Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obtoženca se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Ker pa sodišča lahko svojo odločitev oprejo le na neposredno izvedene dokaze in ker se tudi sicer v tem postopku nikoli ni postavljalo vprašanje groženj M. P., bi se na takšno zaslišanje kriminalistov v zvezi z vsebino izjave, ki sta jo kriminalista pridobila od občana F. P., ki je po vsebini uradni zaznamek, sodba v nobenem primeru ne smela opreti, saj je za presojo verodostojnosti zaslišane priče pomembna le njena izpovedba pred sodiščem. In v primeru, ko sodišče ugotavlja dejstva na podlagi posrednih dokazov (indicev), ko torej iz znanega dejstva sklepa o resničnosti drugega, še neznanega dejstva, lahko izda obsodilno sodbo le takrat, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj tako trdno in logično povezani, ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt - sklenjen krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema stališče prvega sodišča, ki je ob upoštevanju odločbe VS RS opr. št. I Ips 58203/2011 z dne 7. 6. 2018 (še vedno v zadevi K.) razumno obrazložilo, da bi tako stališče obrambe pripeljalo do nerazumne situacije, v kateri bi se obdolženec, ki mu je bila ob uporabi določil o steku za kaznivo dejanje umora izrečena najvišje predpisana kazen 30 let zapora, znašel v ugodnejšem položaju zgolj zato, ker je poleg tega kaznivega dejanja storil še eno tovrstno, najhujše kaznivo dejanje. Zato v nasprotju s pritožbenimi izvajanji v tako zapisanih razlogih in uporabi zakona prvega sodišča ni nezakonitosti in samovoljnosti, kot to trdi pritožba, zato tudi ni podana kršitev zakona glede uporabe določb o steku, niti kršitev člena 7 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).