Navigacija

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 81-4162/2007, stran 11081 DATUM OBJAVE: 7.9.2007

VELJAVNOST: od 22.9.2007 / UPORABA: od 22.9.2007

RS 81-4162/2007

Verzija 4 / 4

Čistopis se uporablja od 30.5.2013 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 18.1.2020: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13

Časovnica

Na današnji dan, 18.1.2020 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 30.5.2013
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

4162. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja

 
 
Na podlagi tretjega in petega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije
 

U R E D B O
o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(namen)

 
Ta uredba določa za varstvo narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja, varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleščanjem, varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in za zmanjšanje porabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje:
 
-
ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo cest in drugih nepokritih javnih površin,
 
-
mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za razsvetljavo nepokritih površin, kjer se izvajajo industrijske, poslovne in druge dejavnosti,
 
-
mejne vrednosti za svetlost fasad in površin kulturnih spomenikov,
 
-
pogoje in mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za osvetljevanje objektov za oglaševanje,
 
-
pogoje usmerjene osvetlitve kulturnih spomenikov,
 
-
mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzročajo svetilke za razsvetljavo nepokritih površin na varovanih prostorih stavb,
 
-
način ugotavljanja izpolnjevanja zahtev te uredbe,
 
-
prepoved uporabe, če svetloba seva v obliki svetlobnih snopov proti nebu ali površinam, ki svetlobo odbijajo proti nebu,
 
-
ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje.
 

2. člen

(uporaba)

 
(1)
Mejne vrednosti in ukrepi, določeni s to uredbo, se uporabljajo za emisijo svetlobe v okolje, stalno ali občasno nastajajočo zaradi obratovanja virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje.
 
(2)
Določbe te uredbe se ne uporabljajo za emisijo svetlobe v okolje, ki nastaja zaradi:
 
-
osvetljevanja notranjih prostorov stavb ali prekritih prostorov gradbenih inženirskih objektov,
 
-
razsvetljave za varovanje, če njeno obratovanje urejajo predpisi, ki urejajo tehnične sisteme za varovanje, ali standardi na področju tehničnih sistemov za varovanje,
 
-
vojaških, obrambnih ali zaščitnih dejavnosti na območjih za potrebe obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, določenimi s predpisi, ki urejajo prostor, če nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah,
 
-
reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter pri izvajanju medicinske, policijske in druge pomoči,
 
-
varovanja oseb in objektov, ki se varujejo v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov in objektov policije,
 
-
signalizacije v zračnem prometu v skladu s predpisi, ki urejajo signalizacijo v zračnem prometu,
 
-
signalizacije v ladijskem prometu v skladu s predpisi, ki urejajo signalizacijo v pomorskem prometu in prometu po celinskih vodah,
 
-
signalizacije v cestnem prometu v skladu s predpisi, ki urejajo signalizacijo v cestnem prometu,
 
-
signalizacije v železniškem prometu in vožnje vlakov v skladu s predpisi, ki urejajo signalizacijo v železniškem prometu in pri vožnji vlakov, in
 
-
svetilk, katerih električna priključna moč je manjša od 25 W, če se ne uporabljajo za razsvetljavo, ki je vir svetlobe iz 4. točke 3. člena te uredbe.
 
(3)
Določbe te uredbe se, ne uporabljajo za svetilke, ki občasno svetijo na prostem:
 
-
na javnih ali zasebnih prireditvah (npr. veselice, koncerti ipd.) in
 
-
kot dekorativna razsvetljava stavb, gradbenih inženirskih objektov in javnih površin v obdobju od 1. decembra do 15. januarja.
 

3. člen

(izrazi)

 
(1)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
 
1.
svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz umetnih virov svetlobe. Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje, ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo;
 
2.
sij neba je razsvetljenost nočnega neba zaradi sipanja svetlobe iz umetnih virov svetlobe na sestavinah atmosfere. Sij neba se meri v magnitudah na kvadratno ločno sekundo;
 
3.
bleščanje je fiziološko zmanjšanje sposobnosti človekovega vida zaradi sipanja svetlobe v očesni steklovini ali neugoden, psihološko pogojen občutek zaradi pogostega in nehotenega pogledovanja v vir svetlobe, ki ga povzroči razlika med svetlostjo vira svetlobe in svetlostjo okolice;
 
4.
umetni vir svetlobe, ki povzroča svetlobno onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: vir svetlobe), je:
 
a)
razsvetljava nepokritih površin objektov javne cestne infrastrukture, vključno z razsvetljavo nepokritih površin počivališč ob avtocesti, hitri cesti ali regionalni cesti (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava ceste);
 
b)
razsvetljava nepokritih površin objektov javne železniške infrastrukture in železniških postaj za potniški promet (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava železnice);
 
c)
razsvetljava nepokritih površin objektov javne infrastrukture v naseljih, namenjene pešcem in prometu počasnih vozil (kolesa, dostavna vozila in vozila za javni potniški promet), nepokritih površin parkov in parkirišč ter drugih podobnih nepokritih površin v javni rabi, vključno z razsvetljavo prehodov za pešce na državnih cestah (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava javne površine);
 
d)
razsvetljava nepokritih površin gradbenih inženirskih objektov in stavb na letališču ter drugih letaliških naprav za potniški promet (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava letališča);
 
e)
razsvetljava nepokritih površin pristanišča za potniški promet (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava pristanišča);
 
f)
razsvetljava nepokritih površin proizvodnih gradbenih inženirskih objektov in stavb, upravnega dela proizvodne dejavnosti, skladišč in drugih nepokritih površin za izvajanje proizvodne dejavnosti ter nepokritih površin parkirišč znotraj objektov, ki so namenjeni proizvodnemu procesu (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava proizvodnega objekta);
 
g)
razsvetljava nepokritih površin parkirišč in drugih nepokritih površin ob poslovnih stavbah, vključno z razsvetljavo zunanjih sten poslovnih stavb, pri čemer se za poslovne stavbe štejejo gostinske, trgovske in druge stavbe za izvajanje storitvenih dejavnosti, kakršne so stavbe za promet blaga, skladišča, nestanovanjske kmetijske stavbe in bencinski servisi (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava poslovne stavbe);
 
h)
razsvetljava nepokritih površin parkirišč in drugih nepokritih površin ob upravnih stavbah, stavbah splošnega družbenega pomena in drugih nestanovanjskih stavbah, kakršne so stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopališke stavbe, vključno z razsvetljavo zunanjih sten teh stavb ter nepokritih površin parkirišč na območju proizvodnega objekta, ki niso namenjena proizvodnemu procesu (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava ustanove);
 
i)
razsvetljava nepokritih površin objektov za športne, kulturne in zabavne prireditve, šport, rekreacijo in prosti čas, vključno z razsvetljavo smučišč in drsališč (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava športnega igrišča);
 
j)
razsvetljava zunanje stene stavbe, ki je namenjena poudarjanju likovnih ali arhitekturnih elementov stavbe ali njeni dekoraciji in nima lastnosti objekta za oglaševanje po tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava fasade);
 
k)
razsvetljava objekta ali območja, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, razglašen za kulturni spomenik, je v postopku razglasitve ali je vpisan v register dediščine (v nadaljnjem besedilu: kulturni spomenik);
 
l)
razsvetljava nepokritih površin gradbišča (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava gradbišča);
 
m)
razsvetljava tabel, slik, slikovnih zaslonov, napisov, grafičnih znakov in reklamnih panojev, katerih površina je namenjena oglaševanju ali obveščanju ali je del celostne grafične podobe (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava objekta za oglaševanje) in
 
n)
razsvetljava ali del razsvetljave za varovanje, ki v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje ljudi in premoženja, osvetljuje nepokrite površine za promet blaga in potnikov ali za proizvodnjo, skladiščenje, varovanje gradbenih inženirskih objektov ali drugo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava za varovanje);
 
5.
obstoječa razsvetljava je vir svetlobe, ki je obratoval ali se je uporabljal na dan uveljavitve te uredbe ali za katerega je bilo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno gradbeno dovoljenje;
 
6.
osvetljenost je fotometrična veličina za merjenje osvetlitve površine zaradi sevanja svetlobe enega ali več virov svetlobe, pri čemer se osvetljenost površine ugotavlja v skladu s standardom SIST EN 12464. in izraža v luksih (v nadaljnjem besedilu: lx);
 
7.
svetlost osvetljene površine je razmerje med svetilnostjo osvetljene površine in projekcijo te površine na smer sevanja, za katero se svetlost ugotavlja, in se izraža v cd/m2;
 
8.
obnova razsvetljave je vsak poseg v vir svetlobe, ki bistveno spremeni njegove glavne tehnične značilnosti, kakršne so vrsta svetilk ali oblik zaščitnega stekla svetilk ali način zaslanjanja svetlobe, ki povzroči spremembo sevanja svetlobe v okolje. Obnova razsvetljave je tudi vsaka druga obnova vira svetlobe, ki povzroči spremembo sevanja svetlobe v okolje;
 
9.
svetilka je naprava, namenjena oddajanju, filtriranju ali pretvarjanju svetlobe iz enega ali več svetil, vključno z vsemi deli, potrebnimi za podporo, pritrditev in zaščito svetil in s pomožno opremo za povezavo z virom napajanja, pri čemer je svetilo lahko sijalka, žarnica ali druga naprava, ki oddaja svetlobo;
 
10.
priključna električna moč svetilke (v nadaljnjem besedilu: električna moč svetilke) je električna moč, ki jo porablja svetilka pri od proizvajalca določenem načinu uporabe in se izraža v vatih (v nadaljnjem besedilu: W), pri čemer se upošteva električna moč, ki jo svetilo pretvori v svetlobni tok, in vse vrste njenih izgub (npr. električna moč, ki se porablja za gretje in izgubo v električnih vodih od mesta, kjer se meri poraba elektrike zaradi obračuna le-te);
 
11.
delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je razmerje med svetlobnim tokom, ki seva v smeri nad vodoravnico, in svetlobnim tokom, ki seva iz svetila v tej svetilki, izraženo v odstotkih. Delež svetlobnega toka se določi na podlagi podatkov proizvajalca svetilk, pridobljenih s tipskim preskušanjem;
 
12.
standardna osvetljenost delovnega mesta na prostem je osvetljenost delovnega mesta na prostem, ki je za posamezno vrsto delovnega mesta na prostem in posamezno vrsto dela, ki se izvaja na posameznem delovnem mestu na prostem, navedena v standardu SIST EN 12464-2;
 
13.
varovani prostori so prostori v stanovanjskih stavbah in stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene, hotelirsko namestitvene ali podobne dejavnosti, ki so namenjeni pretežno počitku ali okrevanju in v katerih se ljudje zadržujejo pogosto ali daljši čas;
 
14.
upravljavec razsvetljave je oseba, ki upravlja razsvetljavo, ki jo ima v lasti, ali razsvetljavo v lasti druge osebe po pooblastilu njenega lastnika ali najemnika. Če za upravljanje razsvetljave ni izdano pooblastilo, se za upravljavca razsvetljave šteje lastnik gradbenega inženirskega objekta ali stavbe, ki jo osvetljuje razsvetljava;
 
15.
zazidana površina je v skladu s standardom SIST ISO 9836 površina zemljišča, ki ga pokrivajo dokončane stavbe ali gradbeni inženirski objekti. Zazidano površino določa navpična projekcija zunanjih dimenzij stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na zemljišče;
 
16.
poselitveno območje je poselitveno območje kot je določeno s predpisom, ki ureja urejanje prostora.
 
(2)
Standardi, uporabljeni v prejšnjem odstavku, so na voljo pri organu, pristojnem za standardizacijo.
 

II. PREDPISANI NAČINI OSVETLJEVANJA

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window