-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
Sklep Cpg 4/2006 - priznanje tuje sodne odločbe - javni red - pravnomočnost sodne odločbe - država članica EU
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE
13.6.2006
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sklep Cpg 4/2006
INTERNA OZNAKA
VS40925
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - pravnomočnost sodne odločbe - država članica EU
PODROČJE VSRS
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
IZREK
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Ker je Uredba št. 44/2001 sama opredelila vse materialnopravne predpostavke za priznanje sodne odločbe iz države članice EU (izvzemši Dansko), se glede tega ZMZPP ne uporablja več.
Pravnomočnost sodne odločbe iz države članice se za priznanje ne zahteva.
Nasprotovanje javnemu redu je podano le, če bi bil rezultat priznanja kratkomalo nevzdržen. Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice EU v nasprotju z javnim redom države postopka za priznanje. Očitek nasprotnega udeleženca je, da ni bila ponovno zaslišana priča, ki jo je sam predlagal. To pa ni takšno ravnanje, ki bi očitno nasprotovalo javnemu redu Republike Slovenije.
V izreku sodbe iz države članice EU obstaja nejasnost glede začetka teka obresti, višine zamudnih obresti in glavnice, od katerih je mogoče izračunati obresti. Ta nejasnost nasprotuje slovenski zakonodaji, ki zahteva večjo določnost. Lahko bo celo odločilna ovira pri izvršbi za plačilo obresti. Oboje pa ne nasprotuje očitno slovenskemu javnemu redu.
Pravnomočnost sodne odločbe iz države članice se za priznanje ne zahteva.
Nasprotovanje javnemu redu je podano le, če bi bil rezultat priznanja kratkomalo nevzdržen. Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice EU v nasprotju z javnim redom države postopka za priznanje. Očitek nasprotnega udeleženca je, da ni bila ponovno zaslišana priča, ki jo je sam predlagal. To pa ni takšno ravnanje, ki bi očitno nasprotovalo javnemu redu Republike Slovenije.
V izreku sodbe iz države članice EU obstaja nejasnost glede začetka teka obresti, višine zamudnih obresti in glavnice, od katerih je mogoče izračunati obresti. Ta nejasnost nasprotuje slovenski zakonodaji, ki zahteva večjo določnost. Lahko bo celo odločilna ovira pri izvršbi za plačilo obresti. Oboje pa ne nasprotuje očitno slovenskemu javnemu redu.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.