Navigacija
Portal TFL

TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Up-454/15 - Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 211/2014 z dne 21. 4. 2015, sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 407/201...

OPOMBA US RS
¤
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Up-454/15
VRSTA ZADEVE
ustavna pritožba
INTERNA OZNAKA
US31309
GESLA
1.5.51.2.10 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Razveljavitev/odprava izpodbijanega akta in vrnitev v novo odločanje. 5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja „(19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31)“ - Enakost orožij „(22, 14)“. 5.3.13.14 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja „(19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31)“ - Nepristranskost „(23)“.
NAPADENI AKT
Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 211/2014 z dne 21. 4. 2015, sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 407/2014 z dne 21. 8. 2014 ter sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. XII Ps 3577/2012 z dne 20. 5. 2014
OBJAVA
Uradni list RS
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VLAGATELJ
A. B., C.
VRSTA AKTA
posamični akt
VRSTA ODLOČITVE
odločba
VRSTA REŠITVE
razveljavitev ali odprava
IZREK
Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 211/2014 z dne 21. 4. 2015, sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 407/2014 z dne 21. 8. 2014 ter sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. XII Ps 3577/2012 z dne 20. 5. 2014 se razveljavijo. Zadeva se vrne Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.
EVIDENČNI STAVEK
Zahteva za "enakost orožij", to je za takšno ureditev in vodenje pravdnega postopka, ki zagotavlja enakopraven položaj strank, je najpomembnejši izraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem, kot jo opredeljuje 22. člen Ustave. V največji možni meri se k ustavno zahtevani vzpostavitvi enakosti orožij pripomore s takšno ureditvijo, ki zagotavlja, da nima nobena od strank prednosti pred drugo. To velja tudi za vodenje dokaznega postopka. Ta mora biti voden tako, da nobena stranka nima prednosti pred drugo. Le tako je lahko zagotovljena enakopravnost strank v dokaznem postopku. Ko gre za dokaz s sodnim izvedencem, je z vidika zahteve po enakopravnosti strank pomembno, da se za izvedenca ne določi oseba, ki ji ne bi bilo mogoče zaupati, da bo mnenje zaradi morebitnih povezav z eno izmed strank ali s predmetom spora izdelala neobremenjeno, nepristransko.   V okoliščinah obravnavanega primera, ko sodišču ni moglo ostati neznano dejstvo sodelovanja imenovanega izvedenca v predsodnem postopku, Ustavnemu sodišču ni bilo treba opraviti presoje sorazmernosti posega v 22. člen Ustave zaradi zagotovitve učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Ker sodišče odloča, koga bo postavilo za izvedenca, je z vidika zahteve po enakopravni obravnavi strank tudi njemu naložena skrb, da z določitvijo sodnega izvedenca ne omogoči eni izmed strank boljšega položaja v razmerju do druge stranke. Skrbnost, ki se pri tem od sodišča pričakuje, je namenjena vsaj poznavanju podatkov v spisu. Sodišče torej prosto odloča, komu bo zaupalo izdelavo izvedenskega dela, vendar mora pri tem zaradi zagotovitve pravice do enakosti orožij strank skrbno preveriti, ali glede na razpoložljive podatke v spisu pri izbranem izvedencu oziroma strokovni instituciji, ki ji zaupa izvedensko delo, obstajajo okoliščine, ki v bistvenem ogrožajo ustavno jamstvo enakopravnosti strank v dokaznem postopku.   Z ustavnoskladno uporabo procesne zakonodaje (četrtega odstavka 244. člena Zakona o pravdnem postopku) bi sodišče moglo in moralo preprečiti, da bi pri delu sodno postavljenega izvedenskega organa sodelovala oseba, ki je v postopku sodelovala že kot član izvedenskega organa ene izmed strank. Četrti odstavek 244. člena Zakona o pravdnem postopku, ki omogoča zamenjavo izvedenca po uradni dolžnosti ves čas postopka, bi sodišče za zagotovitev ustavne pravice do enakosti orožij strank moglo in moralo uporabiti vsaj ob prejemu prepoznega pritožnikovega predloga za izločitev izvedenca. Ker tega ni storilo, je kršilo pritožnikovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Višje delovno in socialno sodišče ter Vrhovno sodišče kršitve nista odpravili, zato sta tudi sami kršili pravico iz 22. člena Ustave. 

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window