Navigacija

Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 113-5147/2009, stran 15513 DATUM OBJAVE: 31.12.2009

VELJAVNOST: od 1.1.2010 / UPORABA: od 1.1.2010

RS 113-5147/2009

Verzija 6 / 6

Čistopis se uporablja od 11.3.2017 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 9.12.2021: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15, 12/17

Časovnica

Na današnji dan, 9.12.2021 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 11.3.2017
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

5147. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

 
 
Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08) ter za izvrševanje 4. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo) in 20. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 110/02 – ZGO-1 in 45/04 – ZdZPKG) izdaja Vlada Republike Slovenije
 

U R E D B O
o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

 

1. člen

 
Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1991, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1) določa:
 
-
mejne vrednosti vnosa dušika iz kmetijskih virov v tla ali na tla in
 
-
ukrepe za zmanjšanje in preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov.
 

2. člen

 
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
 
1.
vnos dušika je vnos dušika v tla ali na tla z gnojenjem v obliki organskih ali mineralnih gnojil, z namakanjem in z drugimi snovmi, ki vsebujejo dušik in se izraža v masnih enotah na površino tal;
 
2.
dušikova spojina je katerakoli snov, ki vsebuje dušik, razen plinastega molekularnega dušika;
 
3.
letni vnos dušika v tla ali na tla je vnos dušika z organskimi in mineralnimi gnojili v tla ali na tla v obdobju enega koledarskega leta;
 
4.
vnos v tla ali na tla je dodajanje snovi tlom z nanašanjem na površino ali injeciranjem v tla, vnašanjem pod površino ali mešanjem s površinskimi plastmi tal;
 
5.
gnojilo je katerakoli snov, ki vsebuje dušikovo spojino ali dušikove spojine in je namenjena spodbujanju rasti rastlin;
 
6.
organska gnojila so živinska gnojila in druga gnojila organskega izvora, kakor so digestat, ostanki proizvodnje bioplina, kompost, rastlinski odpadki, blato iz čistilnih naprav, mulji, šota in druga gnojila v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, in predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
 
7.
Ostanek proizvodnje bioplina je:
 
-
digestat, če gre za digestat ali pregnito blato v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, ali
 
-
bioplinska gnojevka, če zanjo ne veljajo zahteve iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
 
8.
živinska gnojila so hlevski gnoj, gnojevka, gnojnica in izločki, ki jih živali izločijo na paši. Hlevski gnoj so iztrebki rejnih živali, kot sta blato in seč, pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki rejnih živali, kot sta blato in seč, brez ali z manjšim dodatkom stelje in z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča rejnih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove ter odcednih voda iz gnojišč. Med živinska gnojila se uvršča tudi ostanek proizvodnje bioplina (digestat ali bioplinska gnojevka), če so bili za proizvodnjo bioplina uporabljeni tudi hlevski gnoj, gnojevka ali gnojnica;
 
9.
mineralno gnojilo je gnojilo v skladu s predpisi, ki urejajo mineralna gnojila;
 
10.
uležan hlevski gnoj je gnoj, ki je bil v povprečju skladiščen najmanj dva meseca. Če je skladišče za ta gnoj urejeno posebej, tako da je onemogočeno mešanje s svežim gnojem, zadostuje skladiščenje dva meseca. Če pride med skladiščenjem gnoja do mešanja s svežim gnojem, potem se šteje, da je bil gnoj v povprečju skladiščen dva meseca, če je od predhodnega praznjenja gnojišča preteklo vsaj štiri mesece;
 
11.
začetno gnojenje je gnojenje pred setvijo oziroma ob setvi oziroma saditvi rastlin;
 
12.
dognojevanje je gnojenje med rastno dobo rastlin;
 
13.
zamrznjena tla so tla, ki so tako zamrznjena, da ne morejo vpiti uporabljene količine gnojevke ali gnojnice, kar povzroči njuno zadrževanje na površini ali površinsko odtekanje;
 
14.
tla, nasičena z vodo, so tla, ki ne morejo vpiti dodatnih količin vode;
 
15.
tla, prekrita s snežno odejo, so tla, ki so prekrita s snežno odejo ne glede na njeno debelino;
 
16.
strmo zemljišče je zemljišče s povprečnim nagibom nad 20%;
 
17.
mejna vrednost vnosa dušika v tla je količina dušika, ki jo za posamezno kmetijsko rastlino lahko vnesemo v tla v obliki mineralnih in organskih gnojil ter pri namakanju rastlin v času od priprave tal za setev do spravila pridelka, pri trajnih nasadih in travnikih pa v obdobju enega koledarskega leta;
 
18.
tekoče organsko gnojilo so gnojevka, gnojnica, tekoči ostanek proizvodnje bioplina (digestat ali bioplinska gnojevka) in druga gnojila organskega izvora, če so v tekočem agregatnem stanju;
 
19.
enota rabe kmetijskih zemljišč je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako vrsto dejanske rabe na eni ali več zemljiških parcelah ali na njenem delu ali njihovih delih, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva. Vrste dejanske rabe so opredeljene v predpisu, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih zemljišč;
 
20.
kmetijska zemljišča v uporabi so zemljišča, ki jih kmetijska gospodarstva uporabljajo za kmetijsko pridelavo;
 
21.
kmetijsko gospodarstvo je kmetijsko gospodarstvo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
 
22.
rastlinjaki so prostori, ki so v celoti ali le delno zaščiteni pred zunanjimi vplivi in v katerih je omogočeno pridelovanje rastlin vse leto, posebej jeseni, pozimi in spomladi, in sicer: rastlinjaki s trdo kritino, plastenjaki z mehko kritino, tuneli, pokriti s folijo in zaprte grede;
 
23.
zelena odeja je naravno ali sejano travinje ter njiva, pokrita s strnjeno rastlinsko odejo;
 
24.
ozimine so kmetijske rastline, ki jih sejemo jeseni z namenom prezimitve posevka;
 
25.
živina so vse živali, ki se vzdržujejo za uporabo ali dobiček (v nadaljnjem besedilu: rejne živali);
 
26.
turnusna reja je reja, pri kateri je hlev naseljen v času turnusa, prazen pa med dvema turnusoma;
 
27.
sladka voda je naravna voda z nizko koncentracijo soli, ki je pogosto sprejemljiva kot primerna za odvzem in obdelavo za proizvodnjo pitne vode;
 
28.
podzemna voda je voda pod površino tal v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi in podtaljem;
 
29.
onesnaževanje je neposredno ali posredno odvajanje dušikovih spojin iz kmetijskih virov v vodno okolje, ki ogroža zdravje ljudi, škoduje živim virom in vodnim ekosistemom, zmanjšuje možnost za rekreacijo ali ovira druge zakonite načine rabe vode;
 
30.
kompost je humusu podoben material, ki nastane pri:
 
-
kompostiranju v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, ali
 
-
kompostiranju na kmetijskih gospodarstvih, ki niso zavezanci iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
 
31.
rastlinski odpadki so rastlinski odpadki v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.
 

3. člen

 
Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov je celotno območje Republike Slovenije opredeljeno kot ranljivo območje.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window