Navigacija

Pravilnik o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 90-4111/2004, stran 11001 DATUM OBJAVE: 13.8.2004

VELJAVNOST: od 14.8.2004 / UPORABA: od 14.8.2004

RS 90-4111/2004

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 23.12.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 26.5.2020: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 90/04, 88/14

Časovnica

Na današnji dan, 26.5.2020 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 23.12.2014
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

4111. Pravilnik o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji

 
 
Na podlagi četrtega odstavka 24. člena, četrtega odstavka 41. člena, tretjega odstavka 66. člena, petega odstavka 68. člena in drugega odstavka 69. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 110/02 – ZGO-1 in 45/04 – ZdZPKG) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
 

P R A V I L N I K
o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(vsebina pravilnika)

 
(1)
Ta pravilnik v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 870/2004 z dne 24. aprila 2004 o vzpostavitvi programa Skupnosti za ohranjanje, opisovanje, zbiranje in rabo genskih virov v kmetijstvu in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1467/94 (UL L št. 162 z dne 30. 4. 2004, str. 18) ureja način sistematičnega spremljanja in analiziranja stanja biotske raznovrstnosti kmetijskih živalskih genskih virov, način izvajanja monitoringa in mednarodnega sodelovanja na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji ter pogoje za ustanavljanje in delovanje genskih bank in naloge genskih bank v živinoreji za ohranjanje pasem domačih živali izven okolja, v katerem so nastale (v nadaljnjem besedilu: ohranjanje ex situ) oziroma v okolju, kjer so nastale (v nadaljnjem besedilu: ohranjanje in situ).
 
(2)
Ta pravilnik ureja tudi vsebino in način vodenja registra stanja pasem, postopke za izračunavanje stopnje ogroženosti in stanja rabe pasem, način izvajanja programa ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji, ki se nanaša na vzgojo in usposabljanje ter na ozaveščanje javnosti, spremljanje in izračunavanje genetske variabilnosti, postopek zagotavljanja in vzdrževanja genetskih rezerv na podlagi zootehniške in molekularno genetske karakterizacije pasem in linij domačih živali, spremljanje in izračunavanje stopnje inbridinga in stopnje sorodstva, postopke izračunavanja, določanja, zagotavljanja in vzdrževanja genetskih rezerv po vrstah plemenskega materiala, natančnejše pogoje za priznavanje in preverjanje novih pasem in linij domačih živali in za promet s plemenskim materialom avtohtonih pasem domačih živali, pogoje in način za ohranjanje in rejo slovenskih avtohtonih pasem ter način zagotavljanja sredstev za ohranjanje biotske raznovrstnosti in genetskih rezerv v živinoreji.
 

2. člen

(pomen izrazov)

 
Za potrebe tega pravilnika uporabljeni izrazi pomenijo:
 
-
Biološke značilnosti pasem ali linij so podatki o pasmi ali liniji, s katerimi jih ocenjujemo na osnovi lastnosti plodnosti, odpornosti, vitalnosti, rasti in sestave telesa ter prireje.
 
-
Biotska raznovrstnost v živinoreji je del biotske raznovrstnosti živih organizmov, ki se nanaša na vse vrste, pasme in linije domačih živali iz drugega in tretjega odstavka 1. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 110/02 – ZGO-1 in 45/04 – ZdZPKG; v nadaljnjem besedilu: zakon), ki jih redimo v Republiki Sloveniji, z namenom prireje hrane živalskega porekla in za potrebe kmetijstva.
 
-
Čiščenje pasme je načrtno odbiranje plemenskih živali z značilnostmi stare pasme in izločanje živali z drugačnimi značilnostmi.
 
-
Dejanska velikost populacije je število vseh živali v neki populaciji iste pasme.
 
-
Depresija zaradi inbridinga je poslabšanje lastnosti vitalnosti, sposobnosti, odpornosti, rasti, preživetja, plodnosti in drugih v zaporednih generacijah kot posledica parjenja v sorodstvu.
 
-
Efektivna velikost populacije je povprečno število živali v neki populaciji, ki prispevajo gene za naslednjo generacijo. Pri populacijah domačih živali je omejujoče ali kritično število samcev, poleg tega pa obstajajo populacije, ki so podvržene cikličnim variacijam glede njihove velikosti, kar je običajno posledica zelo različnih vzrokov. V takem primeru predstavlja efektivno velikost najmanjše število živali v ciklusu.
 
-
Genetska razdalja je merilo za oddaljenost populacij ali dveh vrst na podlagi alelnih zamenjav na lokusih, ki so nastale v času ločene evolucije.
 
-
Genetski material so živali, živalsko seme, jajčne celice, zarodki in drug genetski material, ki se uporabljajo za shranjevanje genetskih informacij plemenskih živali.
 
-
Heterozigotnost je verjetnost, da je osebek heterozigoten na danem lokusu ali nizu lokusov v večlokusnem sistemu.
 
-
Homozigotnost pomeni, da so identični aleli na enem ali več lokusih na homolognih kromosomskih segmentih.
 
-
Inbriding je medsebojno parjenje živali, ki so v sorodu.
 
-
Kmetijski živalski genski viri so vse vrste, pasme in linije domačih živali pomembne za prirejo živalskih proizvodov in za kmetijstvo.
 
-
Kvalitativna lastnost je lastnost pogojena z manjšim številom genov in je običajno diskontinuirana.
 
-
Kvantitativna lastnost je lastnost, ki se deduje v skladu z zakonitostmi kvantitativne genetike. Mednje sodi večina gospodarsko pomembnih lastnosti pri domačih živalih. Za njih je značilna variabilnost.
 
-
Linija je homozigotna skupina živali, ki se glede na fenotip razlikuje od drugih pripadnikov iste pasme oziroma vrste.
 
-
Lokalne prilagojene pasme so pasme domačih živali, ki so v reji na določenem geografskem območju in so prilagojene na klimo, krmo, strukturo in konfiguracijo tega območja ter jih delimo na avtohtone in tradicionalne pasme.
 
-
Molekularno-genetska karakterizacija je opis molekularno genetskih značilnosti in lastnosti pasem.
 
-
Ogroženost pasme je izračunana vrednost stopnje ogroženosti po metodi, ki je določena s tem pravilnikom in je znanstveno primerljiva.
 
-
Ohranjanje ex situ je ohranjanje kmetijskih živalskih genskih virov v živi živali (v nadaljnjem besedilu: in vivo) ali v genetskem materialu živali (v nadaljnjem besedilu: in vitro) izven okolja, kjer so nastali.
 
-
Ohranjanje in situ je ohranjanje kmetijskih živalskih genskih virov in vivo v okolju, v katerem so nastali in razvili svoje posebne lastnosti.
 
-
Ohranjevanje genetske variabilnosti je načrtno izvajanje rejskih in selekcijskih opravil oziroma postopkov, s katerimi se ohranja raznovrstnost genomov.
 
-
Oplemenjevanje pasme je načrtno izboljševanje posameznih lastnosti pasme.
 
-
Osnovna populacija je geografsko omejena skupina osebkov iste vrste in pasme, ki ima genetsko zaključeno podobo in predstavlja izhodiščne plemenske živali.
 
-
Osveževanje pasme je kontroliran vnos genov iz drugih populacij iste ali sorodnih pasem.
 
-
Pasemski standard je zootehniški normativ, ki vsebuje opis nastanka in razvoja pasme, opis zunanjosti pasme, telesne mere, morfološke in biološke značilnosti ter podatke o najpomembnejših gospodarskih lastnostih.
 
-
Pasma je skupina geografsko in regionalno ločenih živali, ki izvirajo od istih prednikov in jih povezujejo lastnosti, ki jih določa pasemski standard, ter jih delimo na lokalno prilagojene (avtohtone, tradicionalne) in tujerodne pasme.
 
-
Program varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji je dolgoročni program ukrepov, ki zagotavlja varstvo in vzdrževanje posamezne vrste, pasme in linije domačih živali v Republiki Sloveniji.
 
-
Register pasem je zbirka podatkov, kjer so vpisani in zbrani vsi pomembnejši genealoški, morfološki, rejski in selekcijski podatki o pasmi.
 
-
Stopnja inbridinga (koeficient inbridinga) je merilo za stopnjo parjenja v sorodstvu neke živali ali populacije, ki se kaže v verjetnosti, da sta dva gena na istem lokusu identična po poreklu. To pomeni, da je par genov homozigoten zaradi skupnih prednikov.
 
-
Stopnja sorodstva (koeficient sorodstva) izraža verjetnost, da bosta dva homologna gena (to je gena na istem lokusu, ki ju izberemo po naključju) identična pri dveh živalih, za kateri ugotavljamo stopnjo sorodstva.
 
-
Tradicionalna tehnologija reje je tehnologija posamezne vrste oziroma pasme domačih živali, ki je v rabi v izvornem okolju nastanka avtohtone pasme oziroma tradicionalne pasme in vsi sonaravni postopki reje domačih živali.
 
-
Tradicionalne pasme so pasme domačih živali, ki so se prilagodile na podnebne in druge pogoje določenega geografskega območja. V Republiki Sloveniji se šteje za tradicionalne pasme tiste, ki so pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let (konji, osli, govedo) oziroma trideset let za ostale vrste.
 
-
Tujerodne pasme so pasme domačih živali, ki so nastale drugje in se še niso prilagodile na podnebne in druge pogoje v Republiki Sloveniji ali niso pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let (konji, osli, govedo), oziroma trideset let za ostale vrste.
 
-
Zaprta populacija je populacija, v kateri poteka razmnoževanje le med živalmi, ki so iz te populacije in v katero se ne vnaša tujega plemenskega materiala.
 
-
Zootehniška karakterizacija pasme je sinonim za pasemski standard.
 
-
Zootehniška ocena pasme je strokovna ocena stanja pasme skupaj s predlogi rejskih in selekcijskih ukrepov za ohranjanje pasme.
 

II. BIOTSKA RAZNOVRSTNOST V ŽIVINOREJI

 

3. člen

(pomen biotske raznovrstnosti v živinoreji)

 
Biotska raznovrstnost v živinoreji je osnova za prirejo hrane živalskega porekla ter ohranjanje krajinske raznovrstnosti, vir dohodkov za preživljanje na kmetijah in del naravne ter kulturne dediščine.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window