Navigacija

Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZP-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 102-4401/2004, stran 12434 DATUM OBJAVE: 21.9.2004

RS 102-4401/2004

 
 

4401. Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZP-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo)

 
 
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. junija 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o varnosti v železniškem prometu, ki obsega:
 
-
Zakon o varnosti v železniškem prometu – ZVZP (Uradni list RS, št. 85/2000 z dne 23. 9. 2000),
 
-
Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002) in
 
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu – ZVZP-A (Uradni list RS, št. 45/04 z dne 29. 4. 2004).
 
Št. 326-03/97-8/12
 
Ljubljana, dne 17. junija 2004.
 
EPA 1368-III
 
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
 

Z A K O N O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (uradno prečiščeno besedilo) (ZVZP-UPB1)

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(Vsebina zakona)

 
(1)
Ta zakon določa pogoje za varen, urejen in neoviran javni železniški promet (v nadaljnjem besedilu: železniški promet), ki se opravlja po enotnem tehnično-tehnološkem procesu.
 
(2)
Pogoji za varen železniški promet, določeni s tem zakonom, se nanašajo na:
 
1.
železniško progo;
 
2.
križanja prog in cest;
 
3.
železniška vozila;
 
4.
prometna pravila;
 
5.
prometno signalizacijo;
 
6.
izvršilne železniške delavce;
 
7.
notranji nadzor;
 
8.
disciplinske ukrepe;
 
9.
izredne dogodke v železniškem prometu;
 
10.
zaščito prog in železniških vozil.
 
(3)
Predpisi, ki določajo pogoje za graditev železniških prog (v nadaljnjem besedilu: prog) in varnost železniškega prometa, veljajo tudi za industrijske tire in proge drugih železnic, če ta zakon ne določa drugače.
 

2. člen

(Pomen izrazov)

 
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
 
1.
železniški promet je tehnološki proces, v katerem se opravljajo prevozne storitve v železniškem prometu. Prevozne storitve v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
 
2.
upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je oseba javnega prava, ki je odgovorna za pripravo, organizacijo in vodenje gradnje ter vzdrževanja javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
 
2.a
pooblaščeni upravljavec je pravna oseba, s katero upravljavec v imenu in za račun države sklene pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe, ki je določena v 11. členu Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99, 11/01, 33/01 in 110/02);
 
3.
prevoznik je javno podjetje ali druga pravna oseba, katere pretežna dejavnost je opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ki zagotavlja vleko vlakov;
 
4.
javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa, ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi;
 
5.
vodenje železniškega prometa na javni železniški infrastrukturi obsega predvsem:
 
-
vodenje prometa vlakov;
 
-
priprava konstrukcije in predlogov voznega reda ter izvajanje potrjenega voznega reda;
 
-
izvajanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih;
 
-
nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela skladno s tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
 
-
obveščanje agencije o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno potjo in obveščanje inšpekcijske službe, pristojne za železniški promet, o kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
 
6.
proga druge železnice je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe in/ali blago;
 
6.a
službeni tiri so vsi tiri namenjeni opremi in pripravi železniških vozil za vožnjo v vlakih, tiri za sestavo vlakov in prehitevalni tiri na postajah razen tirov znotraj delavnic za kontrolne preglede in redna popravila železniških vozil, znotraj garažnih hiš za lokomotive in privatnih tirov, ki so priključeni na progo;
 
7.
industrijski tir je tir, ki se uporablja za prevoz blaga ali druge potrebe lastnika tega tira in ni sestavni del javne železniške infrastrukture;
 
8.
proga z avtostop napravami je proga oziroma del proge, na kateri so pri vseh glavnih signalih in predsignalih nameščene progovne avtostop naprave;
 
9.
železniško območje je zemljišče, na katerem je proga in obsega tudi progovni pas in postajna poslopja (zgradbe) z gradbeno parcelo ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga;
 
10.
vzdolžni nagib proge ali tira je razmerje med višinsko razliko dveh točk in njuno horizontalno razdaljo, izraženo v promilih;
 
11.
tirna širina je najmanjša razdalja med notranjima robovoma tirničnih glav v območju med "0" in "14" milimetrov pod ravnino zgornjih robov obeh tirnic;
 
12.
svetli profil proge je omejena, na tir pravokotna ravnina, v katero ne smejo segati deli objektov, progovnih oznak, signalov, materiala in drugih predmetov;
 
13.
profil vozila ali nakladalni profil je na tir omejena pravokotna ravnina, ki je z nobenim svojim delom ne sme presegati prazno ali naloženo železniško vozilo;
 
14.
predpisana koda proge je oznaka, s katero je določeno preseganje nakladalnega profila v določeni točki in na določenem odseku proge;
 
15.
progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 metrov v naselju oziroma 8 metrov zunaj naselja, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge;
 
16.
(črtana);
 
17.
varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh proge, širok 200 metrov, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge;
 
18.
medtirna razdalja je razdalja med osmi sosednjih tirov;
 
19.
cepna kretnica je kretnica, ki omogoča prehod vlakov z ene na drugo progo ali s proge na industrijski tir;
 
20.
največja dovoljena progovna hitrost je tista predpisana največja hitrost po progi ali po delih proge, ki se določi glede na tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;
 
21.
prometno mesto je tehnično opremljeno mesto na progi, ki razmejuje odjavne ali medpostajne prostorske odseke;
 
22.
postaja je prometno mesto z najmanj eno kretnico, s katerega se vodi železniški promet nasprotnih in zaporednih vlakov, vstopajo in izstopajo potniki in se naklada in razklada blago;
 
23.
postajališče je mesto na progi, ki je namenjeno za vstopanje in izstopanje potnikov;
 
24.
cepišče je prometno mesto, na katerem se na odprti progi odcepi druga proga ali industrijski tir, železniški promet nasprotnih in zaporednih vlakov pa se vodi s posredovanjem sosednjih postaj;
 
25.
nivojski prehod je mesto križanja proge z javno ali nekategorizirano cesto v istem nivoju;
 
25.a
stabilne naprave električne vleke so elektronapajalne postaje, vozno omrežje in naprave za daljinsko vodenje stabilnih naprav vključno s pripadajočimi zgradbami;
 
26.
signalnovarnostne naprave so tehnična sredstva za varovanje in vodenje železniškega prometa;
 
27.
železniško vozilo je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene);
 
28.
vlečno vozilo je železniško vozilo z lastnim pogonom, namenjeno za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo (lokomotive, motorniki, motorne garniture);
 
29.
lokomotive so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;
 
30.
motorniki in motorne garniture so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk;
 
31.
vlečena vozila so železniška vozila brez lastnega pogona (potniški vagoni, tovorni vagoni in vagoni za posebne namene);
 
32.
motorna vozila za posebne namene so železniška vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za gradnjo in vzdrževanje prog ter odpravljanje posledic izrednih dogodkov in zime;
 
33.
(črtana);
 
34.
osna masa železniškega vozila je masa praznega ali naloženega vozila, deljena s številom osi vozila;
 
35.
dolžinska masa železniškega vozila je masa praznega ali naloženega vozila, deljena z dolžino vozila, izraženo v metrih in merjeno med čelnimi ploskvami nestisnjenih odbojnikov ali med končnimi deli spenjalnih naprav vozil brez odbojnikov;
 
36.
osna obremenitev je obremenitev proge, do katere lahko železniško vozilo obremenjuje progo s svojo osno maso;
 
37.
dolžinska obremenitev proge je obremenitev, do katere lahko železniško vozilo obremenjuje progo s svojo dolžinsko maso;
 
38.
vlak je po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili, motornik ali motorna garnitura, vlečno vozilo, ki vozi samo, motorno vozilo za posebne namene in po predpisih sestavljena skupina železniških vozil, ki čaka na vlečno vozilo ali na razstavo;
 
39.
največja hitrost vlaka je hitrost, predpisana z voznim redom za vsak vlak;
 
40.
omejena hitrost je hitrost, s katero se sme voziti čez kretnična območja v odklon;
 
41.
dejanska zavorna masa vlaka je seštevek vseh zavornih mas železniških vozil, iz katerih je sestavljen vlak;
 
42.
budnik je varnostna naprava na vlečnem vozilu, namenjena za samodejno ustavitev vlaka ob nezmožnosti strojevodje za zanesljivo upravljanje vlečnega vozila;
 
43.
avtostop naprave so naprave, ki samodejno ustavijo vlak za signalom, ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo, ali nadzorujejo zmanjšanje hitrosti vlaka za signalom, ki signalizira, da je nadaljnja vožnja dovoljena z zmanjšano hitrostjo, ter pri prekoračitvi hitrosti samodejno ustavijo vlak;
 
44.
merilnik hitrosti je naprava za merjenje in zapisovanje hitrosti, prevožene poti in drugih podatkov o vožnji vlečnega vozila ali motornega vozila za posebne namene;
 
45.
prometna signalizacija so predpisani vidni ali slišni znaki, s katerimi se pri opravljanju železniškega prometa sporazumevajo izvršilni železniški delavci in opozarjajo na nevarnost druge osebe, ki se gibljejo po železniškem območju;
 
46.
izvršilni železniški delavec oziroma delavka (v nadaljnjem besedilu: izvršilni železniški delavci) je oseba, ki neposredno sodeluje v železniškem prometu in/ali opravlja dela, povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega prometa;
 
46.a
strokovni pregled je zdravniški pregled izvršilnega železniškega delavca, ki obsega odvzem krvi, krvi in urina ali krvi in druge telesne tekočine z analizo zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in ugotavljanje motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v železniškem prometu;
 
47.
izredni dogodek v železniškem prometu je nesreča ali nezgoda;
 
48.
nesreča je izredni dogodek v železniškem prometu, v katerem je ena ali več oseb izgubilo življenje ali bilo huje poškodovanih ali je nastala precejšnja gmotna škoda ali večja prekinitev v železniškem prometu; nesreča je tudi vsako trčenje vlakov, nalet in iztirjenje vlaka ne glede na posledice;
 
49.
nezgoda je izredni dogodek v železniškem prometu, v katerem je bila ena ali več oseb lažje poškodovana ali je nastala manjša gmotna škoda ali manjša prekinitev železniškega prometa ali je bil ogrožen ali oviran železniški promet;
 
49.a
železniški prometni sistem je celotni ustroj prometnega omrežja, ki je sestavljen iz železniških prog, ki so zgrajene ali nadgrajene za konvencionalni, hitri in kombinirani železniški promet, ter iz železniškega voznega parka, ki je namenjen prevozu v železniškem prometu;
 
49.b
komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celotni sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgraditvi v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke ali konvencionalne hitrosti pri čemer izraz "komponenta" zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je npr. programska oprema;
 
49.c
bistvene zahteve so vsi pogoji, ki jih določajo evropski ali slovenski predpisi in katere morajo izpolnjevati vseevropski železniški sistemi za konvencionalne ali visoke hitrosti, podsistemi in komponente interoperabilnosti, vključno z vmesniki;
 
49.d
evropska specifikacija je skupna tehnična specifikacija, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki prevzema evropski standard;
 
49.e
tehnična specifikacija za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI), je specifikacija, ki zajema vsak podsistem ali del podsistema z namenom, da bi zadostil bistvenim zahtevam in zagotovil interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke ali konvencionalne hitrosti;
 
49.f
podsistem je del železniškega prometnega sistema in ga sestavljajo konstrukcijski in funkcionalni podsistemi in sicer: infrastruktura, energija, nadzor, krmiljenje in signalizacija, vodenje in upravljanje železniškega prometa ter vozni park;
 
49.g
interoperabilnost je zmožnost slovenske železniške proge, da je na njej kot delu vseevropskega sistema železniških prog, katerega del je, zagotovljen varen in neprekinjen železniški promet najmanj pod pogoji, ki jih določajo predpisi Evropske unije;
 
50.
UIC je okrajšava za Union Internationale des Chemins de Fer – Mednarodna železniška zveza.
 
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja železniškega prometa ali prevoza.
 

2.a člen

(Posebni predpisi ministra)

 
(1)
Minister natančneje določi seznam in sestavne dele železniškega prometnega sistema, podsistemov, komponent oziroma elementov, morebitne sklope ali podsklope sistema in njegovih sestavnih delov, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati podsistemi oziroma njihovi sestavni deli za doseganje interoperabilnosti vseevropskega sistema železniških prog.
 
(2)
Minister skladno z zakonom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, določi organ, ki je odgovoren za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti ali za presojo postopka verifikacije podsistemov. Organ, ki ga določi minister, v Republiki Sloveniji opravlja naloge, ki jih Direktiva Sveta 2001/16/ES z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti določa kot naloge "priglašenega organa" in mora izpolnjevati pogoje, ki jih za tak organ določa navedena direktiva. O določitvi organa, ki v Republiki Sloveniji opravlja vlogo "priglašenega organa" minister obvesti pristojni organ Evropske skupnosti.
 
(3)
Minister pri izdajanju predpisov iz prvega odstavka tega člena upošteva ta zakon in druge slovenske in evropske predpise, ki urejajo področje varnosti železniškega prometa ali so z njim povezani. Od evropskih predpisov mora zlasti upoštevati Direktivo Sveta 2001/16/ES z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, Direktivo Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za velike hitrosti, Direktivo Sveta 96/49/ES z dne 23. julija 1996 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s prevozom nevarnega blaga po železnici ter z njimi povezane uredbe, odločbe in sklepe. Minister s predpisi iz prvega odstavka določi tudi postopke, potrebne za realizacijo tega zakona oziroma pravil evropskega pravnega reda.
 

II. POGOJI ZA VAREN ŽELEZNIŠKI PROMET

 

1. Proge

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window