Dr. Polonca Končar je zaslužna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Področja njenega pedagoškega, znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela so delovno pravo, mednarodno delovno pravo in socialne pravice. Dolga leta je bila članica izvršnega odbora Mednarodnega združenja za delovno pravo in socialno varnost ter podpredsednica mednarodnega združenja. Deset let je bila članica Evropskega odbora za socialne pravice, tj. odbora neodvisnih izvedencev za nadzor nad uresničevanjem Evropske socialne listine Sveta Evrope in v dveh mandatih njegova predsednica. Od leta 2005 do leta 2024 je delovala kot slovenska strokovnjakinja v Evropski mreži za delovno pravo (ELLN).
Je avtorica komentarja k členom 1-10, 13, 18, 46, 47, 53, 76, 77, 90, 108, 120-124, 142, 170-176, 211, 212, uvodnega pojasnila k poglavju I. Splošne določbe ter soavtorica komentarja k členu 75.
Dr. Luka Tičar je priznan strokovnjak, publicist, raziskovalec in visokošolski učitelj delovnega prava. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral z odliko leta 1999, že leta 1997 tudi na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Po opravljenem pravniškem državnem izpitu in uspešno zaključenem magisteriju znanosti je leta 2010 pridobil še naslov doktor znanosti. Njegova bibliografija obsega več kot 160 znanstvenih in strokovnih del. Po prvi zaposlitvi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je od leta 2001 kot član Katedre za delovno in socialno pravo zaposlen na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, od leta 2013 do leta 2023 tudi kot njen predstojnik. Pedagoško in raziskovalno je doma in v tujini dejaven na področjih delovnega prava in postopka reševanja delovnih sporov.
Je avtor komentarja k členom 11, 12, 17, 19-24, 33-45, 48, 54-58,73,74,79-81, 89, 91-94, 96, 97, 126-133, 138-141, 143-167, 168, 169, 200-202, 213, 214, 224-230; k členoma 2 in 3 ZDR-1A ter soavtor komentarja k členom 182-194.
Mag. Marijan Debelak je leta 1981 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 2004 na isti fakulteti magistriral s področja kolektivnega delovnega prava. Med drugim je bil predsednik delovnega sodišča prve stopnje, višji sodnik na Višjem delovnem in socialnem sodišču (nekaj časa tudi vodja oddelka za delovne spore), od leta 2006 pa je vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Je vodja delovno-socialnega oddelka na tem sodišču. Predaval je na številnih izobraževanjih v pravosodju in širše ter v strokovnih revijah objavil več člankov s področja delovnega prava. Njegova ožja specializacija so kolektivna delovna razmerja.
Je avtor komentarja k členom 87, 104-107, 109-111 ter soavtor komentarja k členu 75.
Mag. Biserka Kogej Dmitrovič je diplomirala in pridobila znanstveni naslov magistrice prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Ima opravljen pravniški državni izpit. Celotno poklicno pot je povezana s področjem delovnega in socialnega prava, od tega je več kot trideset let sodnica, najprej na sodišču prve stopnje nato na Višjem delovnem in socialnem sodišču, na katerem je od leta 2009 tudi predsednica tega sodišča. Ves čas se izobražuje, doma in v tujini, na področju delovnega in socialnega prava. Soorganizira in vodi različna izobraževanja za sodnike in strokovne sodelavce delovnih in socialnih sodišč. S Centrom za izobraževanje v pravosodju sodeluje kot vodja izobraževanj in predavateljica. Občasno sodeluje tudi s predavanji za študente na pravnih fakultetah. S svojimi prispevki redno sodeluje na Dnevih delovnega prava in socialne varnosti ter na Dnevih slovenskih pravnikov. V strokovni literaturi je objavila več člankov s področja delovnega prava. Je soredaktorica in soavtorica Komentarja Zakona o javnih uslužbencih.
Je avtorica komentarja k členom 95, 118, 119 in 125.
Katarina Kogej, mag. prava, LL.M., je doktorska študentka na Inštitutu Maxa Plancka za socialno pravo in socialno politiko v Münchnu. Po zaključenem študiju prava v Ljubljani je julija 2023 končala enoletni magistrski študij evropskega prava socialne varnosti na univerzi KU Leuven (Advanced Master of European Social Security). Od leta 2020 je članica društva Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, pri katerem deluje kot vodja odbora za pravne zadeve, v študijskem letu 2023/24 pa je bila zaposlena kot asistentka na Katedri za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno področje raziskovanja je usmerjeno predvsem v pravo socialne varnosti ter delovno pravo.
Je avtorica komentarja 141.a, 142.a, 167.a, 168.a, 189.a in 189.b člena.
Damjan Mašera je univerzitetni diplomirani pravnik, zaposlen kot vodja Sektorja za delovna razmerja in druge oblike dela na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ima dolgoletne izkušnje na delovnopravnem področju tako v teoriji kot tudi v praksi, ki jih je ob delu na ministrstvu pridobival tudi na Inšpektoratu RS za delo. Je avtor več strokovnih izdaj in priročnikov s področja delovnih razmerij ter inšpekcijskega nadzorstva. Kot predavatelj sodeluje na domačih in mednarodnih dogodkih, tako s področja delovnih razmerij kot tudi inšpekcijskega nadzorstva.
Je avtor komentarja k členom 59-63, 208-210, 215-217.č ter uvodnega pojasnila k poglavju IX. Kazenske določbe.
Dr. Damjan Možina je profesor za civilno in gospodarsko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer predava Obligacijsko pravo in Evropsko zasebno pravo ter sodeluje pri Uvodu v civilno pravo in pri Civilnem pravu in postopku. Študiral je v Ljubljani in Berlinu (LL.M.). Doktoriral je v Ljubljani na področju primerjalnega pogodbenega prava. Raziskovalno se je izpopolnjeval na Inštitutu Maxa Plancka za tuje in mednarodno zasebno pravo v Hamburgu. Opravil je pravniški državni izpit. Njegovo raziskovalno delo sega na več področij civilnega in gospodarskega prava, ukvarja pa se tudi z javnim pravom. Objavlja doma in v tujini.
Je avtor komentarja k členom 177-180 ter uvodnega pojasnila k poglavju XIII. Odškodninska odgovornost.
Tatjana Plešnik je univerzitetna diplomirana pravnica s pravniškim državnim izpitom. Njena celotna poklicna pot je povezana z delovnim pravom. Leta 1986 se je zaposlila na Republiškem komiteju za delo, nato je svoje znanje dve leti izpopolnjevala na Višjem sodišču v Ljubljani, trenutno pa opravlja delo na delovnem mestu podsekretarke z nazivom sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v sektorju za delovna razmerja in druge oblike dela. Sodelovala je pri pripravi novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in je avtorica več prispevkov s področja delovnega prava.
Je soavtorica komentarja k členom 182-189, 190-194.
Jakob Krištof Počivavšek je univerzitetni diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom. Od leta 2015 je predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, kjer se je zaposlil leta 2006 kot samostojni pravni svetovalec za področja delovnega prava, kolektivnega dogovarjanja in prava socialne varnosti, med letoma 2011 in 2015 pa je opravljal funkcijo generalnega sekretarja. Pred tem je bil zaposlen kot svetovalec na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve na Direktoratu za trg dela in zaposlovanje, kjer se je ukvarjal zlasti s področjem agencij za zaposlovanje in zakonodajo s področja zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti in aktivne politike zaposlovanja. V obdobju med letoma 2011 in 2015 je bil član Sveta Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki mu je med letoma 2011 in 2013 tudi predsedoval. Od leta 2010 do leta 2016 je bil član svetovalnega odbora za prost pretok delavcev pri Evropski komisiji. Je član Ekonomsko- socialnega sveta, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Ekonomsko-socialnega strokovnega odbora pri Slovenskem državnem holdingu in podpredsednik skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Je član komisije za razlago Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, s predavanji in strokovnimi prispevki pa redno sodeluje na strokovnih srečanjih s področja delovnega prava.
Je avtor komentarja k členom 112, 113, 134-136, 203-207.
Dr. Primož Rataj je docent na Katedri za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Naziva doktor pravnih znanosti (2022) in magister prava (2014) je pridobil na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Pri svojem pedagoškem in raziskovalnem delu se že desetletje ukvarja predvsem z delovnim pravom in povezanimi pravnimi disciplinami. Je član nacionalnega Društva za delovno pravo in socialno varnost ter podmladka v okviru European Labour Law Young Scholars (ELLYS) pod okriljem International Society for Labour Law and Social Security Law (ISLSSL). Aktivno je bil vključen v več nacionalnih in mednarodnih strokovnih projektov, od leta 2022 je tudi član programske skupine ARRS za vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem. Je avtor več prispevkov s področja delovnega prava in socialne varnosti v domačih in tujih revijah, je recenzent za European Journal of Social Security, predaval pa je že na seminarju Akademije za evropsko pravo (ERA).
Je avtor komentarja k členom 25-31, 64-72, 78, 88, 114-117, 197-199.
dr. Grega Strban je doktor pravnih znanosti, redni profesor, predstojnik katedre za delovno in socialno pravo in nekdanji dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Je tudi znanstveni svetnik na Katedri za javno pravo Pravne fakultete Univerze v Johannesburgu. Izobraževal se je na univerzah v Ljubljani, Leuvnu in Cambridgeu, izpopolnjeval pa tudi na Inštitutu Maxa Plancka za socialno pravo in socialno politiko v Münchnu, kjer je zunanji dopisnik. Je član Academia Europaea (London), predsednik slovenskega Društva za delovno pravo in socialno varnost, član Izvršnega odbora in podpredsednik Mednarodnega združenja za delovno pravo in pravo socialne varnosti (ISLSSL, Ženeva), podpredsednik Evropskega inštituta za socialno varnosti (EISS, Leuven), član Evropskega pravnega inštituta (ELI, Dunaj), član Afriškega združenja za delovno pravo (ALLS), član Strateškega sveta za zdravstvo pri predsedniku Vlade RS. Je član Evropskega odbora za socialne pravice pri Svetu Evrope, predsednik Stalne arbitraže za kolektivne delovne spore pri Zavarovalnici Triglav, d.d., Ljubljana. Koordinira evropski projekt Free Movement of Workers and Social Security Coordination, vodi programsko skupino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in je član European Labour Law Network. Je član več uredniških odborov ter avtor knjig in številnih člankov. Opravil je pravniški državni izpit, prejel nagrado Roger Dillemans Award for Excellence in Social Security, KU Leuven (2004), priznanje Zveze društev pravnikov Slovenije za mladega pravnika leta 2001 in priznanje za najodmevnejšega raziskovalca Pravne fakultete Univerze v Ljubljani (2020, 2021, 2023). Je tudi prejemnik nagrade za izkušene raziskovalce fundacije Alexandra von Humboldta (od 2010).
Je avtor komentarja k členom 137, 195 in 196.
Miha Šercer je odvetnik s predhodno bogato prakso z različnih strokovnih in vodstvenih funkcij v gospodarstvu. Je avtor številnih člankov in priročnikov, redno pa tudi predava vsebine s področja delovnega in gospodarskega prava.
Je avtor komentarja k členom 82-86, 98-103.
Dr. Urban Vrtačnik (1980) je diplomant Pravne fakultete v Ljubljani. Med absolventskim stažem se je pod delovnim mentorstvom dr. Luke Tičarja poglobljeno ukvarjal z vprašanji, povezanimi s poslovnimi razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, iskanjem ravnovesij med prožnostjo na področju delovnih razmerij ter varstvom zaposlitve. Od leta 2007 dalje je zaposlen v odvetništvu, v tem času pa se je posvečal zlasti zahtevnejšim primerom s področja delovnega prava, ustavnega prava, gospodarskega (vključno z intelektualno lastnino) ter civilnega prava, aktiven pa je bil tudi v okviru javnih projektov, zlasti v podpori Islamski skupnosti v RS pri urejanju pravnih razmerij v zvezi z gradnjo Islamskega versko kulturnega centra v Ljubljani. Od leta 2014 vodi lastno odvetniško pisarno v Ljubljani. Je doktorski kandidat na Pravni fakulteti v Ljubljani, pri čemer se njegovo aktualno raziskovanje usmerja zlasti na področje (bio)medicinske etike ter pravnih vidikov spočetja z biomedicinsko pomočjo.
Je avtor komentarja k členom 14-16, 32, 49-52.