Vprašanja in odgovori

Ali omejitev izvršbe velja za regres. Ali ga delodajalec res lahko rubi? (101. člen)

101. člen ZIZ določa prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe. Prejemki so našteti taksativno, kar pomeni, da se njihov obseg ne širi preko teh, ki so našteti. Namen taksativnega naštevanja prejemkov je v varovanju položaja upnikov (da je jasno, kaj je iz izvršbe izvzeto) in v varovanju položaja dolžnikov (da se ne posega na prejemke, ki so izvzeti). Regres je naveden v 37. členu Zakona o davčnem postopku, med prejemki iz delovnega razmerja. Ker ni naveden v 101. členu ZIZ, regres nikoli ni izvzet iz izvršbe. Sodna praksa glede vprašanja izvzema regresa iz izvršbe je enotna in je enaka v izvršbi in v postopku osebnega stečaja. Regres lahko ostane dolžniku le v primeru, ko je to edini njegov prihodek - pojasnila glej pri vprašanjih k 102. členu ZIZ.

Delodajalec, ki je šel v stečaj dolguje odpravnino dolžniku, ki je v izvršbi. Ali dejstvo, da je podlaga za odpravnino nastala še preden se je nad dolžnikom začela izvršba predstavlja razlog, da se v izvršbi lahko uspešno uveljavlja izločitev zasega odpravnine? (101. člen)

Odpravnina ni našteta med prejemki, ki so iz izvršbe izvzeti, zato je vedno predmet zasega. Sodna praksa glede vprašanj zasega odpravnine je enotna tako v izvršbi, kot tudi v postopku osebnega stečaja, vedno je namenjena poplačilu upnikov. Npr. glej odločitev višjega sodišča v zadevi VSM I Ip 163/2011, 25.5.2011: “Odpravnina, kot jo imenuje pritožnik oziroma vzajemna pomoč ob upokojitvi, kot jo navaja upnik, ni sredstvo zaslužka z rednim ali drugim delom, vendar kot taka, ali odpravnina, ali vzajemna pomoč, po določilih ZIZ ni izvzeta iz izvršbe po 101. členu niti ni zakonodajalec zanjo predpisal omejitve v 102. členu ZIZ.“ sodna praksa je enotna, da ni pomembno, kdaj je nastala podlaga za izplačilo odpravnine, za vprašanje zasega v izvršbi je pomembno samo to, kdaj jo dolžnik prejem na svoj račun. Če bi bila odpravnina dolžnikov edini prejemek glej pojasnila pri 102. členu ZIZ.

V izvršilnem postopku je dolžnik prejel solidarnostno pomoč zaradi dolgotrajne bolniške. Ali se ta znesek lahko zaseže v izvršbi zaradi poplačila upnikov? (101. člen)

Solidarnostna pomoč je po pravilih 37. člena Zakona o davčnem postopku, dohodek iz delovnega razmerja in ker solidarnostna pomoč ni navedena v 101. členu ZIZ, je v izvršbi vedno predmet zasega. Solidarnostna pomoč je po svoji naravi zelo podobna prejemkom iz naslova socialne pomoči (3. točka 101. člena ZIZ). Razlika med njima je, da solidarnostno pomoč plačuje delodajalec, socialno pomoč pa država. V izvršbi je solidarnostna pomoč vedno namenjena poplačilu upnikov in je sodna praksa v izvršbi glede tega enotna.

Gre vračilo dohodnine za poplačilo upnikov v izvršbi tudi v primeru, če gre za vračilo dohodnine za obdobje, ko izvršba še ni tekla. Kje je časovna meja, ki določi, kaj je namenjeno za plačilo upnikov? (101. člen)

Pri vračilu med letom preveč plačane dohodnine gre za prihodek iz delovnega razmerja, ki je bil odtegnjen v previsokem znesku, torej bi ga moral dolžnik prejemati skupaj s svojo plačo. Če bi ga takrat prejemal, bi ga verjetno porabil za tekoče obveznosti, tako pa jih je moral poplačevati na drug način oziroma jih ni plačeval. Če dolžnik, zoper katerega teče izvršba na njegov transakcijski račun, prejme poračun preveč plačane dohodnine za nazaj, prejme ta sredstva na svoj transakcijski račun. V tem primeru ni pomembno, kdaj je nastala podlaga za izplačilo tega zneska, ampak je pomemben čas, ko je dolžnik prejel ta sredstva na svoj račun. Enako je v osebnem stečaju - ta znesek gre v stečajno maso in je namenjen plačilu upnikov.