Navigacija
Portal TFL

TFL Vsebine / Pravna mnenja

VS078742 - izločitev sodnika – izločitveni razlog – sodelovanje v predhodnem postopku – odločanje o ugovoru zoper obtožnico – kontrola obtožnice

INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS078742
IZVOR, AVTOR
načelno pravno mnenje, občna seja VSS
OBJAVA
Pravna mnenja I/2004 str. 7, obr.
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Slovenija
INSTITUT VSRS
izločitev sodnika – izločitveni razlog – sodelovanje v predhodnem postopku – odločanje o ugovoru zoper obtožnico – kontrola obtožnice
PODROČJE VSRS
KAZENSKO PROCESNO PRAVO
BESEDILO
ORIGINAL: Sodnik, ki je sodeloval pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico oziroma o zahtevi predsednika senata po 271. ali 284. členu ZKP, lahko po pravnomočnosti obtožnice v istem postopku opravlja sodniške dolžnosti kot predsednik sodišča ali v senatu iz šestega odstavka 25. člena ZKP. O b r a z l o ž i t e v : Višje sodišče v Ljubljani razlaga določbe 4. točke 39. člena ZKP tako, da sodnik, ki je sodeloval pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico ali o zahtevi predsednika senata, ki se ni strinjal z obtožnico oškodovanca kot tožilca ali z zasebno tožbo po 271. ali 284. členu ZKP, zatem ne sme v nobenem primeru opravljati sodniške dolžnosti v isti zadevi, tudi ne v zunajobravnavnem senatu ali kot predsednik sodišča. Pobuda navaja, da več okrožnih sodišč razlaga isto določbo zakona tako, da v takem primeru sodnik lahko sodeluje pri odločitvah zunajobravnavnega senata iz šestega odstavka 25. člena ZKP ali kot predsednik sodišča, ne sme pa v isti zadevi odločati na glavni obravnavi o obtožbi. V 4. točki 39. člena ZKP je določeno: »Sodnik … ne sme opravljati sodniške dolžnosti: 4) če je v isti kazenski zadevi … sodeloval pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico oziroma o zahtevi predsednika senata po 271. ali 284. členu tega zakona …«. Določba je jasna na prvi pogled in besedna razlaga kaže na pravilnost stališča Višjega sodišča v Ljubljani. Za pravilno uporabo določbe 4. točke 39. člena ZKP, ki jo problematizira pobuda, ne zadošča zgolj besedna razlaga. Institut izločitve sodnika je namenjen temu, da se iz obravnavanja določene zadeve izključi sodnik, ki zaradi osebnega razmerja do kaznivega dejanja, do domnevnega storilca in drugih udeležencev v postopku ali do njihovih sorodnikov, zaradi udeležbe v prejšnjih odločitvah ali v postopku v isti zadevi pred istim ali drugim sodiščem, ne bi mogel nepristransko odločati. Po določbi 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, če na glavni obravnavi sodeluje sodnik, ki bi moral biti izločen. Uvodni stavek 39. člena ZKP je oblikovan tako, da zajame vse, čeprav tako različne razloge za izločitev sodnika, in ne upošteva posebnosti nekaterih razlogov. Medtem, ko se osebna razmerja sodnika po 1., 2. ali 3. točki oziroma njegove funkcionalne lastnosti po 4. in 5. točki 39. člena ZKP lahko in morajo upoštevati ves čas postopka, za kakršnokoli sodniško dejavnost, pa narava izločitvenega razloga odločanja o ugovoru zoper obtožnico oziroma o zahtevi predsednika senata za presojo pravilnosti in dopustnosti obtožbe določa, da je v isti zadevi pred sodiščem iste stopnje sodnik lahko izločen le kot član obravnavnega senata, član zunajobravnavnega senata, ko ta po pravnomočnosti obtožnice odloča o določenih vprašanjih, ali v funkciji predsednika sodišča. Samo besedna razlaga 4. točke 39. člena ZKP ne daje popolnega odgovora na to, ali navedena izločitvena razloga izločita sodnika iz vseh treh aktivnosti ali samo iz odločanja o glavni stvari, torej o obtožbi. Besedilo uvodnega stavka 39. člena ZKP in 4. točke tega člena iz prepovedi opravljanja sodniške dolžnosti ne izvzema nobene oblike delovanja sodnika, zato bi bilo logično, da izločitev obsega vsakršno sodniško dejavnost. To bi pomenilo, da sodnik, ki je v določeni zadevi odločal o ugovoru zoper obtožnico in je bil ugovor zavržen, ne sme sodelovati v senatu, ki odloča o zahtevi predsednika senata o pravilnosti in dovoljenosti obtožbe po 271. ali 284. členu ZKP, in narobe. Noben sodnik, ki bi sodeloval v prej omenjenih odločitvah, ne bi smel sodelovati v senatu, ki po vložitvi obtožnice odloča o podaljšanju pripora, čeprav je lahko odločal o podaljšanju pripora in o pritožbah zoper sklep o odreditvi pripora pred vložitvijo obtožnice. Prav tako ne bi smel sodelovati v senatu pri odločitvi o odreditvi ali odpravi pripora po vložitvi obtožnice. Izločen bi bil iz odločanja o pritožbi zoper sklep o stroških postopka (tretji odstavek 93. člena ZKP), v postopku o odvzemu predmetov (506. člen), o obnovi postopka (407. in 408. člen) itd.. V teh (in drugih) primerih zunajobravnavni senat ne odloča ne o krivdi obtoženca ne o sankciji. Vprašanje sodnikove nepristranskosti pri odločanju o glavni stvari se torej sploh ne zastavlja. Kljub temu bi takšno tolmačenje lahko povzročilo na okrožnih sodiščih kar precej zapletov zaradi pogostih izločitev večine kazenskih sodnikov. Predsednik sodišča ima sicer manj pristojnosti pri sodniških odločitvah po vložitvi obtožnice, vendar tudi te niso zanemarljive. Tako predsednik okrožnega sodišča odloča o izločitvi sodnikov tega sodišča, postavlja oziroma razrešuje zagovornike po uradni dolžnosti, odloča o nadzorstvenih pritožbah, o dodelitvi spisa drugemu sodniku itd.. Predsednik sodišča bi bil ob besedni razlagi sporne določbe onemogočen bodisi pri sodelovanju, pri kontroli pravilnosti in dovoljenosti obtožb ali pa pri odločanju v primerih, ki tipično zahtevajo odločitev predsednika sodišča kot sodnika. Po drugi strani je sankcionirana samo udeležba sodnika, ki bi moral biti izločen, na glavni obravnavi. Odločanje takega sodnika v zunajobravnavnem senatu ali kot predsednika sodišča ni sankcionirana, kar kaže, da je bil namen zakonodajalca, da se ta izločitvena razloga uporabljata le za sodnike, ki sodelujejo na glavni obravnavi.

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window