Navigacija

Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 109-4315/2012, stran 12069 DATUM OBJAVE: 31.12.2012

VELJAVNOST: od 15.1.2013 do 9.11.2022 / UPORABA: od 15.1.2013 do 9.11.2022

RS 109-4315/2012

Verzija 9 / 9

Čistopis se uporablja od 10.11.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.12.2022: NEAKTUALEN.

Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 - ZIN-B, 54/14 - odl. US, 81/15, 40/17, 30/19 - odl. US, 189/21 - ZDU-1M, 130/22 - ZEKom-2

Časovnica

Na današnji dan, 6.12.2022 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 10.11.2022
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
 
 

III. GRADNJA OMREŽIJ IN PRIPADAJOČE INFRASTRUKTURE

 

11. člen

(uporaba javnih sredstev)

 
(1)
Izrazi »gradbena dela v povezavi s širokopasovno infrastrukturo«, »pasivna širokopasovna infrastruktura« in »dostopovna omrežja naslednje generacije (NGA)« v tem členu imajo enak pomen, kot jih določa Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi 107. in 108. člena Pogodbe (UL L št. 187/2014 z dne 26. 6. 2014), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014).
 
(2)
Sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja se lahko zagotovijo tudi iz javnih sredstev v skladu z Uredbo 651/2014 za projekte, ki v skupni višini ne presegajo 70 milijonov eurov. Za sofinanciranje projektov, katerih skupna vrednost presega ta znesek, je potrebna priglasitev Evropski komisiji.
 
(3)
Javna sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja se lahko zagotovijo in uporabijo le, kadar so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
 
1.
določeno območje Republike Slovenije ni zadostno pokrito s širokopasovnim omrežjem ali to omrežje ni na voljo vsem zainteresiranim gospodinjstvom pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kakor na večini drugih območij Republike Slovenije,
 
2.
za gradnjo širokopasovnega omrežja v naslednjih treh letih ni izkazan tržni interes na podlagi javnega posvetovanja,
 
3.
širokopasovna omrežja se morajo načrtovati in graditi kot odprta komunikacijska omrežja, do katerih pod enakimi pogoji lahko dostopajo vsi operaterji pri tem pa:
 
-
operater omrežja nudi najširši možen aktiven in pasiven veleprodajni dostop skladno s pravičnimi in nediskriminacijskimi pogoji, vključno s fizično razvezavo v primeru dostopovnih omrežij naslednje generacije,
 
-
se tak veleprodajni dostop odobri za vsaj sedem let,
 
-
pravica dostopa do vodov in drogov ni časovno omejena,
 
-
so vodi, za katerih gradnjo se dodeli pomoč, dovolj veliki, da se lahko uporabljajo za več kabelskih omrežij in različne omrežne topologije,
 
4.
zagotovljen je pregleden in nediskriminacijski konkurenčen postopek za izbor izvajalcev gradnje širokopasovnega omrežja in upravljavcev širokopasovnega omrežja ob spoštovanju načela tehnološke nevtralnosti.
 
(4)
Do prejema javnih sredstev iz prejšnjega odstavka ni upravičen operater omrežja, ki:
 
1.
je v težavah v skladu z 18. točko 2. člena Uredbe 651/2014,
 
2.
je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,
 
3.
je naslovnik neporavnanega naloga za vračilo preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva Ministrstva za finance,
 
4.
ima na dan vložitve vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 eurov,
 
5.
ne izplačuje redno plač in socialnih prispevkov.
 
(5)
Z javnimi sredstvi iz drugega odstavka se lahko sofinancirajo stroški naložb za:
 
1.
namestitev pasivne širokopasovne infrastrukture,
 
2.
gradbena dela v povezavi s širokopasovno infrastrukturo in
 
3.
namestitev dostopovnih omrežij naslednje generacije.
 
(6)
Stroški iz prejšnjega odstavka se ne smejo dvojno financirati iz različnih virov javnih sredstev.
 
(7)
Operater omrežja, ki kandidira za sofinanciranje projekta s sredstvi iz drugega odstavka tega člena, mora predložiti vlogo pred začetkom izvajanja projekta. Vloga vsebuje najmanj naslednje podatke:
 
1.
podatke o operaterju omrežja,
 
2.
poslovni načrt projekta, vključno z datumom začetka in dokončanja,
 
3.
lokacijo projekta,
 
4.
seznam stroškov projekta,
 
5.
vrsto pomoči in znesek javnega sofinanciranja, potrebnega za projekt,
 
6.
izjavo o izpolnjevanju pogoja iz 1. točke četrtega odstavka tega člena.
 
(8)
Cena operaterskega dostopa do omrežja, zgrajenega z javnimi sredstvi iz drugega odstavka tega člena, temelji na načelih oblikovanja cen, ki jih določi agencija. Pri tem agencija upošteva naložbe operaterja omrežja ter cene, ki so na voljo na primerljivih konkurenčnih trgih in pri operaterjih omrežij.
 
(9)
Operater sofinanciranega omrežja je dolžan stroške in prihodke sofinanciranega omrežja knjigovodsko ločeno evidentirati in do 31. marca tekočega leta službi Vlade Republike Slovenije, pristojni za elektronske komunikacije, oziroma občini kot sofinancerju projektov iz drugega odstavka tega člena poročati o izvajanju projekta za preteklo leto. Iz poročila morajo biti razvidni stroški in prihodki od zgrajenega omrežja na letni ravni ter dosežen dobiček. Sofinancer projektov na podlagi poročil in dokazil operaterjev, ki so omrežja zgradili z javnimi sredstvi iz drugega odstavka tega člena preveri, ali so bili prihodki od zgrajenega omrežja na letni ravni višji od stroškov in je bil na zgrajenem omrežju v tem obdobju ustvarjen dobiček. Celotni dobiček, ki je ustvarjen na subvencioniranih omrežjih v višini, ki je nad povprečnim dobičkom, je dodatni čisti dobiček. Povprečni dobiček se izračuna na podlagi povprečne stopnje donosnosti naložb v telekomunikacijski panogi po podatkih agencije. Dodatni čisti dobiček se vrne sofinancerju projekta.
 
 
Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), Uradni list RS 130-3081/2022, vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
 

304. člen

(obstoječa obvestila)

 
Fizične in pravne osebe, ki so pisno obvestile agencijo na podlagi prvega odstavka 5. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15, 40/17 in 189/21 – ZDU-1M, v nadaljnjem besedilu: Zakon o elektronskih komunikacijah), da nameravajo zagotavljati javna komunikacijska omrežja oziroma izvajati javne komunikacijske storitve, še naprej opravljajo dejavnost v obsegu, na način in pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
 

306. člen

(obstoječa omrežja na tujem zemljišču)

 
(1)
Lastniki zemljišč, po katerih potekajo ali na katerih se gradijo ali postavljajo elektronska komunikacijska omrežja, morajo dovoliti nadaljnjo uporabo svojih zemljišč za potrebe gradnje ali postavitve, vzdrževanja in obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja, če so sami ali njihovi pravni predniki pisno izrazili strinjanje s takšno uporabo ali če pravico gradnje operaterji izkažejo z gradbenim dovoljenjem.
 
(2)
Pravica operaterja, ki izhaja iz obveznosti lastnikov zemljišča iz prejšnjega odstavka, vsebuje upravičenja, ki jih vsebuje služnost po tem zakonu, izvrševati pa jo je treba v skladu z določbami 26. člena tega zakona.
 

307. člen

(obstoječe odločbe in postopki)

 
(1)
Odločbe, ki so bile izdane na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah in so vezane na roke, ki se v času začetka veljavnosti tega zakona še niso iztekli, se lahko spremenijo, razveljavijo ali prenehajo veljati pod pogoji in na način, kakor so določeni s tem zakonom.
 
(2)
Postopki, ki jih vodita Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah in ki do uveljavitve tega zakona še niso dokončani, se nadaljujejo v skladu z določbami tega zakona.
 
(3)
Postopki dodeljevanja javnih sredstev, ki so se začeli na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah oziroma na podlagi predpisov v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah, se zaključijo v skladu s predpisi, ki so bili veljavni v času začetka postopka.
 

308. člen

(podaljšanje odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom)

 
(1)
Ne glede na določbo 67. člena tega zakona se lahko odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom, ki so bile izdane po 21. decembru 2020 in pred uveljavitvijo tega zakona, na predlog imetnika z odločbo podaljšajo za pet let. Z odločbo, ki jo agencija izda po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, se podaljša pravica uporabe posameznih radiofrekvenčnih pasov in določi sorazmeren znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine.
 
(2)
V primeru podaljšanja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc iz prejšnjega odstavka se določen znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, s katerim se zagotovi optimalna uporaba dodeljenih radijskih frekvenc, plača po desetih letih od izdaje prvotne odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Ta je prihodek proračuna. Znesek plačila se določi v sorazmerni vrednosti zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, plačanega ob izdaji prvotne odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, ter se revalorizira s časovno vrednostjo denarja.
 
(3)
Vloga za podaljšanje odločbe iz prvega odstavka tega člena mora biti na agencijo vložena najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
 

312. člen

(predhodno obdobje za dodatne varnostne zahteve)

 
(1)
Operater mobilnega komunikacijskega omrežja iz prvega odstavka 116. člena tega zakona izvede oceno tveganj za njegovo obstoječo opremo in za njegove obstoječe ponudnike storitev podpore tretje ravni v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 116. člena tega zakona najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
 
(2)
Ne glede na prepoved uporabe opreme iz petega odstavka 116. člena tega zakona lahko operater iz prejšnjega odstavka uporablja obstoječo opremo ali opremo, za katero je že sklenil pogodbo, do konca njene življenjske dobe, vendar najdlje še sedem let od objave informacije o izdani odločbi po prvem odstavku 117. člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije po petem odstavku 117. člena tega zakona.
 
(3)
Ne glede na prepoved uporabe storitev podpore tretje ravni iz petega odstavka 116. člena tega zakona lahko operater iz prvega odstavka tega člena ohrani zagotavljanje storitev podpore tretje ravni, do izteka medsebojnih pogodb, vendar najdlje še sedem let od objave informacije o izdani odločbi po prvem odstavku 117. člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije po petem odstavku 117. člena tega zakona.
 
(4)
Ne glede na pričetek teka roka iz prvega odstavka tega člena se v primeru, da agencija s splošnim aktom dopolni oziroma spremeni opredelitve kritičnih elementov in funkcij omrežja in pripadajočih informacijskih sistemov iz šestega odstavka 116. člena tega zakona, šteje, da teče rok za izvedbo ocene tveganj glede spremembe oziroma dopolnitve takšnega splošnega akta agencije od njegove uveljavitve.
 

314. člen

(veljavnost odločbe o imenovanju izvajalca univerzalne storitve)

 
Dosedanji izvajalec univerzalne storitve po uveljavitvi tega zakona še naprej izvaja univerzalno storitev na podlagi odločbe, izdane v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah, do poteka veljavnosti te odločbe.
 

315. člen

(svet za elektronske komunikacije)

 
Člani sveta za elektronske komunikacije, imenovani na podlagi drugega odstavka 229. člena Zakona o elektronskih komunikacijah, nadaljujejo z delom do poteka obdobja, za katerega so bili imenovani.
 

319. člen

(izdaja podzakonskih aktov in splošnih aktov)

 
(1)
Rok za izdajo podzakonskih aktov in splošnih aktov, ki so po tem zakonu obvezni, je največ šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
 
(2)
Do izdaje uredbe iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona se uporablja 11. člen Zakona o elektronskih komunikacijah.
 
(3)
Vlada v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Sklep o ustanovitvi Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 41/13 in 66/17) z določbami tega zakona.
 
(4)
Agencija v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Statut Agencije Republike Slovenije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/18) z določbami tega zakona.
 

322. člen

(prenehanje veljavnosti)

 
(1)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o elektronskih komunikacijah in naslednji podzakonski predpisi, izdani na njegovi podlagi:
 
1.
Splošni akt o pretvorbi številk v ENUM – številke (Uradni list RS, št. 62/13),
 
2.
Splošni akt o elementih vzorčne ponudbe za veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji (Uradni list RS, št. 6/19),
 
3.
Splošni akt o elementih vzorčne ponudbe za razvezan dostop do krajevne zanke (Uradni list RS, št. 62/13 in 6/19),
 
4.
Pravilnik o kategorijah potrošnikov, ki so upravičeni do posebnih cenovnih opcij ali paketov (Uradni list RS, št. 105/13).
 
(2)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o digitalni radiodifuziji (Uradni list RS, št. 102/07, 85/10, 47/12, 109/12 – ZEKom-1, 189/2021 – ZDU-1M).
 

323. člen

(začetek veljavnosti)

 
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window