Odločitve Ustavnega sodišča

Zakon o dopolnitvah Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list RS, št. 32/2000) se razveljavi. Člen 18 Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88) se razveljavi.

V nasprotju z ustavnimi načeli pravne države je zakonska ureditev, s katero je zakonodajalec najemodajalcu omejil pravico razpolaganja z nepremičnino v primerih, v katerih najemodajalec najemniku iz naslova vlaganj ni nič dolžan.V nasprotju z načeli pravne države je zakonska norma, ki ni jasna, oziroma ni jasno določena njena vsebina.Zakonska ureditev, ki je pogodbeno najemno razmerje spremenila v zakonsko najemno razmerje, katerega trajanje je odvisno le od volje najemnika pomeni poseg v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine najemodajalca. Ukrep zakonodajalca, s katerim je najemodajalcu vzeta pravica do odpovedi najemnega razmerja je prekomeren in zato v neskladju z ustavno pravico do zasebne lastnine in dedovanja.Način pridobivanja in uživanja lastnine določa zakon in zakonodajalec tega pooblastila ne more prenesti na druge normodajalce, tako tudi ne za ureditev, ki bi pomenila poseg v lastninsko pravico. Torej zakon ne more brez določitve ustreznih vsebinskih ukrepov občine pooblastiti za izdajo splošnih aktov, ki bi določali način uživanja lastninske pravice oz. celo poseg vanjo.Omejitev višine najemnine posega v svobodo na premoženjskem področju vsakega najemodajalca, tako najemodajalca, ki poslovne prostore oddaja v okviru svoje poslovne dejavnosti kot tudi vsakega drugega lastnika poslovnega prostora (pravno ali fizično osebo). Posamezne zakonske omejitve svobodne pogodbene volje so lahko v skladu z Ustavo le, če izpolnjujejo pogoje za dopustnost omejevanja ustavnih pravic. Poseg s trajnim omejevanjem višine najemnine pa ne prestane niti preizkusa neogibne potrebnosti.