Navigacija
Portal TFL

TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

VSRS sodba II Ips 233/2014 - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje - obresti...

SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE
25.2.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS sodba II Ips 233/2014
INTERNA OZNAKA
VS0018281
SENAT, SODNIK
Anton Frantar (preds.), Vladimir Horvat (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Tomaž Pavčnik, mag. Rudi Štravs
INSTITUT VSRS
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje - obresti - pogodbene obresti - zamudne obresti - kdaj obresti prenehajo teči - prepoved ultra alterum tantum - zastaranje terjatev - občasne terjatve - zastaranje zamudnih obresti - obrestne obresti - prepoved anatocizma
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi: Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se po spremembi glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v petnajstih dneh plačati znesek 182.924,41 EUR. Višji tožbeni zahtevek se zavrne. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti nastale pravdne stroške v znesku 18.280,66 EUR, v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.“ Sicer se pritožba tožene stranke zavrne in se v ostalem nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 228,03 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, ki začne teči po vročitvi sodbe sodišča druge stopnje, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Sicer se revizija zavrne. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 278,19 EUR revizijskih stroškov v roku 15 dni, ki začne teči po vročitvi te revizijske odločbe.
JEDRO
V skladu z ustaljeno sodno prakso je procesni standard obrazloženosti sodišča druge stopnje nižji kot standard obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje. Zato tudi ni nujno, da se sodišče druge stopnje vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb, včasih zadošča že, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve sodbe in tudi ni pomembno, da sodišče druge stopnje ponavlja argumente prvostopenjske sodbe, če se z njimi strinja in končno zahtevanemu standardu obrazložitve zadosti tudi, če iz razlogov izhaja, da se je z njimi seznanilo in jih ni prezrlo. Določba 376. člena OZ2 (prepoved ultra alterum tantum) je bila v izpodbijani sodbi uporabljena tako, kot se glasi; sodišči prve in druge stopnje sta v skladu z navedeno povsem jasno zakonsko določbo, ki ne dopušča nobene drugačne pomenske razlage kot izhaja iz jezikovne analize povzetka besedila določbe, pravilno poudarili, da obresti prenehajo teči, ko dosežejo glavnico, tudi v primerih, kakršen je sporni, ko so začele teči že pred uveljavitvijo OZ. Ni materialnopravno utemeljen revizijski očitek, da bi moral biti upoštevan triletni rok iz 372. člena ZOR v delu zahtevka kapitaliziranih zamudnih obresti, saj v takšnih primerih velja tisti zastaralni rok, ki velja za vtoževano glavnico - v skladu z določbama 369. člena ZOR, kot tudi kasnejšega 347. člena OZ; v takšnih primerih namreč predstavljajo zamudne obresti takšno akcesorijo glavnici, da zastarajo v času, ki velja za izvorno glavnično terjatev. Zastaranje je logično poenoteno, vezano na zastaralni rok, ki velja za zahtevek za plačilo glavnice. Temelj tožbenega zahtevka je v glavnici in ne v zamudnih obrestih, ki predstavljajo zgolj postransko dajatev k vtoževani glavnici, kar po navedenih specialnejših določbah, ki je urejala oziroma ureja zastaranje, spremeni oziroma podaljša zastaralni rok. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča druge stopnje, da v tem primeru ne gre za občasne dajatve v smislu 372. člena ZOR, za katere velja triletni zastaralni rok, temveč velja enak - splošni petletni zastaralni rok kot za glavno terjatev (vrnitev posojila v enkratnem znesku). Materialno pravno je utemeljen revizijski očitek, da nista bili upoštevani določbi drugega odstavka 279. člena in 400. člena ZOR (po 1. 1. 2002 – 375. člen in 381. člen OZ), saj je sodišče prve stopnje, temu pa je smiselno pritrdilo tudi sodišče druge stopnje, ko je zavrnilo vse pritožbene očitke, pravnomočno prisodilo tudi kapitalizirani znesek zamudnih obresti od pogodbenih obresti od zapadlosti do vložitve tožbe. V skladu z navedeno zakonsko ureditvijo takšne procesne zamudne obresti lahko tečejo le od vložitve tožbe dalje.

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.

PRIJAVA

ŠE NISTE UPORABNIK PORTALA TFL?

Dobra novice! Portal TFL je za nove uporabnike pripravil poseben brezplačen dostop do vsebin portala Tax-FinLex, da ga lahko preizkusite. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window