TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da njegov izrek glasi: "Predlagatelj M.S.se napoti na pot pravde zoper nasprotno udeleženko B.S. zaradi ugotovitve, da je predmet delitve enosobno stanovanje v M., G. ul. 9, katerega solastnika sta stranki postopka vsaka do polovice.

V kolikor predlagatelj ne bo vložil tožbe v navedeni smeri v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa, bo sodišče postopek nadaljevalo ob upoštevanju trditev nasprotne udeleženke." Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotna udeleženka B.S. napoti na pot pravde s tem, da pri istem sodišču v roku 30 dni vloži tožbo ter s pravnomočno sodbo dokaže, da spada v njeno izključno last enosobno stanovanje na G. ul. 9 v M. V kolikor v tem roku tožbe ne bo vložila, bo sodišče postopek nadaljevalo po pravilih nepravdnega postopka.

S pravočasno vloženo pritožbo nasprotna udeleženka izpodbija citirani sklep sodišča prve stopnje ob uveljavljanju pritožbenega razloga nepravilne uporabe materialnega prava in s pritožbenim predlogom na ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa na pritožbeni stopnji tako, da se na pot pravde napoti predlagatelja.

Pritožba je utemeljena.

Na prvi stopnji zbrane dejanske ugotovitve kažejo, da sta stranki postopka razvezana zakonca, da je do nakupa zgoraj navedenega enosobnega stanovanja prišlo v času trajanja njune zakonske zveze in da je kot kupec tega stanovanja v pismeni prodajni pogodbi navedena nasprotna udeleženka. Predlagatelj šteje navedeno stanovanje kot skupno premoženje strank postopka kot razvezanih zakoncev, nasprotna udeleženka pa ga šteje kot svojo izključno lastnino, pridobljeno z izključno njenimi sredstvi izven režima skupnega premoženja zakoncev.

Sodišče prve stopnje je, kot to izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, štelo pravico nasprotne udeleženke za manj verjetno (člen 9 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), izhajajoč pri tem iz domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju (člen 59 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR).

Pravilna uporaba materialnega prava po mnenju pritožbenega sodišča glede na navedene okoliščine primera v tej zadevi narekuje drugačno odločitev. Pri tem, ko je sodišče prve stopnje pri oceni večje ali manjše verjetnosti trditev posamezne stranke izhajalo zgolj iz navedene domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju, je spregledalo, da v tem primeru ne bo bistveno le vprašanje izvora sredstev, s katerimi je bilo obravnavano stanovanje pridobljeno. Med strankama postopka je v bistvu nesporno, da je predlagatelj dal soglasje, da se ob nakupu stanovanja kot kupec v pismeno pogodbo vpiše le nasprotna udeleženka. Takšna njegova privolitev bi utegnila vsebovati tudi določene komponente pravnega posla, v kolikor pa bi hotel predlagatelj s takšno izjavo le prekriti pravo lastninsko stanje (zaradi morebitnih interesov otrok iz prvega zakona, kot izhaja iz njegovih trditev) pa bi utegnilo iti za navideznost njegove tovrstne izjave. Gre tedaj tudi za obstoj določenih obligacijskopravnih elementov, ki bodo ravno tako pomembni kot vprašanje izvora samih sredstev za nakup stanovanja, te obligacijskopravne elemente pa bo moral dokazati predlagatelj, ki je takšno privolitev nasprotni udeleženki kot formalnemu kupcu stanovanja, dal. Do tedaj pa ima nasprotna udeleženka ob obstoju pravnega naslova - pismene prodajne pogodbe z izkazanim statusom kupca stanovanja nedvomno močnejši položaj in je predlagateljeve trditve mogoče oceniti za manj verjetne. S tem pa je tudi podana podlaga za napotitev predlagatelja na pot pravde (člen 9 ZNP).

Ko sicer pritožbeno sodišče uradno upoštevnih kršitev procesnega prava na osnovi pritožbenega preizkusa zadeve v smislu drugega odstavka člena 365 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 37 ZNP, ni našlo, je upravičeno spremenilo napadeni sklep ob pravilni uporabi materialnega prava v navedeni smeri, kar ima podlago v členu 373 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.

Določbe ZPP je pritožbeno sodišče uporabilo kot pravna pravila.

 

Pri tem,ko sodišče prve stopnje ocenjuje večjo ali manjšo verjetnost trditev posamezne stranke,ne sme izhajat zgolj iz domneve enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju,ampak mora presojat tudi predlagateljevo soglasje ob nakupu stanovanja, da se kot kupec v pismeno pogodbo vpiše samo nasprotna udeleženka.Le - ta ima tako nedvomno močnejši položaj in je predlagateljeve trditve šteti za manj verjetne.S tem pa je podana podlaga za napotitev predlagatelja na pot pravde.