Portal TFL
TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča
U-I-167/02 - Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02 , 26/03 – ur.p.b., 135/03
OPOMBA US RS
K obravnavani zadevi je bila s sklepom Ustavnega sodišča z dne 4. 11. 2004 pridružena zadeva št. U-I-365/02 zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.
OPRAVILNA ŠTEVILKA
U-I-167/02
VRSTA ZADEVE
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
INTERNA OZNAKA
US24559
GESLA
1.5.51.1.5.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker je očitno neutemeljena. 5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2). 5.4.16 - Temeljne pravice - Ekonomske, socialne in kulturne pravice - Pravica do pokojnine (50). 5.4.6 - Temeljne pravice - Ekonomske, socialne in kulturne pravice - Svobodna gospodarska pobuda (74). 5.3.35.3 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Prepoved povratne veljave zakonov (155) - Socialno pravo.
NAPADENI AKT
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02 , 26/03 – ur.p.b., 135/03 in 20/04 – ur.p.b.) (ZPIZ), 3. odst. 293. čl.
OBJAVA
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VLAGATELJ
Nevena Tea Gorjup, Brestanica in družba Moja naložba, pokojninska družba, d.d. Maribor
VRSTA AKTA
zakon
VRSTA ODLOČITVE
sklep
VRSTA REŠITVE
zavrnitev pobude zaradi njene neutemeljenosti, sklep (2. odstavek 26. člena zakona o ustavnem sodišču)
IZREK
Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 293. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02 , 26/03 – ur.p.b., 135/03 in 20/04 – ur.p.b.) se zavrneta.
EVIDENČNI STAVEK
Razlogu, zaradi katerega je pretežni lastnik, po presoji zakonodajalca, lahko deležen učinka predvidenih davčnih olajšav le po naslovu individualnega zavarovanca, ni mogoče očitati nerazumnosti, saj izhaja iz specifičnega položaja pri določeni pravni osebi zaposlenega pretežnega lastnika in iz skrbi za dotekanje sredstev za javno porabo. Specifičnost položaja takšnega pretežnega lastnika se kaže zlasti v tem, da v postopku oblikovanja pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja nastopa na strani delodajalca (na primer v upravi kapitalske družbe) in ne na strani zaposlenih (ki jih zastopa na primer reprezentativni sindikat). Zato pobudničini očitki o neskladnosti izpodbijane ureditve z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) z vidika zaposlitve očitno niso utemeljeni. Neutemeljeni so tudi očitki o neenakosti pred zakonom z vidika subjektov izven pravne osebe, v kateri je pretežni lastnik zaposlen, saj gre pri navedenih subjektih za povsem različne pravne položaje, ki jih med seboj ni mogoče primerjati. Izpodbijani tretji odstavek 293. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ureja položaj skupine fizičnih oseb tako, da se te ne morejo vključiti v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Okoliščina, da te osebe ne morejo sklepati ene od določenih oblik zavarovanja, ne pomeni protiustavnega posega v svobodno gospodarsko pobudo druge pobudnice. Razlog, ki ga je mogoče opredeliti kot skrb za dotekanje sredstev za javno porabo, namreč opredeljuje tudi javno korist v smislu drugega stavka drugega odstavka 74. člena Ustave. Izpodbijana določba Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bila kot del tega zakona objavljena 28. 12. 2001 in je začela veljati 1. 1. 2002. Gre torej za normo, ki velja le za naprej.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.