Navigacija
Portal TFL

Revija HRM - številka 78 (11), letnik 2017

Revija HRM
Strokovna revija
Planet GV, poslovno izobraževanje, d. o. o.
Saša Mrak
Saša Mrak, Tamara Valenčič

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Saša Mrak

Saša Mrak

Zaupanje, demokracija in nadzor

mag. Primož Feguš

mag. Primož Feguš

Pravne prakse nadzora nad zaposlenimi

Iz zakonske definicije delovnega razmerja izhaja, da je delovno razmerje, razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Dejstvo je, da je mogoče vsako pravico zlorabiti, zato je zakon moral definirati pravice delodajalca, da se pravica do nadzora nad delavci ne prekorači. V članku bom predstavil omejitve na področju nadzora delavcev, ki izvirajo iz zakonske podlage, ter nekaj primerov prakse, ki precej ostro začrtajo meje nadzora in svobodo delavcev v delovnem razmerju.

Andrijana Bergant

Andrijana Bergant

HRM za krepitev korporativne integritete

Organizacije z utrjeno korporativno integriteto imajo bolj angažirane zaposlene, ki so tudi bolj zdravi in produktivni, so bolj zvesti podjetju in redko goljufajo delodajalca. Vodstvo v takih podjetjih ima močan ugled in pristno avtoriteto, podjetje pa je od svoje konkurence uspešnejše na dolgi rok. Funkcija HRM in vodje se v takih podjetjih več ukvarjajo s strokovnim razvojem in kariernim načrtovanjem, z upravljanjem talentov ter drugimi strateškimi vprašanji glede zaposlenih in manj z represivnim in korektivnim ukrepanjem.

Nataša Pirc Musar

Nataša Pirc Musar

Zaposlitvene agencije in nova evropska splošna uredba o varstvu osebnih podatkov

Nova evropska Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR – General Data Protection Regulation) se začne uporabljati enotno v vseh državah članicah 25. maja 2018. Glede na sedaj veljavni Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) prinaša precej novosti.

Perry Timms

Perry Timms

Demokracija na delovnem mestu – darilo ali prekletstvo 21. stoletja?

V času nedavnih političnih pretresov, kot sta bila referendum o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije in izvolitev Donalda Trumpa za 45. predsednika ZDA, bi nekateri morda rekli, da so časi za demokracijo turbulentni. Drugi bi pristavili, da pa se je z volitvami na Nizozemskem, v Franciji in Veliki Britaniji izkazalo, da je ravno demokracija najboljši način za upravljanje države – ne glede na to, kaj se je z njo dogajalo lani.

Ko te gleda veliki brat

Razvoj na IT-področju je prinesel spremembe tako v način kakor tudi dojemanje dela. Ob vseh priložnostih, ki jih tehnologija prinaša (npr. čas, kraj in prostor, kjer opravljamo neko delo), se seveda porajajo tudi potencialne pasti oz. izzivi. K slednjemu lahko na primer sodi izguba socialne povezanosti in prenosa znanja ter informacij (npr. prevlada individualizma), izguba delovne motivacije in zavzetosti (zaradi prevlade interesa skupnosti/kolektiva), kakor tudi način nadzora nad delom. Zato vprašanje ni, ali bo tehnologija uporabljena za monitoring delavcev (ker to že je), ampak sama etičnost izvedbe.

Simona Klančnik

Simona Klančnik

Zaupanje ali kontrola?

Ko ljudje razmišljajo o idealnem delovnem okolju, si pogosto predstavljajo sliko podjetja, ki zaposlenim omogoča čudovite in prestižne ugodnosti ter posebnosti. Res je to značilno za podjetja z odličnimi delovnimi razmerami. Vendar moramo, ko govorimo o odličnem delovnem okolju, gledati tudi preko ugodnosti.

Blaž Podobnik in dr. Eva Boštjančič

Blaž Podobnik in dr. Eva Boštjančič

Kadrovska selekcija kot algoritmi pri parčkanju

Ali in kako lahko dobre prakse z enega področja uspešno prenesemo na drugo? Gre za konkreten prenos postopkov oz. navodil s področja iskanja življenjskega partnerja (ali partnerice), ki je danes, tako v svetu kot tudi pri nas, že zelo razvito ter so uporabnikom zanj dostopne številne praktične spletne aplikacije. Spoznanja in ugotovitve bi radi prenesli na področje kadrovanja, ko organizacija s svojimi vrednotami, organizacijsko kulturo in seveda tudi vizijo išče kandidata (ali kandidatko) s točno določenimi kompetencami.

mag. Sonja Klopčič

mag. Sonja Klopčič

Potrebna je preobrazba vodenja

Razvoj vodenja zaostaja za prebojnimi tehnološkimi odkritji, za razvojem novih poslovnih modelov, za ozaveščanjem ljudi in za spremembami okolja. Vodenje je v krizi, iz katere ne bo izšlo s še več usmerjanja in nadzora, temveč s korenito preobrazbo. Naloga vodenja je, da odpira prostor za soustvarjanje, spodbuja zaupanje in sodelovanje, da organizacije dejansko zaživijo kot živi sistemi. Zdaj ni čas za boljše vodenje, ampak za preporod samousmerjanja.

Tamara Barič

Tamara Barič

Intervju: Usmeriti se moramo k menedžmentu razvoja

Pa Sinyan je vodja svetovalcev v podjetju Gallup v Evropi s sedežem v Nemčiji. Z uporabo najsodobnejše analitike vodilnim organizacijam pomaga pri razvoju vodij za prihodnost, z vključevanjem zaposlenih, strank in dobaviteljev pa v organizacijah oblikuje spremembe.

mag. Franka Bertoncelj

mag. Franka Bertoncelj

Od kontrole do samokontrole

Od odvisnosti od organizacije se pomikamo k avtonomiji zaposlenih. Poznamo primere pozitivnih produktivnih delovnih praks, kjer so hierarhijo zamenjala samoupravna načela. Številne raziskave potrjujejo, da se učinkovitost in produktivnost poveča, ko se kontrola zmanjša. Vendar še vedno s težavo sprejemamo idejo opuščanja nadzora pri delu. Kaže, da je naš naslednji evolucijski izziv, izziv zaupanja.

Dean Anderson in Linda Ackerman Anderson

Dean Anderson in Linda Ackerman Anderson

Z ukazovanjem in nadzorom ne moremo doseči transformacije

Najbolj razširjeni obliki sloga vodenja sta ukazovanje in nadzor. Večino tistih, ki so danes na vodstvenih položajih, so usposabljali menedžerji, ki so delovali na osnovi tega načina vodenja, kultura večine organizacij pa še vedno temelji na teh normah. Zgodovinskemu vplivu in moči tega sloga vodenja je težko ubežati, vendar je treba. Tu so razlogi, zakaj. Ta način vodenja namreč v 90 odstotkih prizadevanja za transformacijske spremembe uniči skorajda vsakršno možnost za uspeh.

Sara Silfverberg

Sara Silfverberg

Vodenje in nova poslovna logika

Strokovnjaki s področja tehnologije in poslovne strategije podjetja SapientRazorfish so mnogim velikim globalnim organizacijam pomagali preoblikovati in spremeniti poslovne modele, da le-ti ustrezajo novi digitalni ekonomiji. Srečanje z Danom Barniclom, podpredsednikom oddelka Tehnoloških strategij in svetovanj pri SapientRazorfish, s sedežem v Münchnu v Nemčiji, je podobno srečanju z modrecem Jedijem.

Hugo Suidman

Hugo Suidman

V digitalni dobi ste dober vodja tako, da ste dober starš

Naj se poleg čudovitega zapisa, ki ste ga pravkar prebrali, še sam na kratko predstavim. Sem oče štirih otrok, samih najstnikov. Živim življenje dveh podjetnikov – podnevi vodim mednarodno podjetje za svetovanje vodstvenim kadrom, ponoči in konec tedna pa sodelujem pri vodenju družine. Kot svetovalec sodelujem z različnimi (top) upravami in z njimi opredeljujem načine za vodenje njihovih ekip, svetujem pa jim tudi, kako naj v dobi tehnologije delujejo kot učinkoviti vodje.

Tamara Barič in Saša Mrak

Tamara Barič in Saša Mrak

Raznolikost »ponudbe« slovenskih podjetij

Vedno radi pogledamo čez mejo, pa vendarle se spodobi raziskati tudi, kaj imamo v domačih logih. Zato smo poiskali nekaj praks s področja usklajevanja službenega in prostega časa ter tudi spodbujanja zdravega življenja.

Božidar Grigić

Božidar Grigić

Prepoznavanje učinkov mednarodne mobilnosti

V zadnjih desetletjih se po vsem svetu število mladih, ki so bili vsaj del svojega izobraževanja deležni mednarodnih izkušenj, iz leta v leto povečuje. Kljub priljubljenosti mednarodnih programov izmenjav pa je stalno prisotna razprava, kaj učečim se ta izkušnja sploh prinaša. Kot eno večjih dodanih vrednosti se omenja razvoj kompetenc, ki jih mladi v tujini pridobijo in ki so tiste, ki jih kot pomembne in potrebne prepoznavajo tudi delodajalci.

Hvala bogu, da je ponedeljek!

Da, prav ste prebrali. In da izjavi dodamo še več ognja, naj povemo, da so to izrekli zaposleni v javni upravi. Ta, na prvi pogled skorajda »misija nemogoče«, je delo ene izmed petih delovnih skupin za implementacijo rešitev v prakso v sklopu programa Partnerstvo za spremembe (v nadaljevanju PZS), ki skozi inovativno sodelovanje zaposlenih v slovenskem javnem in zasebnem sektorju premika meje, ruši stereotipe in ustvarja pozitivne zgodbe.

dr. Eva Boštjančič

dr. Eva Boštjančič

Zakaj potrebujemo zaupanje v poslovnih odnosih?

Zaupanje v poslovnih odnosih ne pomeni le zaupati poslovnemu partnerju, temveč zaupati tudi svojemu vodji, sodelavcu ali podrejenemu. Zaupanja ne potrebujemo le v kriznih situacijah, ki se zgodijo enkrat na leto ali še redkeje, temveč ga potrebujemo prav vsak dan. Je kot lepilo, ki ga potrebujemo pri oblikovanju medosebnih odnosov. Predstavlja del socialnega kapitala, ki neposredno vpliva na zadovoljstvo z delom in organizacijsko učinkovitost, posredno pa tudi na rast bruto domačega proizvoda in rast inflacije.

Mag. Natalie C. Postružnik

Mag. Natalie C. Postružnik

Vzorci naši vsakdanji

Kako so medsebojno prepleteni naši vedenjski vzorci, (ne)pripravljenost na spremembe, izzivi vodenja in pomanjkanje motivacije? Kakšna je vloga prepuščanja, sprejemanja in večnih »če«-jev? Kje se začne uspeh posameznika in kakšna je prava oblika dajanja? Kako to, da ob vseh raziskavah o pomenu (trajnostne) zavzetosti kar 74 odstotkov zaposlenih* z osebnega vidika čuti krizo v smislu pomanjkanja energije?

dr. Matej Miklavec in Roman Šuštaršič Kozan

dr. Matej Miklavec in Roman Šuštaršič Kozan

Kako s coachingom obvladovati stres in preprečiti izgorelost

Stres in izgorelost uničujeta kariere, odnose in zdravje. Stres je sicer naravni in lahko tudi koristen mehanizem našega organizma, saj omogoča, da se primerno odzovemo na izzive iz okolja. Posebna vrsta psihološkega stresa pa ni prav koristna in vodi do izgorelosti.

mag. Marija Paladin

mag. Marija Paladin

Raziskava – občutenje stresa in povezanost z zdravstvenim stanjem

Praksa in številne raziskave kažejo, da je stres (na delovnem mestu) preko vpliva na zdravstveno stanje in počutje povezan s storilnostjo in produktivnostjo zaposlenih. Zato je lahko stres velika težava tako za posameznika – zaposlenega, kot za delodajalca. Osnovni cilj predstavljenih rezultatov raziskave je bil preveriti, koliko so osnovni simptomi oziroma težave, ki jih lahko povzroča stres prisotni pri anketiranih zaposlenih in samozaposlenih ter kako so povezani s splošnim počutjem in zdravjem posameznika.

Tamara Barič

Tamara Barič

Za zaupanje sta potrebna dva

Če ne zaupaš svojim zaposlenim, da delajo od doma, zakaj si jih potem sploh zaposlil? To vprašanje, ki sem ga zasledila nekje na spletu, mi je prvo prišlo na misel, ko smo s kolegicami razglabljale o naslednji številki revije. Kot oseba, ki ima rada nadzor nad stvarmi, in predvidi, kaj se bo zgodilo, sem zadnje leto in pol s pomočjo managerja in ekipe spoznala nekaj pomembnih točk glede zaupanja.

Alenka Vidic

Alenka Vidic

Ko zmagate bitko, ne pa tudi vojne

Opolnomočenje je beseda, ki mi gre zelo na živce. Pa ne zaradi tega, ker bi bila problematična ali nesprejemljiva, temveč zaradi tega, ker vidim, da je vodilni ne razumejo tako, kot bi jo morali. Vodilni si želijo, da bi njihove ekipe dobro delovale, znale samostojno peljati projekte, iskati rešitve in dejansko udejanjati vizijo podjetij ali organizacij. A kaj, ko s svojimi dejanji vstopajo v »trgovino s porcelanom« in na poti podrejo prav vse. Beseda »opolnomočenje«, ki jo izrečejo vodilni na dnevni bazi, nima nobenega stika z realnostjo, zato mi gre na živce. Vsakodnevno namreč spremljam razkorak med besedami in dejanji.

Jure Mikuž

Jure Mikuž

Od solista do dirigenta

Če v svoji profesionalni karieri upoštevam tudi leta, ko sem kot študent na fakulteti redno vsak dan hodil delat na SKB banko, saj so me tam po koncu neke poletne prakse preprosto posvojili, sem »zaposlen« že skoraj dvajset let. In če se ozrem nazaj, se še vedno spominjam kulture vsakega od okolij, v katerem sem deloval. Je pač naneslo tako, da sem v prvih desetih letih zamenjal štiri delodajalce, zadnjih deset let pa nobenega. Kakorkoli, v teh podjetjih, v katerih sem bil zaposlen, sem pobral vzorce, ki mi danes podzavestno in zavestno določajo moj stil obnašanja, so-kreiranja korporativne kulture v svojem podjetju.

Voranc Kutnik

Voranc Kutnik

Management 3.0 – prihodnost vodenja

Hitrost in fleksibilnost sta ključni za uspeh v današnjem kompleksnem poslovnem okolju. Dovolj hitro usklajevanje sprememb v notranjem okolju podjetja s spremembami v zunanjem okolju je ključnega pomena za rast in razvoj podjetij. Da bi se uspešno spopadla s tem izzivom, skušajo na novo odkriti način organiziranosti, ki bi lahko nadomestil tradicionalno hierarhijo, ali pa se odločijo za vpeljavo enega izmed obstoječih naprednih načinov organiziranosti podjetja.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window