Portal TFL
- PREDPIS
- VELJAVEN
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 117-5012/2006, stran 12241 DATUM OBJAVE: 16.11.2006
VELJAVNOST: od 17.11.2006 / UPORABA: od 1.1.2007
RS 117-5012/2006
Verzija
59 / 60
Čistopis se uporablja od 1.1.2024 do 31.12.2026. Status čistopisa na današnji dan, 13.10.2024: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 117/06, 52/07, 33/09, 85/09, 85/10, 18/11, 78/11, 38/12, 40/12 - ZUJF, 83/12, 14/13, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13 - ZIPRS1415, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 49/20 - ZIUZEOP, 175/20 - ZIUOPDVE, 203/20 - ZIUPOPDVE, 112/21 - ZIUPGT, 196/21 - ZDOsk, 206/21 - ZDUPŠOP, 3/22, 29/22 - ZUOPDCE, 114/22 - ZNUDDVE, 141/22 - ZNUNBZ, 40/23 - ZDavPR-B, 95/23 - ZIUOPZP, 122/23
5012. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Razglašam Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. oktobra 2006.
Št. 001-22-155/06
Ljubljana, dne 6. novembra 2006
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1)
I. VSEBINA IN OBSEG ZAKONA
1. člen
(vsebina zakona)
(1)
S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) na ozemlju Republike Slovenije v skladu z:
-
Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta (EU) 2022/890 z dne 3. junija 2022 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede podaljšanja obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave določenega blaga in opravljanje določenih storitev, dovzetnih za goljufije, ter mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV (UL L št. 155 z dne 8. 6. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2006/112/ES);
-
Direktivo Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL L št. 44 z dne 20. 2. 2009, str. 23), in
-
Trinajsto direktivo Sveta 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti (UL L št. 326 z dne 21. 11. 1986, str. 40).
(2)
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
-
»ozemlje Slovenije« je ozemlje pod suverenostjo Republike Slovenije, vključno z zračnim prostorom in morskim območjem, nad katerimi ima Republika Slovenija suverenost ali jurisdikcijo v skladu z notranjim in mednarodnim pravom;
-
»ozemlje države članice«, »država članica« in »Unija« je ozemlje držav članic in ozemlje Unije, ki je kot tako definirano v predpisih Evropske unije;
-
»tretja država« je katero koli drugo ozemlje, razen ozemlje Slovenije in ozemlja drugih držav članic oziroma Unije;
-
»tretje ozemlje« je del državnega ozemlja države članice, ki pa ni sestavni del »ozemlja države članice« v smislu druge alineje tega odstavka, in sicer:
a)
ozemlja, ki so del carinskega območja Unije:
-
v Helenski republiki: ‘A‘Oo (gora Atos);
-
v Kraljevini Španiji: Kanarski otoki;
-
v Francoski republiki: francoska ozemlja iz 349. in prvega odstavka 355. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije;
-
v Republiki Finski: Alandski otoki;
-
v Združenem kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska: Kanalski otoki;
-
v Italijanski republiki: Campione d'Italia, italijanske vode Luganskega jezera.
b)
ozemlja, ki niso del carinskega območja Unije:
-
v Zvezni republiki Nemčiji: otok Heligoland, ozemlje Büsingen;
-
v Kraljevini Španiji: Ceuta, Melilla;
-
v Italijanski republiki: Livigno.
(3)
Po tem zakonu se:
-
transakcije v Kneževino Monako ali iz nje obravnavajo kot transakcije v Francosko republiko oziroma iz nje;
-
transakcije na otok Man ali z njega obravnavajo kot transakcije v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske oziroma iz njega in
-
transakcije v suverene cone Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia ali iz njih obravnavajo kot transakcije na Ciper oziroma z njega.
2. člen
(pripadnost DDV)
Prihodki od DDV pripadajo proračunu Republike Slovenije.
3. člen
(predmet obdavčitve)
(1)
Predmet DDV so naslednje transakcije:
1.
dobave blaga, ki jih davčni zavezanec oziroma zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) za plačilo;
2.
pridobitve blaga znotraj Unije, ki jih na ozemlju Slovenije, opravi za plačilo:
a)
davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni zavezanec in ga ne zajema ureditev iz tretjega ali petega odstavka 20. člena tega zakona;
b)
v primeru pridobitve novih prevoznih sredstev, davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, katerih druge pridobitve niso predmet DDV v skladu s točko d) prvega odstavka 4. člena tega zakona, ali katera koli druga oseba, ki ni davčni zavezanec;
c)
v primeru pridobitve trošarinskih izdelkov, pri katerih nastane obveznost obračuna trošarine v Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja trošarine, davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, katerih druge pridobitve niso predmet DDV v skladu s točko d) prvega odstavka 4. člena tega zakona;
3.
opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo;
4.
uvoz blaga.
(2)
Za namene 2. b) točke prvega odstavka tega člena se za "prevozna sredstva" štejejo naslednja prevozna sredstva, namenjena za prevoz oseb ali blaga:
-
kopenska motorna vozila s prostornino motorja nad 48 kubičnih centimetrov ali močjo motorja nad 7,2 kilovata;
-
plovila, daljša od 7,5 metrov, razen plovil za plovbo na odprtem morju, ki prevažajo potnike za plačilo in plovil za namene opravljanja komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti ali za reševanje ali pomoč na morju ali za priobalni ribolov;
-
zrakoplovi, katerih vzletna teža presega 1550 kilogramov, razen zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalske družbe predvsem na mednarodnih poteh za plačilo.
(3)
Prevozna sredstva iz drugega odstavka tega člena se štejejo za nova, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
-
plovila in zrakoplovi so dobavljeni pred potekom treh mesecev po datumu, ko so bili prvič dani v uporabo, kopenska motorna vozila pa pred potekom šestih mesecev po datumu, ko so bila prvič dana v uporabo, in
-
da s kopenskimi motornimi vozili ni prevoženih več kot 6000 kilometrov, s plovili ni preplutih več kot 100 ur in z zrakoplovi ni preletenih več kot 40 ur.
(4)
Za namene 2.c) točke prvega odstavka tega člena se za »trošarinske izdelke« štejejo energenti, alkohol in alkoholne pijače ter tobačni izdelki, kot so določeni z veljavno zakonodajo Unije, ne pa tudi plin, dobavljen po sistemu za zemeljski plin, vzpostavljenem na ozemlju Unije, ali po kateremkoli omrežju, povezanim s takim sistemom.
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.