Navigacija
Portal TFL

TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

VSL Sodba I Cpg 1316/2016 - odškodninska odgovornost države - gradbeno dovoljenje - vzročna zveza - investitor - opustitev dolžnega ravnanja - izgradnja objekta - protipravnos...

SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
30.11.2017
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba I Cpg 1316/2016
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00005666
SENAT, SODNIK
Ladislava Polončič (preds.), Tadeja Zima Jenull (poroč.), Magda Teppey
INSTITUT VSRS
odškodninska odgovornost države - gradbeno dovoljenje - vzročna zveza - investitor - opustitev dolžnega ravnanja - izgradnja objekta - protipravnost ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - protipravnost konkretnega posamičnega akta - arbitrarnost - kota pritličja - občinski prostorski akti - določitev tržne vrednosti nepremičnin - denarna odškodnina - poplavno območje - odprava posledic poplav - občinski odlok
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna: - nerazdelno plačati M. K. in P. K. 100.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, - nerazdelno plačati Z. K. , V. K., M. Š. in M. K. 50.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, - nerazdelno plačati O. K. Č. in A. Č. 95.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, - plačati J. K. 50.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, - plačati B. B. G. 60.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, - nerazdelno plačati R. V. in B. M. 75.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, - plačati J. H. 58.227 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, - plačati F. P. 50.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, - plačati M. Š. 92.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, - nerazdelno plačati P. K. H. in F. H. 60.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, - plačati D. d. o. o. 57.726,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila in - plačati M. A. 71.877 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila. II. Tožniki so dolžni toženki povrniti stroške celotnega postopka v višini 27.267,76 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.
JEDRO
Pritožbeno uveljavljanje absolutnih bistvenih kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP terja določno navedbo ne le pravno-relevantnih dejstev, do katerih se sodišče ni opredelilo, temveč tudi določno navedbo, kje v teku prvostopenjskega postopka je stranka ta dejstva navedla. V nasprotnem primeru se šteje, da pritožnik ni podal pritožbenih razlogov. Nekonkretizacija pritožbenih razlogov je namreč izenačena z odsotnostjo pritožbenih razlogov. Dejstev, ki predstavljajo utemeljitev procesne kršitve, namreč sodišče ni dolžno iskati po uradni dolžnosti v gradivu prvostopenjskega postopka. V skladu s 26. členom Ustave standard protipravnosti ni izenačen z razlogi, katerih utemeljenost terja ugoditev pravnim sredstvom, temveč se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti, zlasti nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, napake ki so povsem izven okvira pravno še dopustnega delovanja, zlasti v smislu arbitrarnosti ipd. Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zatrjevane nepravilnosti izdanih gradbenih dovoljenj, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave. Iz določb Odloka ni mogoče sklepati, da bi spreminjal višinske kote objektov, ki so predmet obnove in sanacije. Izdaja gradbenih dovoljenj, ki v pogojih gradnje ohranja obstoječe kote objektov, zato ne predstavlja protipravnega ravnanja toženke, saj so tako določeni pogoji gradnje skladni s prostorskim aktom, ki pa ga ni sprejela toženka, temveč občina. Ena izmed predpostavk za utemeljenost zahtevka po 26. členu Ustave je vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalim zmanjšanjem premoženja. Toženka je gradbena dovoljenja izdala v upravnem postopku na zahtevo investitorja S. d. o. o. iz Ljubljane. Investitor v skladu z ZGO-1 v upravnem postopku zasleduje svoj lastni interes, da se mu omogoči graditev objektov v željenem obsegu. Toženka zato pravilno opozarja, da ne obstaja relevantna vzročna povezava med tožniki in toženko. Tožniki so lastninsko pravico na nepremičninah pridobili od investitorja na podlagi prodajnih pogodb med letoma 2003 in 2005. Trdili so, da so stanovanja kupili v dobri veri, da so zgrajena v skladu z veljavnimi predpisi na področju, ki je varno pred poplavami. Vendar takšna podlaga ne zadošča za utemeljitev vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem toženke in premoženjskim položajem tožnikov, do katerega je prišlo leta 2009 in 2010 v posledici naravnega pojava - poplav.

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window