Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, II. točka izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1269/2012-16 z dne 14. 2. 2013 se spremeni tako, da se tožba zoper sklep Državnega zbora Republike Slovenije, št. 450-01/12-17/18 z dne 20. 7. 2012, zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške tožbenega in revizijskega postopka.

Stališču sodišča prve stopnje, da je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) državni organ in da zato za odločanje v navedeni zadevi določbe ZJA ne veljajo oziroma jih ni mogoče uporabiti, pritrjuje tudi Vrhovno sodišče.

Vrhovno sodišče tudi pritrjuje sodišču prve stopnje, da izpodbijani sklep ni akt iz 3. člena ZUS-1.

Odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijani sklep akt, ki je posegel v tožnikov pravni položaj (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) oziroma akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, pa je napačna in tudi ni posebej obrazložena.

Izpodbijani sklep je sicer javnopravni, enostranski in posamični akt, izdan sicer v izvrševanju z zakonom določene, vendar ne upravne funkcije, niti ni oblastveni akt, saj z ZUKN določena revidentova pristojnost, da imenuje in razrešuje člane uprave AUKN, ne pomeni izvrševanje oblasti, temelječe na ustavno določeni revidentovi zakonodajni funkciji, ampak opravljanje revidentove specifične, sicer z ZUKN določene kadrovske in nadzorne funkcije v okviru upravljanja kapitalskih naložb države, ki pa bi bila lahko z ZUKN podeljena tudi drugemu državnemu organu.

Ne glede na navedeno pa je bistveno, da z revidentovim sklepom ni bilo odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj biti član uprave AUKN ni nikogaršnja pravica, niti ni kot taka določena v nobenem zakonu, prav tako pa ni z imenovanjem za člana uprave bila pridobljena pravica do trajnega opravljanja nalog za celoten mandat, za katerega je bil tožnik imenovan.

Z izvolitvijo oziroma imenovanjem za opravljanje določene javne funkcije se posamezniku namreč podelijo posamezna javna pooblastila, z razrešitvijo pa se ta pooblastila lahko odvzamejo. Noben posameznik pa nima pravice do izvrševanja javnih (oblastvenih) funkcij, temveč se taka pooblastila za njihovo izvrševanje posamezniku le zaupajo.

Glede na to, da ZUKN ni določal, da se za AUKN uporabljajo tudi določbe ZJA niti ZJU, niti ni določal, da je zoper revidentovo odločitev o taki razrešitvi dopusten upravni spor, tako kot je to npr. izrecno določeno za direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev, po presoji Vrhovnega sodišča ne gre niti za drug akt, o katerem odloča sodišče v upravnem sporu po drugem stavku prvega odstavka 2. člena ZUS-1 samo, če tako določa zakon.