IZREK
Četrti odstavek 282. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se razveljavi.
Zahteva za oceno ustavnosti petega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku se zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Fikcija umika tožbe iz četrtega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku ima dejanske učinke posega v človekovo pravico do sodnega varstva, ker lahko v součinkovanju s prekluzivnimi in zastaralnimi roki pripelje do trajne izgube možnosti prave meritorne odločitve o tožnikovih pravicah, obveznostih in pravnih interesih. Pri zamudi zastaralnega roka je izdana zavrnilna sodba meritorna le "na videz", saj ni rezultat polne ter celovite presoje dejanskega in pravnega stanja zadeve.
Hitro zagotavljanje sodnega varstva, učinkovita zagotovitev koncentracije glavne obravnave ter izpeljava načela, da je tudi obveznost strank samih, da s skrbnim in odgovornim ravnanjem v postopku pripomorejo k pospešitvi in ekonomičnosti postopka, so ustavno dopustni cilji za omejitev pravice tožeče stranke iz prvega odstavka 23. člena Ustave.
Pozitivni vpliv izpodbijane določbe na pospešitev in večjo ekonomičnost postopka ni zelo velik. Najti ga je mogoče le v njenem preventivnem učinkovanju, ki z grožnjo fikcije umika tožbe prisili tožeče stranke in njihove pooblaščence k udeležbi tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo. Vendar takšno sankcioniranje tožeče stranke zaradi neudeležbe na naroku, še posebej zaradi neudeležbe na enem od poznejših narokov, ne more bistveno pripomoči k hitremu in učinkovitemu zaključku postopka, ker lahko sodišče, kljub njenemu izostanku z naroka, narok opravi ter ob polnem upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu odloči o zahtevku.
Negativni učinki četrtega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku so razmeroma veliki. Fikcija umika tožbe v součinkovanju s pravili o prekluzivnih in zastaralnih rokih lahko pripelje do trajne in nepopravljive izgube (polnega in vsebinskega) sodnega varstva številnih pravic v široki paleti civilnopravnih razmerij.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da izpodbijana zakonska ureditev pomeni prekomeren poseg v tožnikovo pravico iz prvega odstavka 23. člena Ustave, zato jo je razveljavilo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.