Navigacija

Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 42-1895/2019, stran 5083 DATUM OBJAVE: 27.6.2019

VELJAVNOST: od 12.7.2019 / UPORABA: od 12.7.2019

RS 42-1895/2019

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 12.7.2019 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 2.6.2020: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 42/19

Časovnica

Na današnji dan, 2.6.2020 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 12.7.2019
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

1895. Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe

 
 
Na podlagi prvega in drugega odstavka 185. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18 in 17/19 – popr.) v zvezi s 1. točko 58. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR, 41/17, 77/18 – ZTFI-1 in 22/19 – ZIUDSOL) ter na podlagi 227. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov v zvezi s 1., 2. in 3. točko 135. člena Zakona o bančništvu Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
 

S K L E P
o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe

 

1. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1.1. Predmet urejanja, uporaba predpisov in opredelitve pojmov

 

1. člen

(vsebina sklepa)

 
(1)
Ta sklep ureja zahteve glede:
 
1.
ureditve notranjega upravljanja, vključno s podrobnejšimi pravili glede upravljanja tveganj ter politik in praks prejemkov borznoposredniških družb;
 
2.
pravil delovanja upravljalnega organa in njegovih komisij ter ravnanja njegovih članov v skladu s standardi ustrezne profesionalne skrbnosti in najvišjimi etičnimi standardi ter preprečevanja nasprotja interesov;
 
3.
notranjega procesa ocenjevanja ustreznega kapitala;
 
4.
podrobnejše vsebine poročil v zvezi z ureditvami notranjega upravljanja ter roke in način predložitve teh poročil Agenciji za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija).
 
(2)
Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
 

2. člen

(uporaba predpisov)

 
S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES.
 

3. člen

(opredelitev pojmov)

 
(1)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18 in 17/19 – popr.; v nadaljevanju ZTFI-1) in Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 1; v nadaljevanju Uredba 575/2013/EU) ter v predpisih, izdanih na njuni podlagi.
 
(2)
Drugi pojmi, uporabljeni v tem sklepu imajo naslednji pomen:
 
1.
»ureditev korporativnega upravljanja« je zbir vzpostavljenih ter uresničenih razmerij in odnosov med borznoposredniško družbo, njenim upravljalnim organom in lastniki borznoposredniške družbe, ki temeljijo na odgovornostih in pristojnostih teh subjektov ter, ki ob upoštevanju interesov ostalih deležnikov borznoposredniške družbe in dejanske usklajenosti kratkoročnih in dolgoročnih interesov teh subjektov v največji meri vplivajo na določanje in uresničevanje poslovnih ciljev, strategij in politik borznoposredniške družbe ter na ureditev notranjega upravljanja borznoposredniške družbe iz 128. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR, 41/17, 77/18 – ZTFI-1 in 22/19 – ZIUDSOL; v nadaljevanju ZBan-2) v zvezi s prvim odstavkom 226. člena ZTFI-1;
 
2.
»standardi profesionalne skrbnosti in etični standardi« so pravila, priporočila in dobre poslovne prakse, ki med drugim prispevajo k uresničevanju visokih standardov korporativne kulture borznoposredniške družbe ter posledično k zmanjševanju različnih tveganj borznoposredniške družbe, tudi k zmanjšanju operativnega tveganja in tveganja ugleda;
 
3.
»nasprotje interesov na ravni borznoposredniške družbe« je položaj, v katerem je oziroma bi lahko bil ogrožen interes borznoposredniške družbe, katerega določajo sprejeti cilji, strategije in politike borznoposredniške družbe iz prvega odstavka 4. člena tega sklepa, predvsem zaradi okoliščin, ki izhajajo iz razmerij, produktov in dejavnosti borznoposredniške družbe, vključno z razmerji med:
 
-
različnimi strankami borznoposredniške družbe,
 
-
borznoposredniško družbo in njenimi strankami, delničarji ali imetniki deležev, zaposlenimi, pomembnimi dobavitelji, poslovnimi partnerji ter drugimi osebami v skupini;
 
4.
»nasprotje interesov na ravni članov upravljalnega organa« je položaj, v katerem zasebni interes člana oziroma članice upravljalnega organa (v nadaljevanju: član upravljalnega organa) vpliva ali bi lahko vplival na nepristransko in objektivno izvajanje nalog oziroma odločanje tega člana v razmerju do interesov borznoposredniške družbe. Zasebni interes člana upravljalnega organa pomeni njegov interes po neupravičeni premoženjski ali nepremoženjski koristi zanj, za njegove ožje družinske člane ali za osebo, ki ima s tem članom skupne interese, ki se kažejo v skupnem nastopanju in delovanju tega člana in te osebe. Nasprotje interesov na ravni članov upravljalnega organa vključuje tudi vsak pomemben poslovni stik;
 
5.
»pomemben poslovni stik« je vsako pogodbeno ali drugo poslovno razmerje, ki izpolnjuje naslednja merila:
 
-
med članom upravljalnega organa ali njegovim ožjim družinskim članom in borznoposredniško družbo oziroma njeno podrejeno družbo je sklenjena pogodba o dobavi blaga ali izvedbi storitev, vključno s finančnimi in svetovalnimi storitvami, na podlagi katere je član upravljalnega organa ali njegov ožji družinski član deležen posebne obravnave, ki ni skladna s sprejeto poslovno politiko oziroma običajno prakso borznoposredniške družbe ali njene podrejene družbe,
 
-
član upravljalnega organa ali njegov ožji družinski član je kot stranka borznoposredniške družbe ali njene podrejene družbe pri uporabi investicijskih ali drugih storitev deležen posebne obravnave, ki ni skladna s sprejeto poslovno politiko oziroma običajno prakso borznoposredniške družbe ali njene podrejene družbe,
 
-
član upravljalnega organa ali njegov ožji družinski član zasebno posluje z oziroma je član organizacije, ki od borznoposredniške družbe prejema prispevke v obliki donatorskih, sponzorskih ali drugih podpornih sredstev, če ti prispevki skupaj presegajo znesek 1.000 EUR na letni ravni,
 
-
član višjega vodstva ali njegov ožji družinski član je kot stranka borznoposredniške družbe ali njene podrejene družbe pri uporabi investicijskih ali drugih storitev deležen posebne obravnave, ki ni skladna s sprejeto poslovno politiko oziroma običajno prakso borznoposredniške družbe ali njene podrejene družbe;
 
6.
»posredni pomemben poslovni stik« je položaj pomembnega poslovnega stika iz prejšnje točke tega odstavka, v katerem je član upravljalnega organa ali njegov ožji družinski član hkrati poslovni partner, imetnik kvalificiranega deleža ali je pooblaščen za vodenje poslov in zastopanje družbe, vključno s samostojnim podjetnikom posameznikom ali prokuristom družbe, ki ima z borznoposredniško družbo poslovni odnos;
 
7.
»profil tveganosti« je ocena skupne izpostavljenosti tveganjem, ki jim je ali bi jim lahko bila borznoposredniška družba izpostavljena pri svojem poslovanju v določenem trenutku, vključno z upoštevanjem medsebojnih vzročnosti in koncentracij tveganj (v nadaljevanju tveganja borznoposredniške družbe). Ta ocena lahko upošteva izpostavljenost tveganjem pred ali po uporabi ukrepov za obvladovanje tveganj;
 
8.
»nagnjenost k prevzemanju tveganj« (v nadaljevanju nagnjenost k tveganjem) je vnaprej dogovorjena skupna raven tveganj, vključno z ravnmi posameznih vrst tveganj, ki jih je borznoposredniška družba še pripravljena prevzeti za namen uresničevanja svojih poslovnih ciljev, strategij, politik in načrtov, ob upoštevanju sposobnosti za prevzemanje tveganj, strategij in politik prevzemanja in upravljanja tveganj, ter politik kapitala, likvidnosti in prejemkov borznoposredniške družbe;
 
9.
»limiti tveganj« so sprejete kvantitativne omejitve in ukrepi, na podlagi katerih borznoposredniška družba obvladuje prevzemanje tveganj in njihove koncentracije po produktih, naložbah, strankah, poslovnih področjih, osebah v skupini ali drugih merilih upravljanja tveganj ter, ki borznoposredniški družbi omogočajo alokacijo tveganj po poslovnih področjih in vrstah tveganja in jih borznoposredniška družba določi ob upoštevanju svoje nagnjenosti k tveganjem, različnih stresnih scenarijev in drugih meril;
 
10.
»sposobnost za prevzemanje tveganj« je največja skupna raven tveganj, ki jo borznoposredniška družba še lahko prevzame, ob upoštevanju svojega razpoložljivega kapitala, likvidnosti, ukrepov obvladovanja in kontroliranja tveganj, rezultatov stresnih testov in drugih omejitev za prevzemanje tveganj;
 
11.
»kultura upravljanja tveganj« je uresničena raven standardov in vrednot borznoposredniške družbe na področju zavedanja o tveganjih borznoposredniške družbe pri članih upravljalnega organa in drugih zaposlenih, ki se prek njihovega delovanja ter odnosa do tveganj borznoposredniške družbe in predlogov funkcij notranjih kontrol odraža v njihovih odločitvah glede prevzemanja in upravljanja tveganj na ravni dnevnih dejavnosti borznoposredniške družbe ter vpliva na uresničevanje sprejete nagnjenosti k tveganjem;
 
12.
»kreditno tveganje« je tveganje izgube zaradi nezmožnosti poravnave pogodbenih obveznosti nasprotne stranke v prvotno pogodbenem dogovorjenem roku, brez unovčevanja zavarovanj;
 
13.
»tveganje koncentracije« je tveganje čezmerne neposredne oziroma posredne izpostavljenosti iz naslova kreditnega tveganja borznoposredniške družbe ali investicijske skupine do posamezne stranke, skupine povezanih strank ali strank, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganja;
 
14.
»tveganje skladnosti« je tveganje zakonskih ali regulativnih sankcij, pomembnih finančnih izgub ali izgube ugleda borznoposredniške družbe zaradi neskladnosti delovanja borznoposredniške družbe z relevantnimi predpisi in standardi dobre prakse;
 
15.
»tržna tveganja« so tveganja izgube zaradi neugodnih gibanj tržnih cen;
 
16.
»likvidnostno tveganje« je tveganje izgube, ki vključuje:
 
-
tveganje zagotavljanja virov likvidnosti, kot tveganje nastanka izgube, ko borznoposredniška družba ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti, oziroma ko je borznoposredniška družba zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški od povprečnih tržnih,
 
-
tržno likvidnostno tveganje, kot tveganje, ko pozicije (v instrumentu) ni možno odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno, bodisi zaradi nezadostne globine trga bodisi zaradi tržnih neravnovesij;
 
17.
»strateško tveganje« je tveganje izgube zaradi napačnih poslovnih odločitev upravljalnega organa, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ter šibke odzivnosti upravljalnega organa na spremembe poslovnega okolja;
 
18.
»kapitalsko tveganje« je tveganje izgube zaradi neustrezne sestave kapitala glede na obseg in način poslovanja borznoposredniške družbe ali težave, s katerimi se ta sooča pri pridobivanju svežega kapitala, zlasti v primeru potrebe po hitrem povečanju kapitala ali ob neugodnih pogojih poslovanja;
 
19.
»tveganje dobičkonosnosti« je tveganje izgube zaradi neustrezne sestave oziroma razpršenosti prihodkov oziroma nezmožnosti borznoposredniške družbe za zagotavljanje zadostne in trajnostne ravni dobičkonosnosti;
 
20.
»interna ocena kapitalskih potreb« je ocena potrebnega kapitala za kritje tveganj borznoposredniške družbe;
 
21.
»interna ocena kapitala« je kapital, izračunan na podlagi interne opredelitve sestavin kapitala borznoposredniške družbe;
 
22.
»stresni test, tudi obremenitveni test, tudi test izjemnih, a verjetnih situacij, (v nadaljevanju stresni test)« pomeni uporabo različnih, kvantitativnih in kvalitativnih tehnik testiranja občutljivosti borznoposredniške družbe na izredne, vendar verjetne dogodke, ki jih na podlagi različnih kombinacij sprememb v dejavnikih tveganja (stresnih scenarijev) določi borznoposredniška družba;
 
23.
»analiza občutljivosti« je izvedbeno manj zapletena tehnika stresnega testa, ki vključuje zgolj ocenjevanje vpliva spremembe enega, natančno določenega dejavnika tveganja na finančni položaj borznoposredniške družbe, pri čemer vzrok šoka ni opredeljen;
 
24.
»zaupnost informacij« pomeni, da je informacija razkrita le pooblaščenim osebam;
 
25.
»integriteta informacij« pomeni, da je informacija neoporečna in celovita;
 
26.
»razpoložljivost informacij« pomeni, da imajo pooblaščeni uporabniki v potrebnem času zagotovljen dostop do informacij;
 
27.
»diskrecijske pokojninske ugodnosti« so ugodnosti, ki jih borznoposredniška družba na diskrecijski podlagi odobri zaposlenemu v okviru njegovega variabilnega dela prejemka. Te ugodnosti ne vključujejo splošnih ugodnosti sistema pokojninskega zavarovanja v borznoposredniški družbi, ki veljajo enako za vse zaposlene.
 

1.2. Ukrepi borznoposredniške družbe za uskladitev z zahtevami tega sklepa

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window