Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 134. člena in prvi odstavek 135. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in 61/2000) nista v neskladju z Ustavo. Zakon o varnosti cestnega prometa je v neskladju z Ustavo, ker ni uredil zamenjave vozniških dovoljenj, katerih imetniki so državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so imeli do 25. 6. 1991 na območju Republike Slovenije prijavljeno stalno prebivališče in so od tega dne dalje v Republiki Sloveniji tudi dejansko živeli. Ugotovljeno neskladnost iz 2. točke je zakonodajalec dolžan odpraviti v roku šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljene neskladnosti imajo pravico voziti v Republiki Sloveniji motorna vozila tistih kategorij, ki jih imajo pravico voziti po veljavnem ali neveljavnem vozniškem dovoljenju: - državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih republik naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 61/99 in 64/01) pridobili dovoljenje za stalno prebivanje in - državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so na podlagi zakona iz prejšnje alinee vložili prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, pa o njej še ni pravnomočno odločeno.

Zakonodajalec je imel za ureditev, vsebovano v prvem odstavku 134. člena in prvem odstavku 135. člena ZVCP stvarne razloge. Zakonodajalec določil primeren rok za zamenjavo tujih vozniških dovoljenj za slovensko dovoljenje. Rok enega leta je usklajen tudi z določbami ZTuj-1, ki izdajo dovoljenja za začasno prebivanje omejuje na čas do enega leta. Za nadaljnje prebivanje mora tujec prositi za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja z drugačnim namenom (30. člen ZTuj-1) Za pridobitev slovenskega vozniškega dovoljenja zakonodajalec ni predpisal, razen že navedenega roka, nobenih drugih omejitev je Ustavno sodišče odločilo, da ni v neskladju z 2. členom Ustave. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z 2. členom Ustave. Glede na stališče, ki ga je Ustavno sodišče sprejelo v odločbi št. U-I-284/94, da pravni položaj državljanov drugih republik SFRJ zahteva posebno pravno ureditev, bi ZVCP moral urejati pravni položaj državljanov drugih republik nekdanje SFRJ. Zato Ustavno sodišče zaključuje, da je zaradi neurejenega položaja državljanov drugih republik v zvezi z izdajo novega vozniškega dovoljenja v prehodnem obdobju kršeno načelo varstva zaupanja v pravu, ki je eno od načel pravne države. (2. člen).