IZREK
Deveti odstavek 56. člena v zvezi s 7. točko prvega odstavka 56. člena v zvezi s šesto alinejo prvega odstavka 15. člena Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06, 72/11 in 111/13) v delu, s katerim so predpisani podatki o količini pridelanega grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, ni v neskladju z Ustavo.
Prvi odstavek 12. člena in prva poved petega odstavka 13. člena Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina (Uradni list RS, št. 16/07, 62/09 in 4/16) v delu, s katerim so predpisani podatki o količini pridelanega grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, nista v neskladju z Ustavo.
Tretji odstavek 79. člena v zvezi z 22. točko prvega odstavka 79. člena, 2., 4., 5. in 6. točka prvega odstavka 77.c člena ter drugi in tretji odstavek v zvezi z 2., 4., 5. in 6. točko prvega odstavka 77.c člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 67/02, 115/06, 110/07, 106/10, 63/13, 17/14, 24/15 in 77/16) niso v neskladju z Ustavo.
Točka 4 tretjega odstavka 60. člena v zvezi s četrtim odstavkom 64. člena v zvezi z 11. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 60/17 in 82/20) v delu, ki se nanaša na motorna vozila, ter četrti odstavek v zvezi z 11. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku v delu, ki se nanaša na motorna vozila, nista v neskladju z Ustavo.
EVIDENČNI STAVEK
Določitev globe kot prekrškovne sankcije pomeni zakonsko ureditev posega v pravico do zasebne lastnine.
Zakonski ureditvi posega v pravico do zasebne lastnine z določitvijo globe ni mogoče očitati nesorazmernosti v ožjem smislu, če zakon organu odločanja o prekršku prepušča konkretizacijo ustavnega načela sorazmernosti v vsaki posamezni zadevi tako, da mu omogoča natančno prilagoditev sankcije vsem bistvenim okoliščinam zadeve.
Ko se z nacionalnimi kaznovalnimi predpisi uresničujejo predpisi Evropske unije, je treba preveriti skladnost kaznovalne določbe nacionalnega prava z načelom sorazmernosti iz tretjega odstavka 49. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter z merili v tistem predpisu Evropske unije, ki je predmet izvedbe z nacionalnim kaznovalnim predpisom.
Pri preverjanju, ali se razpon globe natančno prilega nevarnosti prepovedanega ravnanja in ali je nevarnost prepovedanega ravnanja primerljiva z nevarnostjo sorodnih prepovedanih ravnanj, bi šlo za presojo primernosti zakonske ureditve in ne za presojo sorazmernosti posega v ožjem smislu.
Načelo zakonitosti iz prvega odstavka 28. člena Ustave ni kršeno, če je zakonski znak prekrška vsebovan v zakonu, ne da bi bil izrecno izražen, razlagalno pravilo v podzakonskem predpisu (tiha blanketna norma) pa omogoča brezhibno razumevanje zakonskega znaka, ne da bi šlo pri tem za razširjajočo razlago zakonskega besedila.
Obveznost priglasitve podatkov državnemu organu posega v splošno svobodo ravnanja.
Zakonodajalec je smel pridelovalcem grozdja, mošta, vina in sorodnih proizvodov naložiti posebno obveznost priglasitve podatkov o pridelku, ki je ni naložil preostalim pridelovalcem sadežev in zelenjave, ker ne gre za običajno dejavnost pridelave sadežev in zelenjave, temveč za dejavnost s pomenom in posledicami na področjih javnega zdravja, davčne politike in prava Evropske unije.
Opredelitev zakonskega znaka prekrška ni v nasprotju z načelom zakonitosti iz 28. člena Ustave, če je njegov pomen spoznaven iz pravil knjižnega jezika.
Pogojevanje dopustnosti nalaganja in prevoza gozdnih lesnih sortimentov z obstojem spremne dokumentacije in dolžnost izročitve te dokumentacije na vpogled posega v splošno svobodo ravnanja.
Če je mogoča nepravilna uporaba ali zloraba ureditve, to ne pomeni, da je zakon pomanjkljiv. Izhodišča za preizkus skladnosti zakona z Ustavo ne more tvoriti idealna ureditev, pri kateri zloraba ukrepa sploh ne bi bila možna, zato Ustavno sodišče pri presoji izhaja iz predpostavke, da se v demokratični in pravni državi zakonska ureditev striktno spoštuje ter da se uporablja korektno in pošteno ter ustavnoskladno.
Pooblastilo za odreditev zasega predmeta, s katerim je povzročen prekršek, pomeni zakonsko ureditev posega v pravico do zasebne lastnine.
Pri vrednotenju meril za odločanje inšpektorja o odreditvi zasega predmetov na podlagi določb Zakona o Triglavskem narodnem parku je treba upoštevati tudi določbe Zakona o inšpekcijskem nadzoru in ustavno načelo sorazmernosti.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.