AI Icon
  • Analiziraj sodbo

  • Napiši izvleček

  • Izdelaj povzetek

Portal TFL

TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Up-323/20, Up-448/20 - Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. XI Ips 17558/2019 z dne 23. 1. 2020 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v M...

OPOMBA US RS
¤
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Up-323/20, Up-448/20
VRSTA ZADEVE
ustavna pritožba ustavna pritožba
INTERNA OZNAKA
US33745
GESLA
1.5.51.2.6 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Zavrnitev ustavne pritožbe. 1.5.51.2.8 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Ugotovitev kršitve ustavne pravice. 5.3.5 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Svoboda posameznika (19, 20). 5.3.13.17 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Obrazložitev. 5.3.5.1 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Svoboda posameznika (19, 20) - Odvzem svobode.
NAPADENI AKT
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. XI Ips 17558/2019 z dne 23. 1. 2020 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 17558/2019 z dne 11. 12. 2019 in s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Ks 17558/2019 z dne 3. 12. 2019 Sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 17558/2019 z dne 11. 4. 2020 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Ks 17558/2019 z dne 31. 3. 2020
OBJAVA
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VLAGATELJ
Vojko Planinc
VRSTA AKTA
posamični akt
VRSTA ODLOČITVE
odločba
VRSTA REŠITVE
zavrnitev ugotovitev kršitve človekove pravice
IZREK
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. XI Ips 17558/2019 z dne 23. 1. 2020 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 17558/2019 z dne 11. 12. 2019 in s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Ks 17558/2019 z dne 3. 12. 2019 se zavrne.   S sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 17558/2019 z dne 11. 4. 2020 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Ks 17558/2019 z dne 31. 3. 2020 sta bili pritožniku kršeni pravici iz prvega odstavka 19. člena in 22. člena Ustave.
EVIDENČNI STAVEK
Čeprav Zakon o kazenskem postopku izrecno ne določa, da se pripor lahko začne izvrševati tudi kasneje, po nastopu določenih okoliščin, dajejo veljavne zakonske določbe tudi za tak način izvršitve sklepa o priporu dovolj trdno in zanesljivo podlago, ki izključuje samovoljnost sodišč. Zahteva po določenosti pripora v zakonu, ki izhaja iz drugega odstavka 19. člena Ustave, je tako v Zakonu o kazenskem postopku spoštovana tudi za pripor z odložnim rokom. Zato odločitev sodišč, da se začne pripor izvrševati takoj, ko pritožnik prestane kazen zapora, ali takoj, ko naj bi se začel izvrševati morebitni pogojni odpust s prestajanja te kazni, ne pomeni kršitve pravice pritožnika do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave. Pripor z odložnim rokom je bil zoper pritožnika odrejen v času, ko je bil ta na prestajanju kazni zapora. Tudi za pripor z odložnim rokom morajo veljati vsi pogoji iz prvega odstavka 20. člena Ustave. Pri tem ni protiustavno sklepanje, da lahko posamezne okoliščine, med drugim tudi tiste za oceno obstoja razloga ponovitvene nevarnosti, ob upoštevanju njihove narave, utemeljujejo sklepanje, da je njihov obstoj mogoče predvideti tudi za naprej in je tako pripor neogibno potreben za varnost ljudi. Bistveno za pripor z odložnim rokom namreč je, da bodo razlogi in pogoji za pripor v polnosti podani šele takrat, ko bo posameznik zaradi konca prestajanja kazni zapora izpuščen na prostost. Sodišča so ocenila, da je samo pripor tisti ukrep, s katerim bi se lahko po koncu prestajanja kazni zapora oziroma morebitnem pogojnem odpustu pritožnika s prestajanja kazni zapora zagotovil legitimen cilj, tj. da varnost ljudi zaradi obstoja pritožnikove ponovitvene nevarnosti ne bi bila ogrožena. Sodišča so oceno o neogibnosti pripora torej vezala na čas, ko se zoper pritožnika še ne bo izvrševala kazen zapora, ki je bila izrečena v drugem postopku. S takšno utemeljitvijo v konkretnih okoliščinah primera niso ravnala v neskladju s prvim odstavkom 20. člena Ustave in niso kršila pravice pritožnika do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave. Za preprečitev samovoljnega ravnanja organov oblasti je nujno, da se sklep o priporu izvrši čim prej, ko je to mogoče. Okoliščine, ki so zahtevale odreditev pripora, se namreč vmes lahko tudi tako spremenijo, da kljub formalno veljavnemu sklepu ni več vsebinskih pogojev za pripor. Če pa takojšnja izvršitev sklepa o priporu ni mogoča in je zato med izdajo in izvršitvijo sklepa časovna razlika, mora zakonska ureditev vsebovati varovalke, ki omogočajo pravočasno upoštevanje spremenjenih okoliščin. Obstoj neogibnosti se namreč lahko presoja samo v času pred dejanskim začetkom izvrševanja pripora in ne za nedoločen čas vnaprej. Zato je lahko pripor, odrejen za nedoločen čas v prihodnosti, skladen s pravico do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave samo, če v zakonu obstaja varovalka, ki ob prenehanju obstoja pripornih pogojev onemogoči izvršitev sklepa o priporu, in če sodišče v zakonu obstoječo varovalko razlaga ustavnoskladno. Drugi odstavek 207. člena Zakona o kazenskem postopku je treba razlagati tako, da mora zunajobravnavni senat, če je bil odrejen pripor z odložnim rokom, tik pred dejanskim začetkom oziroma najkasneje ob dejanskem začetku izvrševanja sklepa o priporu preveriti, ali so še podani pogoji in razlogi za pripor. Ob takšni razlagi je drugi odstavek 207. člena Zakona o kazenskem postopku tista varovalka, ki zagotavlja ustavno skladnost instituta pripora z odložnim rokom. Sodišča te zahteve pri preizkusu pogojev in razlogov za pripor niso spoštovala. Glede na navedeno so ravnala v neskladju s prvim odstavkom 20. člena Ustave in so kršila pravico pritožnika do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave. Ker je Višje sodišče zgolj pavšalno – brez vsebinske utemeljitve – odgovorilo na upoštevne pritožnikove očitke o tem, kdaj bi morala sodišča opraviti periodični preizkus razlogov in pogojev na podlagi drugega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku, je kršilo pravico pritožnika do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave. Stališče, s katerim je zgolj pavšalno odgovorilo na očitke pritožnika, pa je bilo tudi protiustavno.

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.

PRIJAVA

ŠE NISTE UPORABNIK PORTALA TFL?

Dobra novice! Portal TFL je za nove uporabnike pripravil poseben brezplačen dostop do vsebin portala Tax-FinLex, da ga lahko preizkusite. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemanje e-tednika TFL Glasnik

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window