotovljena nepoštenost pogodbenega pogoja (v obravnavani zadevi ta pogoj še ni izpolnjen), ima pa tožena stranka možnost dokazati, da sta tožnika za dejstvo nepoštenosti pogoja vedela že prej. Tega pa v predmetni zadevi tožena stranka (še) ni uspela dokazati.

VSL Sklep I Cp 231/2025, 18. 2. 2025

Iz toženkinih ugovornih trditev izhaja, da je tožnika opozorila na bistvene nevarnosti kredita, tudi na okoliščino, da lahko valutno tveganje, ki navzgor ni omejeno, pomembno vpliva na njuno plačilno sposobnost. Ker gre za trditve, diametralno nasprotne trditvam tožnikov, bi moralo sodišče prve stopnje toženki omogočiti, da jih dokaže. Posebej zato, ker je na njej (trditveno in) dokazno breme o izpolnjeni pojasnilni dolžnosti, opravljeni s profesionalno skrbnostjo.

VSL Sklep II Cp 114/2025, 18. 2. 2025

Začasna odložitev plačevanja mesečnih obrokov je glede na zavezujoča stališča SEU praviloma potrebna, kadar (i) ima sodišče dovolj indicev o nepoštenosti pogodbenih pogojev in je zato verjetno, da je pogodba nična ali (vsaj) da bo potrošnik upravičen zahtevati vračilo med postopkom zapadlih mesečnih obrokov, in (ii) je le z odložitvijo mogoče doseči polni učinek odločitve o ničnosti nepoštenih pogojev. V jeziku 272. člena ZIZ prvo ustreza pojmu verjetnosti terjatve, drugo pa nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode.

Opozorila ne dosežejo visoko postavljenega standarda pojasnilne dolžnosti. Ostajajo namreč na ravni abstraktne omembe možnosti spreminjanja tečaja in njenega bistvenega vpliva na obrok in glavnico. V njih ni sporočila o realni možnosti zelo velike depreciacije domače valute (kot posledice izjemnih dogodkov v dolgoletni odplačilni dobi), ki da lahko konkretno ohromi zmožnost tožnikov plačevati obroke.

Prvostopenjsko sodišče je težko nadomestljivo škodo tožnikov oprlo na pravilno razlago 272. člena ZIZ, prav pa je ugotovilo tudi dejstva, ki jih je podredilo zadevni normi. To so dejstva, da sta tožnika toženki verjetno že plačala več, kot sta v evrih od nje prejela, in da v okviru te pravde, četudi bi z njo uspela, ne bi mogla doseči polnega učinka končne meritorne sodbe, kajti tožbo bi morala spreminjati in celo vložiti novo.

Zadržano učinkovanje poslov pomeni, da tožnikoma obrokov, ki zapadejo v času veljavnosti začasne odredbe, ni treba izpolniti. Začasna odredba tako pravno legitimira njuno pasivnost, ki zato nima znakov kršitve pogodbe. Cilj začasne odredbe torej ni uresničljiv, kot želita prikazati tožnika, šele z nekakšno (denarno) prisilitvijo tožnikov v opustitev. Pač pa ga tožnika dosežeta neposredno sama - tako da pogodbe v času moratorija, ki ga uvaja začasna odredba, ne izpolnjujeta. Za to po naravi stvari zoper toženo banko ne potrebujeta ne izvršilnega sredstva ne preteče denarne kazni.

VSL Sklep II Cp 266/2025, 14. 2. 2025

Iz toženkinih ugovornih trditev izhaja, da je tožnico opozorila na bistvene nevarnosti kredita, tudi na okoliščino, da lahko valutno tveganje, ki navzgor ni omejeno, pomembno vpliva na njeno plačilno sposobnost. Ker gre za trditve, diametralno nasprotne trditvam tožnice, bi moralo sodišče prve stopnje toženki omogočiti, da jih dokaže. Posebej zato, ker je na njej (trditveno in) dokazno breme o izpolnjeni pojasnilni dolžnosti, opravljeni s profesionalno skrbnostjo. Šele izvedba predlaganega dokaza bi omogočala presojo, ali je tožnica razumela (oziroma ni razumela) razsežnost(i) prevzetega valutnega tveganja.

VSL Sklep II Cp 2188/2024, 6. 2. 2025

Nacionalno sodišče mora glede na vse okoliščine obravnavane zadeve ugotoviti, ali je odložitev izpolnjevanja obveznosti potrošnika, da plača mesečne obroke za čas trajanja postopka, potrebna za zagotovitev pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi potrošnik bil, če teh pogojev ne bi bilo. Tako lahko sodišče upošteva med drugim finančni položaj potrošnika in tveganje, da bo moral banki vrniti znesek, ki presega znesek, ki si ga je izposodil.

Tožnika sta fizični osebi, ki morata skrbeti za dva šoloobvezna otroka, toženka pa banka, zato gotovo razpolaga z neprimerno višjim kapitalom kot tožnika in je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je nadaljnje plačevanje kredita, ki je verjetno ničen, neprimerno hujša neugodna posledica za tožnika, kot ne prejemanje obrokov kredita za toženko, na mestu. Da je terjatev toženke zavarovana s hipoteko, sta tožnika navedla. Trditveno breme se nanaša na trditve o dejstvih, pravo pa mora poznati sodišče. Ali sta tožnika zavarovanje s hipoteko omenjala v zvezi s pogojem reverzibilnosti, zato ni pomembno.

VSL Sklep II Cp 1264/2024, 6. 2. 2025

Trditve toženke, da je tožnikoma izročila izračune po različnih vrstah kreditnih pogodb in izračune možnih scenarijev rasti valutnega tečaja, je sodišče pravilno štelo za manj verjetne, ker toženka listinskih dokazov o tem ni predložila. Poleg tega toženka ni podala trditev, da so izračuni vsebovali podatke o zelo veliki depreciaciji in je bilo to pri izračunu upoštevano. Tudi iz navedb toženke, kako je bančni uslužbenec predstavil tožnikoma ponudbo, ne izhaja, da jima je predstavil možnost "črnega scenarija".

Iz navedb toženke ni razvidno njeno pojasnilo tožniku o pomenu in učinku konverzije v povezavi z mehanizmom pogodbenega pogoja kredita, vezanega na CHF. Samo dejstvo o v pogodbo vključeni možnosti konverzije ne odpravlja neuravnoteženosti potrošnikovega pogodbenega položaja. Možnost konverzije pa je lahko tudi po oceni pritožbenega sodišča celo pripomogla k vtisu tožnikov, da dejansko tveganje kreditnega posla kot takega pravzaprav ni tako visoko.

VSL Sklep II Cp 1976/2024, 5. 2. 2025

Razlaga SEU in sodba C-287/22 je bila razlog za spremembo domače sodne prakse, ki se je že ustalila pri stališču, da je v potrošniških sporih z začasno odredbo mogoče zavarovanje tudi za oblikovalni zahtevek.

Pritožba se neutemeljeno zavzema za restriktivni pristop pri izdajanju regulacijskih začasnih odredb v potrošniških sporih.

VSL Sklep II Cp 1660/2024, 29. 1. 2025

V obravnavani zadevi se je sodišče prve stopnje glede na ugovorne navedbe povezane s klavzulo zamenljivosti postavilo na stališče, da tožnik verjetno objektivno ni mogel oceniti kaj za njegove obveznosti ta klavzula pomeni. Oceniti torej ni mogel, ali mu ta klavzula dejansko zmanjšuje valutno tveganje ali ne. Ta ocena temelji na predpostavki, da so pogodbeno predvidena možnost konverzije, valutna klavzula ter ustrezna vsebina pojasnilne dolžnosti trije dejavniki, ki drug na drugega lahko součinkujejo in na ugotovitvi, da tožnik ob sklepanju pogodbe verjetno ni bil opozorjen glede netipičnega in neobvladljivega tveganja, ki ga nase prevzema, in da je bil glede tega informacijsko podhranjen. Za to fazo postopka navedene ugotovitve zadostujejo.

VSL Sklep I Cp 2197/2024, 28. 1. 2025

V tej zadevi v ugovoru zatrjevana pojasnila toženke kažejo diametralno nasproten potek informiranja o prevzetih tveganjih, kot sta ga zatrjevala tožnika, ki sta navedla, da nista bila opozorjena na valutna tveganja in na to, kako bi lahko večja apreciacija tečaja vplivala na njune kreditne obveznosti. Zgolj na podlagi podanih navedb po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da so navedbe tožnikov verjetnejše.

VSL Sklep II Cp 1740/2024, 24. 1. 2025

Četudi bi sodišče ugotovilo ničnost kreditne pogodbe, bo morala tožeča stranka toženki vrniti, kar je od nje prejela. Ker glavnice, izplačane iz naslova izpolnitve te pogodbe, tožeča stranka še ni odplačala, ji vsaj do odplačila glavnice ne bo potrebno spreminjati tožbe za vse med postopkom plačane obroke - do tega bo prišlo šele, ko in če bo odplačala glavnico, torej, ko bo toženki vrnila, kar je od nje po pogodbi prejela. Predlagano zavarovanje bi bilo utemeljeno, če bi bila poleg verjetnosti obstoja terjatve na ničnost pogodbe verjetno izkazana težko nadomestljiva škoda, ki je podana s tem, ko bi morala tožeča stranka razširjati tožbo oziroma vlagati novo tožbo. V obravnavanem primeru ni sporno, da tožeča stranka niti še v času vložitve pritožbe ni v celoti odplačala zneska glavnice, ki ga je prejela od toženke iz naslova izpolnitve kreditne pogodbe. Nerelevantna je pritožbena navedba, da bo to glavnico kmalu odplačala, saj do tega dejstva še ni prišlo niti ni gotovo, da bo do njega sploh prišlo. Plačilo obrokov s strani tožeče stranke namreč ni gotovo bodoče dejstvo kot je na primer potek časa. Glede na navedeno s stopnjo verjetnosti ni izkazano, da v primeru utemeljenosti tožbenih zahtevkov, polnega učinka končne meritorne odločitve ne bi bilo mogoče zagotoviti brez zavarovanja, s katerim se začasno zadrži plačevanje zapadlih mesečnih obrokov po sporni kreditni pogodbi.

Tudi sicer (če bi bili izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje učinkovanja pogodbe, pa zaenkrat niso) pa po presoji pritožbenega sodišča za zagotovitev polnega učinka morebitne ugoditve zahtevku na ničnost pogodbe, kot ga terja pravo EU, zadostuje začasno zadržanje učinkovanja pogodbe. Taka začasna odredba toženki prepoveduje nadaljnje uveljavljanje upravičenj iz pogodbe. Morebitno uveljavljanje teh upravičenj v izvršilnem postopku bi bilo v nasprotju z začasno odredbo in zato nedopustno. Zato v takšnem primeru tožeči stranki do konca začasnega zadržanja tudi ni treba plačevati obrokov v skladu s to pogodbo.

Izdaja začasne odredbe, kot je predlagana v izpodbijanem zavrnilnem delu, bi posegla v toženkino pravico do sodnega varstva - uveljavljanja terjatev v izvršilnem postopku. Po stališču novejše sodne prakse taka začasna odredba ni dopustna. ZIZ daje tožeči stranki na razpolago pravna sredstva, s katerimi se lahko upre morebitnemu toženkinemu uveljavljanju pogodbenih terjatev v izvršilnem postopku (ugovor zoper sklep o izvršbi, odlog izvršbe, nasprotna izvršba).

VSL Sklep II Cp 2123/2024, 9. 1. 2025

V tej pravdi se s stopnjo verjetnosti nakazuje, da v primeru, če bi bili zahtevki tožnikov utemeljeni, polnega učinka končne meritorne odločitve v tej pravdi in polnega učinka Direktive ne bo mogoče zagotoviti brez začasnega zavarovanja, s katerim bi se zadržalo plačevanje mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi spornih pogodb. To pa je - poleg verjetnosti obstoja terjatve na ničnost pogodbe - edini relevantni pogoj, ki ga je mogoče postaviti tožnikoma za utemeljitev predlaganega zavarovanja, če naj se nacionalna zakonodaja in sodna praksa razlagata lojalno, kot nalaga sodba SEU C-287/22.

Glede na navedeno se izkaže, da evroskladna razlaga relevantnih določb ZIZ v navedenih potrošniških sporih omogoča znatno znižane standarde sicer strogo pojmovanih pogojev za ureditvene začasne odredbe.

VSL Sklep II Cp 1510/2024, 18. 12. 2024

Sodba SEU v zadevi C-287/22 ne zahteva visoke stopnje dokazanosti dejstva, da je potrošnik že plačal več, kot dolguje, temveč zadošča, da obstaja tveganje, da bo potrošnik med sodnim postopkom plačeval mesečne obroke v znesku, ki je višji od dejansko dolgovanega.

Evroskladna razlaga relevantnih določb ZIZ v potrošniških sporih za ugotovitev ničnosti kreditnih pogodb v CHF omogoča znatno znižane standarde sicer strogo pojmovanih pogojev za ureditvene začasne odredbe.

VSL Sklep I Cp 1899/2024, 18. 12. 2024

Na podlagi ugovornih navedb ni mogoče zaključiti, da je dal bančni referent toženke tožnici zgolj posplošeno in preohlapno pojasnilo glede valutnega tveganja. V ugovoru zatrjevana pojasnila so povsem konkretna in kažejo diametralno nasproten potek informiranja toženke o prevzetih tveganjih, kot ga je zatrjevala tožnica. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo podrobneje opredeliti do teh toženkinih navedb, zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, pa bi lahko podalo šele po izvedbi predlaganih dokazov.

VSL Sklep I Cp 911/2024, 10. 12. 2024

Ker na podlagi navedenega izdaja začasne odredbe v smislu prepovedi razpolaganja, izterjave in uveljavljanja poplačila terjatev ter posledično za izrek denarne kazni za primer kršitve teh prepovedi ni utemeljena, prvostopenjsko sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe v tem obsegu upravičeno ni sledilo. Bi pa moralo, ob pravilni uporabi materialnega prava, predlog v navedenem delu kot neutemeljen (tudi) zavrniti. Predlog je bil formalno popoln, vendar tožeča stranka ni uspela konkretizirati okoliščin, ki bi kazale na izpolnjenost pogojev, kar pomeni, da iz dejanske podlage predloga ne izhaja njegova utemeljenost, zato je v navedenem delu predlog nesklepčen.

VSL Sklep II Cp 1673/2024, 5. 12. 2024

Za izdajo začasne odredbe torej zadostuje že verjeten izkaz nastanka težko nadomestljive škode. Takšno je tudi stališče novejše sodne prakse.

Ker je tožnica predlagala izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, se pritožbenemu sodišču ni potrebno opredeliti do toženkinih navedb o zastaranju potencialnega kondikcijskega (denarnega) zahtevka.

VSL Sklep I Cp 1764/2024, 3. 12. 2024

Preprečitev dostopa sama po sebi ne izkazuje posega v pritožnikovo lastninsko pravico. Ne zatrjuje namreč obstoja nobenega od lastninskih upravičenj na tuji nepremičnini. Tako ni verjetno izkazal niti težko nadomestljive škode v smislu 2. alineje drugega 272. člena ZIZ, niti okoliščin v njegovi sferi, ki bi omogočile tehtanje varovanih interesov po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Stališče, da ima preprečitev edinega dostopa do nepremičnine že samo po sebi za posledico nastanek težko nadomestljive škode, je bilo v sodni praksi zavzeto v drugačnih primerih od obravnavanega. V obeh primerih je šlo za dostop do stanovanjske hiše.

VSL Sklep II Cp 1861/2024, 22. 11. 2024

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da ker je bila kreditna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, ki je skladno z ZN javna listina, potrjuje resničnost tistega, kar je zapisano v njej, torej tudi resničnost dejstva, da sta bila tožnika opozorjena na valutno tveganje. Tudi ta okoliščina po oceni pritožbenega sodišča ne more vplivati na (preliminarno, s stopnjo verjetnosti) oceno sodišča prve stopnje, da toženka pojasnilne dolžnosti ni opravila ustrezno. Dejstvo, da je bila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa in se torej šteje za javno listino, pomeni le to, da je resnično tisto, kar je v notarskem zapisu zabeleženo (dokler se ne dokaže nasprotno). V spornem notarskem zapisu pa je bilo, kot navaja pritožba, zapisano le, da sta bila tožnika "opozorjena na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo tega pravnega posla ter na njegove pravne posledice", pri čemer pritožba ne pojasni, kakšna naj bi bila konkretna vsebina opozorila na znana in običajna tveganja ter pravne posledice posla. Tudi izjava v notarskem zapisu, da stranki izrecno potrjujeta, da ju je notarka poučila o vseh pravnih posledicah sklenjenega pravnega posla, zahtevanega ne izkazuje. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje (in že prej večkrat VSRS), zgolj pavšalno in abstraktno opozorilo na valutno tveganje, valutna ali tečajna nihanja oziroma posledice pravnega posla ipd. ne zadošča.

VSL Sklep II Cp 1435/2024, 19. 11. 2024

Za pravilnost stališča o verjetno izkazanem nastanku težko nadomestljive škode zadostujejo ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da je verjetno izkazano, da sta tožnici plačali več od prejetega kredita.

VSL Sklep II Cp 1820/2024, 14. 11. 2024

V novejši sodni praksi slovenskih sodišč je že zavzeto stališče, da je ureditev začasnih odredb po ZIZ dovolj široka, da je mogoče o predlaganih začasnih odredbah v tem normativnem okviru odločati skladno s pravom EU in na ta način doseči polni učinek Direktive 93/13, zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je sodišče pogoje za izdajo začasne odredbe po ZIZ razlagalo contra legem. Tako stališče tudi ne pomeni, da predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče zavrniti in je izgubljen restriktivni pristop po ZIZ ter da se začasne odredbe izdajajo avtomatizirano, brez presoje pogojev po ZIZ in brez ustrezne konkretizacije navedb in relevantne dokazne podlage, kot meni pritožba. Sodišče mora namreč še vedno pogoje za izdajo začasne odredbe presoditi skozi določbe ZIZ in ob smiselni uporabi ZPP (prim. 15. člen ZIZ), kar hkrati pomeni, da mora biti zadoščeno tudi trditvenemu in dokaznemu bremenu (7. in 212. člen ZPP), vsebinsko pa je treba posamezne pogoje razlagati evropsko skladno.

VSL Sklep I Cp 1418/2024, 17. 10. 2024

Tožnika v tej pravdi sicer nista postavila dajatvenega (denarnega) zahtevka. Vendar pa je bistveno, da zatrjujeta, da sta že plačala znesek, ki je višji od dolgovanega, iz česar izhaja, da ne dolgujeta toženki ničesar več in da so plačila obrokov, ki jih na podlagi pogodbe še vedno izvajata, da bi se izognila sili (npr. unovčenju hipoteke), preplačila, ki bi jih potencialno lahko terjala nazaj.

V primeru, če bi začasna odredba bila izdana (in bi se torej do konca pravde začasno zadržalo plačevanje pogodbenih obrokov), morda tožnikoma sploh ne bo treba postaviti denarnega zahtevka za povrnitev neupravičeno prejetih zneskov. To pa nedvomno kaže na potrebnost izdane začasne odredbe.

VSL Sklep I Cp 1059/2024, 17. 10. 2024

Pravni in dejanski položaj potrošnika je treba presojati upoštevaje vse okoliščine obravnavane zadeve, ne le v luči potrošnikovega trenutnega finančnega stanja, pač pa tudi v luči nepotrebnih, za potrošnika stroškovno in psihično obremenjujočih nadaljnjih sodnih postopkov za uveljavljanje povračila med postopkom verjetno preplačanih obrokov. Predpostavko o težko nadomestljivi škodi bo treba v ponovnem sojenju na podlagi trditev v predlogu za izdajo začasne odredbe ocenjevati širše in popolneje, pri tem pa upoštevati, da tožnica ne zatrjuje in dokazuje le premoženjske škode.

VSL Sklep I Cp 628/2024, 8. 5. 2024

Tožnika utemeljeno opozarjata, da sodišče predloga za izdajo začasne odredbe ni celovito presojalo v skladu z določbami 272. člena ZIZ, ki pri ureditvenih začasnih odredbah ne omogoča sodnega varstva le ob kumulativno izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka in druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, temveč ob pogoju reverzibilnosti dopušča njeno izdajo tudi ob sočasno izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka in tretje alineje drugega odstavka tega člena.

VSL Sklep II Cp 1497/2023, 11. 1. 2024

Odgovor na vprašanje, ali je ukrep po izdani začasni odredbi, v skladu s katerim pogodba in notarski zapis (začasno) ne učinkujeta, zadosti učinkovit, je pritrdilen. Tudi zato štejemo, da je sodno varstvo z izdajo sodbe, ki ugotavlja ničnost pogodbe in notarskega zapisa, učinkovita. Ker v takšnem primeru sodne odločbe ne podkrepimo s prepovedjo vlaganja predlogov za izvršbo in s pretnjo denarne kazni, ni nobenega razloga, da bi v primeru izdane začasne odredbe ravnali drugače.

VSRS Sklep II Ips 10/2025, 16. 4. 2025

4.Začasne odredbe - razmerje med starši in otroki

5.Začasne odredbe - delovna razmerja

Presoja utemeljenosti odpovedi presega okvir odločanja o začasni odredbi, zato se v tej fazi postopka ne presoja, ali je toženka imela dovolj časa, da je preizkusila delovne sposobnosti tožnika in ali je tožnik od 11. 11. do 15. 11. 2024 sploh opravljal delo, katerega bi toženka lahko ocenjevala.

VDSS Sklep Pdp 50/2025, 10. 2. 2025

6.Začasne odredbe – insolventnost

273. člen (Vrste začasnih odredb)

1.Splošno

Tožnici do pravnomočnega zaključka tega postopka ne bo treba plačevati obrokov kredita. Ker je s takim ukrepom že (začasno) vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, je šteti, da bi bila prepoved razpolaganja s terjatvami, izterjave ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev, pod grožnjo denarne kazni za primer kršitve prepovedi, prekomeren (nesorazmeren) poseg v toženkino ustavno pravico do sodnega varstva.

Za zavarovanje oblikovalnega zahtevka že po naravi stvari ni potreben izrek denarne kazni – zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke.

Sodišče mora v okviru skrbi za enakovredno obravnavo strank paziti, da ne bi bila katera od njiju zaradi neizčrpane dokazne ponudbe procesno prikrajšana. Presoja, ali je neko dejstvo šteti za (ne)dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore).

VSL Sklep II Cp 567/2025, 10. 4. 2025

Razlaga SEU in sodba C-287/22 je bila razlog za spremembo domače sodne prakse, ki se je že ustalila pri stališču, da je v potrošniških sporih z začasno odredbo mogoče zavarovanje tudi za oblikovalni zahtevek.

Pritožba se neutemeljeno zavzema za restriktivni pristop pri izdajanju regulacijskih začasnih odredb v potrošniških sporih.

VSL Sklep II Cp 1660/2024, 29. 1. 2025

Pri tehtanju neugodnih posledic oziroma položajev pravdnih strank je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je toženka finančna institucija, ki ima terjatev zavarovano s hipoteko na dveh nepremičninah in ki ji začasen odlog plačevanja glede na obseg njenega finančnega kapitala ne bo povzročil večjih finančnih izgub. Premoženjski položaj tožnice ni odločilen, pomembne so neugodne posledice, ki bi v primeru neizdaje predlagane začasne odredbe lahko nastale tožnici, in ki so povezane predvsem s sodnimi postopki za uveljavitev njenih povračilnih zahtevkov.

VSL Sklep II Cp 2076/2024, 19. 12. 2024

Nacionalno pravo je potrebno razlagati tako, da se doseže polni učinek prava EU in tudi tako, da pogoji (predpostavke) ne smejo biti manj ugodni od pogojev, ki se uporabljajo za podobne zahtevke, ki temeljijo na kršitvi nacionalnega prava (načelo enakovrednosti). Ker torej uporaba nacionalnega prava zahteva, da so nujen sestavni del sklepa o izvršbi tudi sredstva in predmet izvršbe, saj sicer brez njih ni mogoče prisilno realizirati z začasno odredbo izrečene prepovedi, morajo veljati te določbe tudi v postopkih, ko se uporabljajo določbe, ki so posledica prenosa prava EU v nacionalno pravo.

VSM Sklep I Cp 267/2024, 11. 6. 2024

Odgovor na vprašanje, ali je ukrep po izdani začasni odredbi, v skladu s katerim pogodba in notarski zapis (začasno) ne učinkujeta, zadosti učinkovit, je pritrdilen. Tudi zato štejemo, da je sodno varstvo z izdajo sodbe, ki ugotavlja ničnost pogodbe in notarskega zapisa, učinkovita. Ker v takšnem primeru sodne odločbe ne podkrepimo s prepovedjo vlaganja predlogov za izvršbo in s pretnjo denarne kazni, ni nobenega razloga, da bi v primeru izdane začasne odredbe ravnali drugače.

VSRS Sklep II Ips 10/2025, 16. 4. 2025

2.Prepoved odtujitve in obremenitve premičnin

Prepoved odtujitve in obremenitve vozila se skladno z določbami ZIZ ne zaznamuje v uradni evidenci motornih vozil pri upravni enoti, temveč v registru, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (1. točka prvega odstavka 273. člena v zvezi s tretjim odstavkom 81. člena ZIZ).

Prenosnik lastninske pravice mora tudi v primeru simbolične izročitve pridobitelju omogočiti, da začne izvrševati dejansko oblast nad stvarjo. Zgolj pregled podatkov v evidenci registriranih motornih vozil (ne glede na naravo evidence) navedenega ne more omogočiti.

Premoženjska škoda sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe. Za premoženjsko škodo je namreč mogoče dobiti denarno nadomestilo (odškodnino). Tožnik bi moral zato navesti in dokazati konkretne okoliščine, zaradi katerih bo škoda, ki grozi, pomenila breme, ki bo pozneje težko nadomestljivo.

VSL Sklep II Cp 1550/2024, 27. 2. 2025

3.Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin

4.Prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročalo škodo upniku, ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh

Začasna odredba, ki zadržuje učinkovanje pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve preprečuje, da bi terjatev iz pogodbe zapadla in bi upnik v izvršilnem postopku lahko učinkovito uveljavil plačilo terjatve, preden bi bilo v sporu o veljavnosti pravnih naslovov pravnomočno odločeno. Ker takšna začasna odredba toženi stranki ne prepoveduje, da bi v izvršilnem postopku poizkusila uveljaviti plačilo terjatve, ali da z njo razpolaga, grožnja z izrekom denarne kazni ni potrebna, kar je skladno z načelom lojalne (evroskladne) razlage Direktive 13/93 in sodne prakse SEU.

VSL Sklep II Cp 47/2025, 23. 4. 2025

Odločitev o začasnem zadržanju učinkovanja sklenjenih pogodb je bila v celoti uresničena z izdajo začasne odredbe. Gre za odločbo oblikovalne narave, zato za njeno učinkovitost ni potrebno nobeno nadaljnje ravnanje, s tem pa tudi ne izrek denarne kazni kot oblike posredne prisile.

Prepoved vložitve predloga za izvršbo pomeni ne samo omejitve, temveč odvzem pravice do dostopa do sodišča kot sestavnega dela pravice do sodnega varstva.

VSL Sklep II Cp 577/2025, 16. 4. 2025

5.Plačevanje nadomestila plače delavcu

6.Neprimerno sredstvo zavarovanja

Ker je nasprotni udeleženec dopustil dostop do kanalizacijskega jaška zaradi njegovega očiščenja na podlagi začasne odredbe, ker je bilo očiščenje izvedeno in se kasneje potreba po njem ni več izkazala, je odpadla tudi potreba po zahtevanem sodnem varstvu. Iz navedenega razloga in ker je predlagatelj vztrajal pri svojem (prvotnem) predlogu oziroma ker predloga zaradi njegove izpolnitve ni umaknil, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se predlog zavrne.

VSL Sklep II Cp 947/2024, 21. 3. 2025

273.a člen (Pogoji za začasno odredbo)

S tem, ko mati dejansko nima nobenih stikov s sinom je otrok vsaj s stopnjo verjetnosti ogrožen, ker lahko popolna odsotnost stikov vodi v odtujenost od starša, s katerim sicer ne živi, kar pa lahko ima negativne posledice za njegov nadaljnji psihofizični razvoj.

VSM Sklep III Cp 309/2025, 14. 4. 2025

V danem primeru je bilo potrebno začasno regulirati le stike med materjo in sinom zaradi ravnanja sedanjega partnerja nasprotne udeleženke

VSM Sklep III Cp 280/2025, 8. 4. 2025

273.b člen (Začasne odredbe za varstvo koristi otrok)

Domneva, da so stiki z nerezidenčnim staršem otroku v korist, velja le, če ni kakšnih posebnih okoliščin. Če pa je (z verjetnostjo) izkazano nasilje starša nad otrokom, je domneva o koristnosti stikov obrnjena: domneva se, da stiki niso v korist otroka in da starš, ki izvaja nasilje, nima stikov.

VSL Sklep IV Cp 1146/2024, 17. 7. 2024

274. člen (Varščina namesto začasne odredbe)

275. člen (Varščina kot pogoj za začasno odredbo)

Ustaljeno stališče sodne prakse je, da zgolj teoretična, hipotetična možnost, da lahko toženca vsak čas premoženje odtujita ali obremenita, ne zadošča za izkaz verjetnosti, da bosta aktivno ukrepala v smeri onemogočenja oz. preprečitve uveljavitve plačila odškodnine. Možnost še ne pomeni verjetnosti.

Varščino ZIZ predvideva izrecno tudi v primeru, če upnik ne izkaže (vseh) zahtevanih pogojev za izdajo začasne odredbe. Razlaga sodišča, da to nikoli ni mogoče, bi torej šla v izrecno nasprotje črki zakona.

VSL Sklep I Cp 1386/2024, 13. 11. 2024

276. člen (Več začasnih odredb)

Nacionalno pravo je potrebno razlagati tako, da se doseže polni učinek prava EU in tudi tako, da pogoji (predpostavke) ne smejo biti manj ugodni od pogojev, ki se uporabljajo za podobne zahtevke, ki temeljijo na kršitvi nacionalnega prava (načelo enakovrednosti). Ker torej uporaba nacionalnega prava zahteva, da so nujen sestavni del sklepa o izvršbi tudi sredstva in predmet izvršbe, saj sicer brez njih ni mogoče prisilno realizirati z začasno odredbo izrečene prepovedi, morajo veljati te določbe tudi v postopkih, ko se uporabljajo določbe, ki so posledica prenosa prava EU v nacionalno pravo.

VSM Sklep I Cp 267/2024, 11. 6. 2024

277. člen (Čas, za katerega se izdaja začasna odredba)

Nacionalno pravo je potrebno razlagati tako, da se doseže polni učinek prava EU in tudi tako, da pogoji (predpostavke) ne smejo biti manj ugodni od pogojev, ki se uporabljajo za podobne zahtevke, ki temeljijo na kršitvi nacionalnega prava (načelo enakovrednosti). Ker torej uporaba nacionalnega prava zahteva, da so nujen sestavni del sklepa o izvršbi tudi sredstva in predmet izvršbe, saj sicer brez njih ni mogoče prisilno realizirati z začasno odredbo izrečene prepovedi, morajo veljati te določbe tudi v postopkih, ko se uporabljajo določbe, ki so posledica prenosa prava EU v nacionalno pravo.

VSM Sklep I Cp 267/2024, 11. 6. 2024

278. člen (Prenehanje začasne odredbe)

Glede na to in ker je bila veljavnost začasne odredbe vezana na iztek 30 dnevnega roka po pravnomočnosti sodbe o tožbenem zahtevku, je izpodbijana odločitev o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj, oprta na prvi odstavek 278. člena ZIZ, pravilna.

VSL Sklep III Cp 311/2025, 18. 3. 2025

279. člen (Povrnitev škode dolžniku)

Pravni interes za vložitev ugovora ima dolžnik, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Z odločitvijo bi se torej njegov pravni položaj glede konkretnega zahtevka izboljšal.

Potem, ko je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zavarovanja in v ustavljenem postopku ne more več opravljati nobenih procesnih dejanj, bi morala druga dolžnica konkretizirano navajati, v čem bi ji vsebinska odločitev o ugovoru prinesla konkretno in neposredno pravno korist.

VSL Sklep I Cpg 3/2025, 21. 1. 2025

279.a člen (Uporaba določb postopka o začasnih odredbah)

279.b člen (Pristojnost za izdajo naloga za zamrznitev na podlagi odločbe, poravnave in javne listine)

279.c člen (Pristojnost za pridobivanje informacij o bančnem računu)

279.č člen (Preklic naloga za zamrznitev ali ustavitev njegovega izvrševanja)

279.d člen (Pristojnost za izvršitev tujega naloga za zamrznitev)

279.e člen (Izvršitev naloga za zamrznitev)

279.f člen (Pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih)

280. člen (Služba izvršitelja)

281. člen (Pogoji za imenovanje za izvršitelja)

282. člen (Nezdružljivost opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja)

Ni relevantne sodne prakse.

283. člen (Imenovanje izvršitelja)

284. člen (Nastop službe izvršitelja)

Ni relevantne sodne prakse.

285. člen (Zavarovanje za odgovornost)

285.a člen (Skrbniški račun)

286. člen (Identifikacijski znaki izvršitelja)

286.a člen (Razrešitev izvršitelja)

287. člen (Dejanja po razrešitvi izvršitelja)

287.a člen (Izobraževanje izvršiteljev)

288. člen (Opravljanje službe izvršitelja)

289. člen (Odgovornost za škodo)

290. člen (Čas oprave dejanj izvršbe in zavarovanja)

291. člen (Vrstni red oprave dejanj izvršbe in zavarovanja in evidenca)

292. člen (Plačilo za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja)

Res je, da sodišče prve stopnje o upnikovi zahtevi za povrnitev stroškov ni odločilo v roku osmih dni, kot je to določeno v devetem odstavku 38. člena ZIZ, vendar zaradi tega izpodbijana odločitev ni nepravilna. Omenjeni rok je namreč instrukcijski rok in če se ga sodišče prve stopnje ni držalo, to ne pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov izvršitelja. Ta rok namreč predstavlja le napotilo sodišču, da naj v določenem roku opravi posamezno procesno dejanje, nima pa nobenih prekluzivnih učinkov. To pomeni, da nespoštovanje tega roka ne vodi do tega, da upnik ne bi bil upravičen do povrnitve teh stroškov oziroma da sodišče po poteku roka ne bi več smelo ali moglo odločiti o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov.

Izvršitelj je upravičen do plačila tudi v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden zaradi razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov, v obravnavanem primeru pa izvršilno dejanje - rubež premičnin ni bil izveden ravno iz teh objektivnih razlogov.

VSL Sklep I Ip 130/2025, 3. 3. 2025

293. člen (Stroški izvršitelja)

294. člen (Namestnik izvršitelja)

294.a člen (Imenovanje namestnika izvršitelja)

Ni relevantne sodne prakse.

294.b člen (Pomočnik izvršitelja)

294.c člen (Nadomeščanje izvršitelja)

295. člen (Evidenca izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev)

Ni relevantne sodne prakse.

295.a člen (Evidenca izkaznic, priponk in pečatov)

Ni relevantne sodne prakse.

296. člen (Zbornica izvršiteljev)

Ni relevantne sodne prakse.

297. člen (Nadzor nad opravljanjem službe izvršitelja)

Ni relevantne sodne prakse.

297.a člen (Nadzor nad opravljanjem službe izvršitelja v dodeljenih zadevah)

Ni relevantne sodne prakse.

297.b člen (Neposredni nadzor nad poslovanjem izvršitelja)

Ni relevantne sodne prakse.

297.c člen (Poročanje o poslovanju izvršitelja)

Ni relevantne sodne prakse.

297.č člen (Učinkovitost in ocena dela izvršitelja)

298. člen (Disciplinska odgovornost izvršiteljev)

Ni relevantne sodne prakse.

298.a člen (Uvedba postopka)

298.b člen (Disciplinski ukrepi)

Ni relevantne sodne prakse.

298.c člen (Odmera sankcije)

Ni relevantne sodne prakse.

298.č člen (Hujše disciplinske kršitve)

298.d člen (Disciplinski postopek)

Ni relevantne sodne prakse.

298.e člen (Zastaranje)

Ni relevantne sodne prakse.

298.f člen (Smiselna uporaba zakona)

Ni relevantne sodne prakse.

298.g člen (Sodni izvršitelj)

Ni relevantne sodne prakse.

298.h člen (Kazenska določba)

Ni relevantne sodne prakse.

298.i člen (Nadzor nad izvrševanjem zakona)

Ni relevantne sodne prakse.

299. člen

Ni relevantne sodne prakse.

300. člen

Ni relevantne sodne prakse.

301. člen

Ni relevantne sodne prakse.

302. člen

Ni relevantne sodne prakse.