AI Icon
  • Analiziraj sodbo

  • Napiši izvleček

  • Izdelaj povzetek

Portal TFL

TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

U-I-130/22 - Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo in 42/23) (ZZSDT), 1. in...

OPOMBA US RS
¤
OPRAVILNA ŠTEVILKA
U-I-130/22
VRSTA ZADEVE
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
INTERNA OZNAKA
US33792
GESLA
1.2.51.3.3 - Ustavno sodstvo - Vrste vlog - Aktivna legitimacija v postopku pred Ustavnim sodiščem - Predlagatelj - Državni svet. 1.5.51.1.13.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Ugotovitev, da je predpis skladen - Z ustavo. 3.9 - Splošna načela - Vladavina prava. 3.12 - Splošna načela - Jasnost in natančnost pravnih določb. 5.4.6 - Temeljne pravice - Ekonomske, socialne in kulturne pravice - Svobodna gospodarska pobuda (74). 3.16 - Splošna načela - Sorazmernost.
NAPADENI AKT
Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo in 42/23) (ZZSDT), 1. in 2. odst. 42. čl.
OBJAVA
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VLAGATELJ
Državni svet Republike Slovenije
VRSTA AKTA
zakon
VRSTA ODLOČITVE
odločba
VRSTA REŠITVE
ugotovitev – ni v neskladju z Ustavo/zakonom
IZREK
Prvi odstavek 42. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo in 42/23) ter drugi odstavek te zakonske določbe v delu, v katerem se nanaša na prepoved zaposlovanja in dela tujcev pri delodajalcu oziroma naročniku dela, ki je bil pravnomočno oglobljen za prekršek, nista v neskladju z Ustavo.
EVIDENČNI STAVEK
Kršitve predpisov, ki jim sledi izpodbijana prepoved zaposlovanja tujcev, so v izpodbijani zakonski določbi določene (zgolj) s sklicevanjem na določbe drugih predpisov, ne da bi bil opis teh kršitev vsebovan že v sami izpodbijani določbi. To gotovo pomeni nekoliko bolj zahteven način ugotavljanja vsebine izpodbijane zakonske ureditve, vendar pa takšen način določanja vsebine pravnih norm sam po sebi ni v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti predpisov. Vsebino ureditve, ki se sklicuje na druge predpise, je namreč v takšnih primerih mogoče določiti z uporabo teh drugih predpisov, kar z vidika skladnosti z načelom jasnosti in pomenske določljivosti predpisov zadošča. Zato izpodbijani ureditvi le iz tega razloga ni mogoče očitati neskladja z 2. členom Ustave. Kolikor pa predlagatelj meni, da je nejasna vsebina katere izmed določb, na katere se sklicuje izpodbijana ureditev, pa bi moral očitke o kršitvi 2. člena Ustave predstaviti s tega vidika, česar pa ni storil. Na podlagi izpodbijane ureditve delodajalec, ki je pravnomočno oglobljen za nekatere prekrške, v obdobju enega, dveh ali petih let od pravnomočnosti izreka globe za prekršek ne sme zaposlovati tujcev. Upoštevaje splošno znano dejstvo pomanjkanja delavcev v vsaj nekaterih gospodarskih dejavnostih, lahko takšen ukrep v določenih primerih zelo intenzivno vpliva na možnost zaposlovanja pri delodajalcu in s tem na samo možnost opravljanja gospodarske dejavnosti oziroma na njen obseg. Glede na intenzivnost posega je treba šteti, da gre za poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena Ustave. Izpodbijana ureditev ni v neskladju s pravico do svobodne gospodarske pobude. Cilja, ki se zasledujeta z izpodbijano ureditvijo (zaščita tujih delavcev pred zaposlitvijo pri delodajalcih z negativnimi referencami in spodbujanje gospodarskih subjektov k spoštovanju določb o zaposlovanju tujcev in nekaterih drugih zakonskih določb, ki se nanašajo na njih), in ureditev, ki jima sledi, so v javni koristi. Izpodbijani ukrep je tudi sorazmeren v ožjem smislu. Zasledovanju navedenih ciljev je treba namreč po oceni Ustavnega sodišča dati prednost pred koristmi, ki bi jih za gospodarske subjekte pomenil neobstoj izpodbijanega ukrepa. Očitki o neenaki obravnavi, o dostopnosti vsakogar do vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji in o prepovedi diskriminacije niso dovolj konkretizirani, da bi jih bilo Ustavno sodišče, zlasti upoštevaje poseben položaj Državnega sveta kot kvalificiranega predlagatelja, dolžno obravnavati. Svoboda dela ne zagotavlja pravice do zaposlitve pri točno izbranem delodajalcu, izpodbijana ureditev pa jo omejuje le v tem smislu. Varstvo pred ustavno nedopustnimi posegi se zagotavlja v okviru presoje skladnosti izpodbijane ureditve s posamezno človekovo pravico, ne pa v okviru presoje skladnosti izpodbijane ureditve z drugim odstavkom 15. člena Ustave. Zgolj posreden in oddaljen vpliv odločbe o prekršku delodajalca, ki ji sledi prepoved zaposlovanja tujcev pri delodajalcu, na možnost zaposlitve tujcev pri tem delodajalcu še ne pomeni, da takšna odločitev pomeni odločanje o pravici, dolžnosti ali pravnih interesih tujcev kot potencialnih delavcev, zoper katero bi morali imeti, upoštevaje 25. člen Ustave, na voljo pravno sredstvo.  

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.

PRIJAVA

ŠE NISTE UPORABNIK PORTALA TFL?

Dobra novice! Portal TFL je za nove uporabnike pripravil poseben brezplačen dostop do vsebin portala Tax-FinLex, da ga lahko preizkusite. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemanje e-tednika TFL Glasnik

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window